Spedlzione to abbonamento postale — Poštnina plačana v gotovini Leto XXIV. Ljubljana, 21. maja 1942-XX DOMOVINA in KMETSKI LIST Upravnlštvo U» uredništvo »DOMOVINE*, LJuDlJana, Puccinijeva ulica St_ S, EL nad., telefoni od 31-22 do 81-28 Račun Poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani 9L 10.711 Izhaja vsak teden Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 4.60 L, polletno 9.- L, celoletno 18.- L; za inozemstvo: celoletno 30.40 £ Posamezna številka 50 cent Pregled vojnih i in političnih dogodkov 1 Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 17. maja naslednje vojno poročilo: Na cirenaiški fronti je naše topništvo pognalo v beg sovražne »klopne avtomobile, ki se prodrli do naših prednjih čet. Nemški lovci so v letalskih dvobojih sestrelili dva »Curtissa«. Skupine italijanskih in nemških letal so bombardirale letališča na Malti. Silne borbe med spremljevalnimi lovci in sovražnimi lovci so se zaključile s popolnim uspehom naših lovcev, ki so sestrelili devet »Spitfirov«, ne da bi sami imeli izgube. Nemški lovci so uničili eno nadaljnje letalo. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo 17. maja poročilo, iz katerega povzemamo: Severnovzhodno od mesta Kerča so bili ostanki poraženega sovražnika na vzhodni konici polotoka stisnjeni na najožji prostor. Preko morske ožine pri Kerču bežeče sovjetske sile so utrpele pri letalskih napadih hude izgube. Na področju pri Harkovu so se izjalovili ponovni napadi sovjetskih čet s hudimi izgubami sovražnika. V ostalih odsekih vzhodne fronte topniško in izvidniško delovanje. Na področju pri Moskvi, kakor tmdi vzhodno od Ilmenskega jezera so letala vztrajno uničevala važne železniške zveze nasprotnika. Na Laponskem in na fronti pri Murmansku so bili naži napadi uspešni. Po vesteh iz Tokia so japonski oddelki na birmanskem bojišča zavzeli važno mesto Kuto, 200 km severno od Mandalaja. Japonski glavni stan je objavil, da je bil glavni del britanskih sil v Birmi razpršen že 13. maja na obmejnem področju med Birmo in Indijo. Po isti vesti so japonske čete, ki napredujejo vzdolž birmanske ceste, zasedle strateško važno mesto Tangkung v pokrajini Junanu. Ukinjeni potniški vlaki Dne 19. t. m. so bili ukinjeni naslednji potniški vlaki: 1 1. Vlak št. 713, ki je odhajal iz Ljubljane ob 12.40 in prihajal v Postumlo ob 14.23; vlak št. 714, ki je odhajal iz Postumie ob 13. in prihajal v Ljubljano ob 14.30. 2. Vlak št. 622, ki je odhajal iz Ljubljane ob 5.50 in prihajal v Zalog ob 6.05; vlak št. 625, ki je odhajal iz Ljubljane ob 10.10 in prihajal v Zalog ob 10.25; vlak št. 532, ki je odhajal iz Ljubljane ob 17.45 in prihajal v Zalog ob 18; vlak št. 623, ki je odhajal iz Zaloga ob 6.15 in prihajal v Ljubljano ob 6.30; vlak št. 627, ki je odhajal iz Zaloga ob 10.35 in prihajal v Ljubljano ob 10.50; vlak št. 633, ki je odhajal iz Zaloga ob 18.20 in prihajal v Ljubljano ob 18.35. 3rviak št. 8.037, ki je odhajal iz Ljubljane ob 20.55 in prihajal na Vrhniko ob 21.30; vlak št. 8.038, ki je odhajal z Vrhnike ob 19.35 in prihajal v Ljubljano ob 20.10 4. Vlak št. 9.313, ki je odhajal iz Ljubljane ob 10.35 in prihajal v Kočevje ob 13; vlak št. 9.315, ki je odhajal iz Ljubljane ob 13.53 in prihajal v Kočevje ob 16.22; vlak št. 9.314, ki je odhajal iz Kočevja ob 10.09 in prihajal v Ljubljano ob 12.35; vlak št. 9.316, ki je odhajal iz Kočevja ob 14.22 in prihajal v Ljubljano ob 16.47. 5. Vlak št. 9.212, ki je odhajal iz Novega mesta ob 4.30 in prihajal v Grosuplje ob 6.05; vlak št. 9.213, ki je odhajal iz Grosuplja ob 6.12 in prihajal v Metliko ob 9.15; vlak št. 9.216, ki je odhajal iz Metlike ob 9.46 in prihajal v Novo mesto ob 11.09. Vlak št. 9.537, ki je odhajal iz Novega mesta ob 19.25 in prihajal v Stražo-Toplice ob 19.43; vlak št. 9.538, ki je odhajal iz Straže-Toplic ob 19.55 in prihajal v Novo mesto ob 20.13. - Ustanovitev zavoda za zadružništvo v Ljubljanski pokrajini Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je z naredbo, ki je bila objavljena v »Službenem listu« 9. maja, predpisal ustanovitev Zavoda za zadružništvo Ljubljanske pokrajine. Zavod je postavljen pod nadzorstvo Visokega komisarja in ima nalogo zastopati, podpirati in ščititi zadružne ustanove v pokrajini, vzporejatl njih delovanje, pospeševati ^jih razvoj in skrbeti za njihovo izpopolnjevanje. Dalje ima nalogo pregledovati in nadzorovati izvrševanje določb zakona, pravil ln načel zadružništva in vzajemnosti. Za te namene ima zavod izključno pravico opravljati pregledovanje in nadzorovanje, ki so ju doslej opravljale zveze gospodarskih zadrug, tako da obstoječe zadruge ln one, ki bi se ustanovile, ne spadajo več pod zakonito pregledovanje zvez, pri kateri so zdaj včlanjene. Za zadruge s posojilnimi in hranilnimi posli kakor tudi za odnošaje te vrste med omenjenimi zadrugami in drugimi zadrugami z različnim poslovanjem pa ostanejo še nadalje v veljavi določbe naredbe o ureditvi kreditnih poslov z dne 20. decembra 1941-XX. Razveljavljajo se odstavki 1. do 6. in 9. in odstavki zakona o gospodarskih zadrugah, ki govore o članstvu zadrug pri revizijskih zvezah in o poslovanju in kontroli registrskega sodišča glede članstva pri revizijskih zvezah. Sicer pa ostane nespremenjeno poslovno razmerje med zadrugami in njih zvezami. Če bi zadruge in zveze neredno poslovale, je Visoki komisar upravičen spremeniti ali razpustiti njih upravne odbore ali spremeniti likvidatorje ali komisarje, kjer obstajajo, in imenovati izredne komisarje, na katere se lahko prenesejo vse pravice upravnih organov in skupščin vsake posamezne zadruge ali zveze. Zavod za zadružništvo se vzdržuje: 1) z obveznimi prispevki zadrug in njih poslovnih in revizijskih zvez, ki jih vsako leto določi Visoki komisar, s prostovoljnimi prispevki poslovnih in revizijskih stroškov, ki jih plačajo pregledane zadruge; 2) z odškodninami, ki jih za morebitna posebne storitve plačujejo zadruge, za katere so bile opravljene. Za leto 1942. se določajo obvezni prispevki v naslednji višini: a) 100 lir za zadrugo; b) nadaljnji prispevki po 0.30 lire za vsakih 1000 lir donosne naložbe pri vseh kreditnih zadrugah, odnosno zneska opravljenih poslov pri drugih zadrugah. Nobenega prispevka ne plačujejo zadruge za vzrejo živine, za izkoriščanje pašnikov in za posojanje kmetijskih in stavbnih strojev. Za vse posle iz člena 95. zadružnega zakona, ki so spadali v pristojnost Glavne zadružne zveze, je pristojen Visoki komisar, ki jih lahko prenese na Zavod za zadružništvo. Zavodu na-čeluje predsednik, ki ga imenuje Visoki komisar, s pravicami, ki se določijo v pravilih zavoda, podpirajo pa ga drugi organi, določeni s pravili, s katerimi se odredi tudi njih področje. Predsednik predloži pravila, ki jih mora odobriti Visoki komisar, in se nato objavijo v »Službenem listu«. Pri prvi uporabi določb te naredbe mora predsednik poslovati ob podpori strokovnjaka, ki ga imenuje Visoki komisar in ki je upravičen sprožati, preklicevati ali spreminjati ukrepe, katere je torej treba vse predložiti njemu v odobritev. Japonska kuhinja ima svojevrstne jedi Švicar, ki se je dalje časa mudil na Japonskem, je svoječasno opisal svoje življenje tamkaj takole: Pred kratkim so mi v veliki, lepi restavraciji v Tokiju postregli z najznamenitejšo japonsko jedjo: prinesli so mi ostrigo, ki jo je treba 11 ur kuhati la ki ima potem okus po sirovi gobi. Odrezal sem košček te Jedi, nisem pa mogel ugotoviti, kakšen okus je to. Nikakor mi ni šlo. Okoli in okoli mene so sedeli Japonci. Svojo ostrigo sem pokril z dvema listoma solate ter velel natakarju, naj nese jed nazaj. Začuden me je pogledal. Dve veliki deželi sta v Aziji, kjer včasih Evro-pec težavno dobi jed, ki bi ugajala evropskemu želodcu; ti dve deželi sta Japonska in Indija. Narodi obeh dežel uživajo skromno hrano. Kako se hranijo kaže že njih zunanjost. Indijec je hudo vitek, Japonec pa hudo čokat. Manj marljivi Indijci so se navadili brez posebne škode stradati, delavni Japonci pa tega" ne morejo. Ribe brez konca In kraja Dre tretjini zemske površine pokrivajo morja. Kadar kak Japonec pogleda v akvarij, kakršne imamo pri nas tako radi po sobah, vidi v njem same užitne živali, medtem ko mi vidimo v akvariju kaj čudna bitja in nam še na misel ne pride, da bi kaj takega jedli. Pred leti so Japonci celo svoje podmorske čolne postavili v službo iskanja hrane pod morjem. Globoko pod morsko gladino so odkrili čudne morske živali, ki jih pri nas poznamo kvečjemu po slikah, Japonci pa so jih začeli jesti. Japonci potegnejo vsako leto iz morja kakih 700.000 ton morske trave. Celo del te morske trave pride v japonske kuhinje, odkoder prihaja ta morska trava potem kot solata na japonske mize. Japonci imajo poldrugi milijon ribičev, ki nalove velikanske količine rib. Pred vojno so pluli manjši japonski parniki ob obalah Južne in Srednje Amerike ter lovili tamkajšnje ribe. Ribji plen so nalagali v hladilnice na ladjah in ga potem vozili več tisoč kilometrov daleč proti japonski domovini. Na največjem ribjem trgu sveta v Tokiu so se potem skrbne Japonke čudile neznanim ribam, ki so se pokazale na trgu. Japonska namreč pozna le 52 vrst rib za uživanje. Ameriške neznane ribe so prodajali prav poceni. Japonec tako živi od vrta, ki ni last nikogar. Ta vrt je neizmerno morje. Od vsega plena, kar ga Japonci dobe iz morja, pojedo tri četrtine. yes plen iz morja znaša letno vrednost 400 milijonov švicarskih frankov. To je prav toliko, kolikor je Japonska vsako leto izdala za uvoz tujih kovin in rud, zlasti železa. Medtem ko je Japonski tujski promet vrgel na leto 100 do 150 milijonov švicarskih frankov, je na drugI strani tudi ribolov pomagal uravnovešati japonsko trgovino. Kakor znajo Finci pripraviti in uživati celo strupene gobe, tako znajo tudi Japonci pripravljati svoje ribe. Celo sirova riba je na Japonskem taka slaščica, ki včasih tudi evropskemu želodcu ugaja. Riba med drugim nadomešča Japoncu parmezan. Ribo znajo Japonci tako posušiti, da je podobna sivorjavemu polenu. To poleno potem strgajo na različne jedi. Kadar hočemo mi vihati svoje nosove, pravimo: »Po ribah smrdi!« Japonci pa svojo posušeno ribo toliko časa žvečijo,, da začne zalogaj po ribi dišati, kar je potem zanje velik užitek. V podzemski železnici v Tokiu so postavili prodajalne z posušenimi ribami, da ljudje, ki se po železnici vozijo, med vožnjo za majhen denar še južinajo posušeno ribo. GOSPODARSTVO Od topinamburja Imata veliko korist človek in žival Pisali smo že, da je saditev topinamburja preprosta reč. Sadiš ga kakor krompir. Važno je, da glede zemlje ni preveč izbirčen, a tudi sicer prenaša brez večjih težav neprilike v prirodi, tako sušo kakor mokroto. Zdaj je zadnji čas, da posadiš topinambur. Naj poskusi vsakdo, ki ima vsaj večji vrt Koristi od topinamburja so velike. Topinam-burjevo zelenje daje dobro krmo, ki po vrednosti ne zaostaja za deteljo, a vrednost gomoljev je nekako sredi med peso in krompirjem, toda to-pinamburjevi gomolji vsebujejo tak sladkor, ki ga smejo uživati tudi za sladkorno boleznijo bolni. Razen za ljudi se rabijo topinamburjevi gomolji za živalsko krmo. Posebno kunci ti bodo hvaležni za to krmo. Zelenje žro kokoši, kunci in koze. Te živali jedo tudi štore. So pa gomolji tudi dobra krma za svinje. V mesecu juliju lahko porežeš, če nujno potrebuješ zeleno krmo, topinamburjevo zelenje brez škode sedem centimetrov nad zemljo. Gomolje pustiš čez zimo v zemlji in so potem pomladi prav okusni. Gomolji ne zmrznejo. Radi pa gomolji zgnijejo, če jih v jeseni izkopi ješ za zimo. Prav zaradi tega, ker si ga za zimo ne smeš nakopati, se ta koristna kmetijska rastlina ne razširi tako, kakor bi zaslužila. Imaš pa zato gomolje pomladi, ko že gredo druge zaloge h kraju. Kosilo za eno samo liro Kadar v Evropi govorimo o nizkih japonskih plačah, pravimo, da je to zaradi tega: ker je Japonec zadovoljen s prgiščem riža, eno ribo in malo količino čebule. Vendar je treba povedati, da tudi na Daljnem vzhodu radi dobro žive in da tudi Japonec včasih rad kaj več jč in kaj boljšega. Celo siromašno japonsko kosilo ima redkokdaj manj kakor šest obrokov. In kaj lahko je japonski gospodinji sestaviti obed za eno samo ;!ro. Pisarniškim fa/adnikom, ki imajo na mesec po 20 do 30 švicarskih frankov plače, bi ostalo na koncu meseca še 10 irankov, dasi mora za stanovanje plačati 10 frankov. Seveda mu ne ostane nič, ker Japonec za obleko precej izda. Tudi obleka je na Japonskem poceni. Je ste skromni, dobite za dva franka bombažast, za tri franke pa celo svilen kimono. Vendar je treba reči, da Japonci v obiski niso skromni. Rajši bolj skromno jedo. To velja najbolj za Japonke, kar se razume, ker ženske so menda po vsem svetu enake. Morda niti dve ženski v vsem velikem milijonskem mestu Tokiu ne nosita enakega kimona. Človek se mora čuditi, če vidi siamske delavce ln kitajske kulije, ki kupujejo tuja jabolka, ki vsako stane okoli ene lire. Tudi Japonke se v Tokiu gnetejo v dragih trgovinah, kjer prodajajo najdražje tropično sadje. Najbolj pa je Japoncem za neke posebne vrste ribo, ki jo imenujejo anju. Kadar pride doba za to ribo, ki je za japonske razmere draga, jo vsi Japonci kupujejo, čeprav so cene razmeroma visoke. Vsakdanjih rib pa Japonec vsako leto poje sto kilogramov. Govedina je zelo draga Zato pa drugega mesa Japonec kaj malo poje. Drugega mesa pride na eno japonsko glavo na leto malo več kakor en kilogram. Noben tujec naj ne zamudi na Japonskem pokusiti jed, ki jo Imenujejo sukijakl. To je na drobne kose narezano goveje meso, katero v omaki iz soje ln drugih dodatkov pripravljajo na žerjavici, pri čemer dodajo največ sočivja in čebule. Odlično goveje meso dobavljajo posebna pitališča ln mesnice. Je pa govedina na japonskem izredno draga. Poglavitna hrana pa sta riž in so ja Soja je važen živež Japonske. Samo Mandžurija jo na leto pridela pet milijonov ton, to je tri petine svetovnega pridelka. V Mandžuriji so zdaj japonski kolonisti vzgojili sojo, ki daje eno petino več olja kakor domača soja. Ta soja daje na enem hektaru za 20 do 50 odstotkov več pridelka kakor staro seme. Ker dobiva Japonska le polovico petroleja doma, skuša potrebo kriti s sojinim oljem. Poglaviten živež Japoncev pa je riž, ki sestavlja eno tretjino vsakega japonskega obeda. Tako je tudi na Kitajskem. Japonci pravijo, da noben drugi riž na svetu ni tako dober in zdrav kakor njihov. Ker japonskega riža ne izvažajo, seveda ni mogoče presoditi, ali je to res. Pravijo tudi, da je japonski zeleni čaj mnogo boljši kakor črni ln da ima mnogo vitaminov. Japonci sploh precej dajo na vitamine. Jetika je tudi na Japonskem doma Povprečni Japonec je, dasi čokat, vendar šibek. Vidiš pa tudi krepke postave. Med Japonci rada razsaja tudi jetika. Japonska po podnebju spominja na Anglijo z njeno vlažno toploto, ki se naglo menjava z vlažnim mrazom. Zato Japonci ne nosijo zaman okoli telesa ovite volnene rute. X Na Norveškem so mesta, kjer je alkohol prepovedan. Odkar je bil na Norveškem odpravljen splošni protialkoholskl zakon, odloča vsak kraj ali se smejo točiti alkoholne pijače ali ne. Kjer niso dovoljene, se dobi le nekaj monopolne pijače, toda to samo pod pogojem, da jo ppije človek doma, odnosno v sobi, kjer stoji postelja. Toda Norvežani vedo, da stoje postelje tudi v hotelskih sobah, in zato hodijo radi pit v hotele. Med mesta, kjer se ne smejo točiti alkoholne pijače, spada tudi Kristijansund. Indre Witzu8, predsednik borze in ravnatelj banke, pa tudi ustanovitelj nekega lista, je bil nemški vice-konzul, poleg tega pa še narodni poslanec. Toda zakon je veljal tudi zanj ln tako v Kristijansundu niti on ni mogel dobiti vrčka piva. Nekega dne, ko se je bil vrnil lz parlamenta domov, ln je zavil v gostilno obedovat, je naročil tudi vrček piva, kakor je bil vajen v Oslu, kjer točenje alkoholnih pijač ni prepovedano, šele, ko je Imel vrček ie v rokah, se je spomnil, da je v Kristijansundu ln ne v Oslu ln da mu prav za prav ne bi smeli postrečl s pivom. Toda žeja je žeja ln čeprav se jezavedal, da ne dela prav, je pivo popil. Moral Je pa paziti, da ga niso videli drugi gostje. Drobne vesti Prijava posevkov žita, krompirja, fižola in lanu. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je Izdal naslednjo naredbo, ki je bila objavljena v »Službenem listu« 13. t. m. ln je s tem dnem stopila v veljavo. Do vštetega 31. maja morajo vsi obdelovalci zemljišč prijaviti površine, ki so jih v tekočem gospodarskem letu posejali ali zasadili s pšenico, ržjo, soržico, ječmenom, ovsom, krompirjem, fižolom in lanom. Prijave je izpolniti na posebnih obrazcih, ki se dobe pri občinskih uradih, vložiti pa se morajo pri občini, kjer je dotično kmetijsko gospodarstvo. Zbrane prijave morajo občine poslati Pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu (Prevodu) do vštetega 15. junija. Kdor bi se ne pokoraval predpisom te naredbe ali bi oddal neresnično ali pomanjkljivo izpolnjeno prijavo, bo kaznovan, če dejanje ne bo huje kaznivo, upravno po postopku lz naredbe z dne 26. januarja letos v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do dveh mesecev. Rabarbaro pri nas premalo gojimo. V naših krajih poznamo dve vrsti rabarbare, rdečestebel-no in zelenostebelno. Boljša izmed obeh je rdeče-stebelna. Od rabarbare imamo mnogo koristi: iz stebel pripravljamo prav dober kompot ali pa omako, nedozorelo cvetje se pripravlja kakor cvetača (karfiola), a listje je odlična krma za kunce in koze. Razen tega je čaj iz rabarbarinih korenin znano odvajalno sredstvo. Rabarbara terja globoko prerahljano in dobro pognojeno zemljo. Sejemo jo od marca do konca aprila (a tudi še maja, čeprav je že malo pozno). Mladike pozneje prepulimo tako, da so po 10 do 15 centimetrov narazen. Na stalno mesto jih presadimo HITRO tlEKAJ llIlMliil OSEMEVŠTIRIDESETA VAJA Nadaljevanje četrte spregatve Kondicional: servir« — bi služil (-a) servirestl — bi služil (-a) servirčbbe — bi služil (-a) serviremmo — bi služili (-e) servireste — b! služili (-e) servirebherO — bi služili (-e) Konjunktiv : Za zdajšnji čas: ch'io serva — da bi jaz služil (-a) che tu serva — da bi ti služil (-a) ch'egli (ella) sferva — da bi on (ona) služil-a che noi servlamo — da bi mi služili (-e) che vol serviate — da bi vi služili (-e) ch'essi (esse) servano — da bi oni (one) služili (-e) Za nedovrinl pretekli čas: se servissi — če bi bil (-a) služil (-a) se servissi — če bi bil (-a) služil (-a) se servisse — če bi bil (-a) služil (-a) se servissimo — če bi bili (-e) služili (-e) se serviste — če bi bili (-e) služili (-e) se servissero — če bi bili (-e) služili (-e) Deležnik: za zdajšnji čas: servčnte — služeč; za pretekli čas: servito — služil. Gerun-di j : za zdajšnji čas: servčndo — služeč; za pretekli čas: avžndo servito — služivši. Sestavljeni časi se tvorijo na isti način, kakor pri prvih treh spregatvah, in sicer: bližnji pretekli čas: ho servito — služIl (-a) sem avgusta v razdalji enega metra. Lahko pa tudi odtrgamo korenine od stare rabarbarine korenine in jih takoj presadimo na stalno mesto. Ste-I la in listje začnemo rabiti šele drugo, leto, ker so v prvem letu listi potrebni za razvoj rastline. V prvem letu moramo tudi trgati cvetje, da nam to ne zamori rasti listov. Odtrgajmo cvetje, ko še ni dozorelo, ker ga lahko porabimo kot kar-fiolo. Majski hrošči bot gnojilo in kot kokošja krma. Letos je hroščevo leto. Ker so hrošči veliki škodljivci in napravijo mnogo škode na drevju in tudi na polju, jih je treba pridno zatirati. Najlažje je zatiranje hroščev v zgodnjih urah, ko spe na drevju in ne letajo okrog. Otreseš jih na razprostrte rjuhe in jih potem popariš. Pokončani hrošči so dobro gnojilo, so pa tudi odlična krma za kokoši, ker vsebujejo dosti beljakovin. Vrabci delajo veliko škodo na vrtovih in poljn. Prijatelji ptic trde, da vrabec preganja ptice pevke iz naših vrtoV. Kjer se naselijo vrabci, se ptice pevke ne počutijo več dobro in se kmalu umaknejo. Vrabci zavladajo sami in se zelo razmnože. Ali spada vrabec med koristne ali škodljive ptice? V splošnem doslej niso veljali za Izrazite škodljivce. Vendar so na kmetih že od nekdaj na glasu kot škodljivci, ker delajo veliko škodo na prosu. Vsak vrtnar pa ve, da je vrabec tudi velik škodljivec vrtov. Brskajo seme iz gTed, pa tudi na mlade plodove se spravijo. Tako na primer na grah. Strašila proti vrabcem ne pomagajo mnogo. Tudi preganjanje ne zaleže dosti, ker se takoj spet vrnejo, kakor hitro preganjalec izgine, ali ne bi bilo potrebno začeti proti tem škodljivcem odločnejšo borbo? Zlasti v Ljubljani, kjer so se v zadnjih letih silno razmnožili. itd.; prvi predpretekli čas: aveva servito — služil (-a) sem bil (-a) Itd.; drugi predpretekli čas: žbbi servito — služil (-a) sem bil (-a) itd.; predprihodnji čas: avrd servito — služIl (-a) bom bil (-a) Itd.; kondicional preteklega časa: avrči servito — služil (-a) bi bil (-a) itd.; konjunktiv preteklega časa: che &bbia servito — da bi bil (-a) služil (-a) *!.; konjunktiv predpreteklega časa: se avessi servito — če bi bil (-a) služil <-a) Itd. Kakor smo že zadnjič rekli, se le redki glagoli četrte spregatve spregajo redno, to je '"ko kakor servire. Večina jih ima v lndikativu in konjunkti-vu zdajšnjega časa in v velelniku daljše oblike, kakor finire (finisco, finisci, finisce, finiamo, fini te, finiscono itd.). Nekaj stavkov za vajo: Egli non trovd mai un buon implčgo e si dice che patisca (konjunktiv) la farne. Gli Italianl &mano molto la musica ed il teatro: quando sono soddisfatti applaudiscono (ali: applaudono) e quando non lo sono, zittisco^o e fischiano. Desidero che tu resti-tuisca la visita al tuo collčga. — Prevod (kolikor mogoče dobesedno): On ni našel nikdar dobrega nameščenja ln se govori, da trpi lakoto. Italijani zelo ljubijo glasbo ln ['edališ^e: kadar so zadoščeni, ploskajo in kadar niso to (namreč: niso zadoščeni), sikajo in žvižgajo. 2el!m, da bi vrnil (vrneš) obisk svojemu (tvojemu) tovarišu. — Razlaga besed: non ... mai — nikdar; rimpifigo — zaposlitev, nameščenje, služba; pati-re (patisco) — trpeti; la farne — lakota; la musica — glasba, muzika; soddisfatto — zadoščen, zadostil (deležnik preteklega ' ^sa od glagola sod-disfare — zadovoljiti, poravnati); applaudire (applaudisco) — ploskati; zittire (zittisco) — si-katl; fischiare — žvižgati; desiderare — želeti; restituire (restituisco) — nazaj dati, vrniti; la visita — obisk; U collčga — tovariš. FngJ> « ZGODOVINSKI ROMAN | DVE LJUBEZNI »Vem. Njegova mati je bolehna, pa se takoj razburi. Ostale otroke moramo brž poslati proč, da nam še ti ne zbolijo. Popoldne jih bom poslal v Melun.« »Poskrbela bom, da bodo imeli vse pripravljeno.« »Prav,« je prikimal in obstal med vrati, kakor bi mu bilo v uteho, da ji lahko zaupa svoje misli. »Vojvodka ne sme k otroku. To je zdravnikov ukaz. Varovati ga moramo tudi najmanjšega razburjanja.« Jurček je res šibak, pa je trdne volje,« Je odvrnila. »Jaz vem, kaj je treba storiti pri davicL Sama sem jo že prebolela, tako se ne bi prav nič izpostavila, če bi ga smela jaz negovati.« »Vi da bi ga negovali, gospodična Desportesova?« »Nemara nisem v tem dovolj izkušena, a vem, kako bi ga mirila in vedrila.« »Prav tega zdaj najbolj potrebuje. In vas ima rad. Klical vas je že.« Iz Jurčkove sobe je stopil zdravnik. Eliza se je obzirno umaknila. »Grlo je močno razbolelo,« je slišala govoriti zdravnika. »Vsaki dve uri pa mu boste morali dajati zdravila.« »Požiranje mu mora delati hude bolečine, ker se tako brani jedi.« »Kljub temu ga morate prisiliti, da bo požiral. Predvsem pa glejte, da se vročina ne zviša in da bo imel popoln mir.« »Ali ne bi hoteli sami govoriti z vojvodko, gospod doktor?« »Lahko, če želite. Kdo pa ga bo negoval?« Vojvoda je poklical Elizo. Pristopila je in pazljivo poslušala zdravnikova navodila. Nato sta oba moška krenila po hodniku proti drugemu krilu hiše, kjer je imela vojvodka svoje sobe. še preden je Eliza odprla vrata otroške sobe, se je vojvoda vrnil. »Gospodična Desportesova!« je zaklical. »Iz srca se vam zahvaljujem!« Njegova roka, ki je krepko stisnila njeno, je bila vsa topla. »Ko bo vojvodka to slišala, vam bo gotovo tudi ona hvaležna.« »To bomo šele videli,« si je dejala Eliza in stopila v bolnikovo sobo. Začeli so se dolgi dnevi in še daljše noči utrudljivega prizadevanja, kako ohraniti otroku življenje, še nikoli niso bile Elizine roke tako zaposlene, njena glava tako polna misli. Kratkočasila in mirila je otroka, izrezovala mu je podobice, pripovedovala mu je neskončne pravljice — po ulicah Pariza pa je hodila pomlad. »Glej, Jurček,« je slišala svoj glas, ko je skušala razvedriti vojvodo in malega bolnika, »tule imaš nove vojake. Cel polk jezdecev z generalom na belem konju. In tamle so Alpe. Vojaki jih morajo prekoračiti.« Včasih se ji je posrečilo, da je pričarala smeh na otrokova usta, in tedaj se ji je vojvoda zahvaljeval s pogledi, polnimi hvaležnosti in priznanja. Ko sta se sklanjala nad posteljo, so se jima oči srečevale v nemih vprašanjih in odgovorih. Kakorkoli se je Jurček veselil obiskov očetovih, tako se je materinih bal. Kakor hitro je stopila vojvodka v sobo, je začel trepetati in je zagrebel obraz v blazine. Eliza je o tem nekaj rekla zdravniku, ki pa je le skomignil z rameni: »Njegova mati je. Če ji rečem, da ne sme k otroku, bo še ona dobila napad, in imeli bomo dva bolnika v hiši.« Napočil je dan, ko je postalo otrokovo stanje skrajno resno. Vročina je dosegla višek. Zdravniku se je obraz zresnil. »Ostane nam le še čakanje,« je dejal Elizi, ko sta roditelja odšla iz sobe. »Danes bo kriza. Upajmo, da jo bo srečno prestal. Ves dan naj ostane pri miru, dobro pokrit in zaščiten pred svežim zrakom.« »Gospod doktor, pritožuje se neprestano, da mu zraka primanjkuje. Zrak in solnce mu gotovo ne bi mogla škoditi, če jima ne bi bil naravnost izpostavljen?« »Ali ste znoreli, gospodična?« je vzkliknil. »Otrok je na smrt bolan, svež zrak bi utegnil imeti usodne posledice.« Ko je zdravnik šel, se ji je soba zazdela neznosna mračna in zatohla. Bolan ali zdrav, je pomislila, v tem vzdušju se nočemo dušiti! Skrbno je pokrila otroka, stopila k oknu in ga narahlo odrinila. Ta trenutek je zaslišala nagle korake, namenjene proti sobi. Vojvoda je odprl vrata. Vedela je takoj, da ga je zdravnik opozoril na bližajočo se krizo. »Ne smete obupati, gospod,« mu je skušala prigovarjati. »Jurček bo ozdravel; čutim to.« Nasmehniti se je hotel. »Rad bi vam verjel, gospodična, a doktor mi je pravkar povedal,« glas se mu je zlomil, ni mogel končati. »Enkrat mora priti do tega. Naj bo torej danes. A ne pozabite, da je pomlad tudi zdravnik. Ne moremo se ji upirati. Našla nas bo, če hočemo ali ne.« »No, verjamem! Vendar, ali mi ne vzbujate nad zgolj, ker ste dobrega srca?« »Nikakor, vse preveč imam Jurčka rada. Redkokdaj mislim na to, da ima srce tudi vzgojiteljica. Rada bi le...« umolknila je, otrok je bolestno zastokal. Skočila sta k postelji. Eliza se je morala otroku skloniti prav do ust, da je lahko razumela, kaj je šepetal. »Ne, dragec, zdravnik misli, da še ne. Morda jutri, če ti bo vsaj malo boljše.« Brez moči se je ozrla na vojvodo. »Kaj prosi? Ali mu ne moremo ugoditi?« Vzdihnila je in odkimala. »To bi bilo proti doktorjevemu ukazu,« je šepetala. Jurček mi noče verjeti, da je vrtna ograja res že vsa zelena in da so češnje posute z belimi cvetovi. Tako rad bi pogledal ven, in če bi bilo po moje, bi mu željo izpolnile. Vse, kar živi, hrepeni po solncu.« Govorila sta pritajeno. Jurček je vroče zaprosil, kakor da ju je slišal: »Pomlad hočem videti, očka! Takoj, prosim!« Slabotni otrokov glas ga je prisilil, da se je odločil. Ljubezen in sočutje sta se zasvetila na njegovem širokem, svetlem obrazu. »Videl jo boš, Jurček,« je odgovoril, ko se je bil naglo odločil. »Le trenutek še potrpi.« Znova se je okrenil k vzgojiteljici, hoteč jo prositi novega zagotovila. »Mislite, da mu res ne more škoditi?« »Danes je zelo toplo. Umiril se bo, če bo videl ograjo, vendar ne morem prevzeti tega nase.« »Dobro. Zavijte ga v odejo. Lezi mirno, Jurček, ko te bom dvignil. laoj Bog, saj skoro nima teže! Lahek je kakor peresce.« In bila sta kakor par ukletih z otrokom med seboj. Molčala sta. šele ko sta stopila k oknu in zagledala pod seboj zeleno oazo, sta se nad temnolaso otrokovo glavo spogledala. Za trenutek se je zdelo, da otrok ves žari v solncu. Kakor da ga privlači neviden magnet, je iztegnil ročico proti cvetočemu drevesu. V bleščeči solnčni svetlobi se je zdel še nežnejši. Sočutno se je zazrla Eliza v njegov bledi obraz. Nežno ga je prijela za roko in jo podržala k solncu. Ta trenutek sta začutila oba, da ju nekdo opazuje. Vojvodka ju je gledala z zlobnimi, sovražnimi očmi in njena svilena obleka je izzivajoče šuštela. »Ali si ponorel, Teo?« Očitajoče je zazvenel njen glas po sobi. »Ali ga hočete ubiti, gospodična?« Jurček je položil glavo na rame očetove, ki ga je nesel nazaj v posteljo. »Ne tako glasno, Fani! Takoj ti vse razložim. Ne bodi tako glasna, prestrašila ga boš.« »Jaz da ga bom prestrašila?« je zakričala. Eliza, ki je pokrivala otroka mireč ga, je začutila, da bodo dolgo zatajevani zagrenje-nost, ljubosumnost in strah planili v vihar, H ga je vojvoda zaman skušal odvrniti. »Fani, ne tu in ne zdaj, prosim te!« »A čemu ne zdaj in ne v tej sobi, v katero me ne pustite? Pravico imam vedeti, kaj se tu dogaja. Ne bom stala pred vrati, ko leži moj bolni otrok v tujih rokah.« »Pa saj ti vendar hočem to razložiti. Poslušaj, Fani! Neprestano prosi, da bi rad videl vrt, in ko mi je gospodična Desportesova to povedala, sem mislil, da...« »Ah, gospodična Desportesova si je torej to izmislila! O, seveda. Ona ve več kakor zdravnik. Kaj pomeni njej en otrok več ali manj! Niti mesec dni še ni tu, in že ji mati pomeni le nesrečo; ni ji več od razbitega krožnika. Ne morem več mirno gledati, kako mi pred očmi trpinčite otroka. Povedala bom to zdravniku! če nocoj umre...« glan se ji je utrgal, planila je V krčeviti jok. »Fani, ne smeš tako govoriti! Ne smeš obtoževati gospodično Desportesovo. Bolna si, pojdi. Ne moreš ostati tukaj.« Njegov glas, ki je bil spočetka mehak, je zdaj zvenel hladno. Elizi se je zazdelo, da z nevidno silo brzda svoje besede. »Ljubček!« Vojvodka je planila k postelji. Eliza je videla njeni beli, iztegnjeni roki. Videla je, da so ji trudne oči potemnele, da so bile solze, ki so ji tekle po licih, resnične solze. Ne, ta žalost ni mogla biti igrana. Prsi so se ji nemirno dvigale, ko je v navalu brezumne ljubezni stiskala otroka k sebi. »Gospodična, gospodična!« Žalostno jo je klical otrok in se z vso silo skušal oprostiti strastnega materinega objema. Eliza se je sklonila nad posteljo, a naglo se vzravnala in vprašujoče pogledala vojvodo. Iz njegovih ust mora priti ukaz. Iz oči mu je brala, da jo razume, usta pa so mu ostala bolestno stisnjena. Ta trenutek se ji je zdel veliki Jurček, ki od nje čaka pomoči, proseč jo, naj ga ne zapusti. Sklonil se je k ženi in jo trdo prijel za ramena. »Pojdi, Fani, dovolj je tega.« Odtrgal jo je od jokajočega otroka. »Pojdi z menoj!« Eliza se je z nečim zaustavljala za pisalno mizo. Utajiti je hotela vojvodi, da ve za njiju spor. V enem samem dnevu je videla in slišala tega dovolj. V sobi je naglo nastala tišina. Eliza je stopila k postelji, da bi pomirila otroka. Skoro je trdno zaspal. Ona pa ni mogla pozabiti trpkega, obtežujočega glasu in leska temnih kor-ziških oči, ki so jo tako ognjeno motrile. »Poblaznela je od skrbi,« jo je skušala opravičiti. »Razumljivo je, da hoče biti pri svojem bolnem otroku in da jo razburja, če ga jaz negujem. Če ne bi bila tako nasilna s svojo ljubeznijo, bi se ubožec gotovo ne odvračal od nje.« Ze pri prvem srečanju z njima je čutila borbo dveh temperamentov in zadrževano napetost zakoncev. V tem je bilo nekaj apače-nega, nekaj tako zelo spačenega, da se ni upala razmišljati o tem. 2delo se ji je, da se ta ženska na njo ozira iz pekla; da njene velike, tegobne oči uročijo vse, kar pogledajo. Da, postavljena je bila pred nujnost, ki jo je bila prej le nejasno slutila: vojvodka je vsemu okrog sebe dajala vrednost le po vojvodi. Pomenil ji je vse na svetu, in gotovo je že začutila, da se ji izmika iz rok. »Bila bi ljubo-| sumna tudi na mačko, če bi se igral z njo,« je pomislila. »In vejrjamem, ubila bi to mačko. In če bi se sklonil na duhtečo vrtnico, bi jo pohodila ob prvi ugodni priliki.« S strahom se je spraševala, kakšne morajo biti njune noči, če prihaja do takih prizorov že ob belem dnevu! »Pa saj ji nisem dala prav nobenega povoda, da bi me morala sovražiti,« se je opravičevala. »Z ničemer je nisem razžalila. No, zdaj ima odgovor: otroci me ljubijo, oče mi zaupa. In to smatra nesrečna mati za neod-' pustijiv greh.« — Da, zdaj je razumela ljudi, ki so tako radi govorili o družini Praslino-vih: »Težko vam bo z njimi, gospodična, silno težko!« , i (Dalje) I Z A UGANKARJE ' 9 Križanka Vodoravno: 1. Pripadniki roparske družbe v Črnem grabnu pred davnimi leti. 9. Gorovje na meji Evrope in Azije. 10. Kovina, odkrita šele 1. 1789. 11. Nevarna otroška kužna bolezen (šest črk) + sever v nemščini in nekaterih drugih germanskih jezikih. 14. Starorimski pozdrav (tri črke) + eden izmed rimskih dvojčkov, po pravljici ustanoviteljev Rima, ki ju je dojila volkulja. 15. Ena izmed rok. 16. Oziralni zaimek. 17. Osebni zaimek (narobe). 18. Pritrdilnica. Navpično: 1. Kjer se koplje ruda. 2. Ura v italijanščini. 3. Karta pri taroku. 4. Južno sadje za olje (množina). 5. Mlado govedo moškega spola. 6. Prijeten vonj vina in sadja ali drugih jedi. 7. Opaja in omamlja dušo. 8. Velika angleška kolonija, ob katere meji se že bijejo bitke. 12. Valjasti votli predmeti (množina). 13. Slovensko žensko ime (narobe). čarobni kvadrat 1. a a a e 2. g K n n 3. o o o P 4. P r r s Vodoravno in navpično: 1. Povezek nažetega žita. 2. Ud človeškega telesa. 3. Pripadnik manjše evropske države. 4. Iz vode izhlapeva. Stopnice 1. do..., 2. .do... 8. i . d o . . 4. (..do. 5. • ... d o 1. Visoka gora med Ziljo in Dravo. 2. Mož, ki mu je umrla žena. 3. Slika z drugo besedo. 4. Skozi goro izvrtana odprtina. 5. Špansko mesto (ob Taju). Posetnica Ta mož se peča z neko kmetijsko panogo. S katero ? Rešitve ugank iz 20. številke. Križanka: vodoravno: Cerknica, 7. era, 8. zel, 9. bala, 12. amok, 13. no, 15. er, 16. rž, 17. bandit, 20. mah, 21. Niš; navpično: 1. cekin, 2. er, 3. Raba, 4. Izak, 5. ce, 6. Aljaž, 10. amen, 11. lord, 14. oba, 16. rti, 18. ah, 19. in. — P o s e t n i ca : elektro-mehanik. — Stopnice: 1. meter, 2. hmelj, 3. pamet, 4. vreme. — Skrit pregovor: kreda, omara, lijak (v uganki je bila na tem mestu tiskovna napaka; zapisano bi moralo biti ».i j. k«, ne pa ».i j. a«), žarek, tiran, Katra, anode; pregovor se glasi: Kdo laže, ta krade. — Čarobni kvadrat: 1. Kerč, 2. Emil, 3. riba, 4. član. Domači zdravnik Nepravilno hranjen dojenček se ne more razvijati Edino primerna hrana za dojenčka, posebno v prvih mesecih, je materinsko mleko. Z materinim mlekom dobiva dojenček ne samo primerne re-dilne snovi, temveč tudi vse ostale, za zdrav razvoj potrebne dopolnilne sestavine, v prvi vrsti vitamine. Vitamini so dopolnil" sestavine v hrani, ki nimajo neposredne hranilne vrednosti, pač pa imajo neko urejajočo moč, s pomočjo katere se telo pravilno razvija. Ako vitamini v hrani manjkajo, nastopajo različne motnje v razvoju in celo bolezni. Pomanjkanje vitaminov povzroča tudi zmanjšano telesno odpornost. Povsem napačno je naziranje, da zadošča ustrezna količina prekuhanega kravjega mleka. Za ohranitev dojenčkovega zdravja in odpornosti mora mati gledati na to, da dojenčka kolikor mogoče dolgo in izdatno doji. Mešano ali čisto umetno hranjenim dojenčkom je treba poleg primerne količine hrane dovajati še dopolnilne snovi. Primerna količina prekuhane hrane ima sicer zadostne količine redilnih snovi, vendar v tej hrani ni dovolj vitaminov. Najpogostejše zaradi neprave hrane so motnje v prebavi dojenčka. Le redki so umetno hranjeni dojenčki, ki bi ne zapadli tej bolezni. Znaki pokvarjene prebave so različni: splošen nemir, bledica, napenjanje, prepogosto ga žene, koprivasti izpuščaji, vročina, ki narase tudi do 40 in 41 stopinj Celzija, delni ali pa splošni krči eelega telesa. Dojenček trpi za pomanjkanjem vode, ki je črevo ne oddaja v zadostni meri v kri, ker ga prepogosto žene. Naposled trpi tak dojenček zavoljo nekega samolastnega zastrupljanja, ki nastopa zaradi pripuščanja strupenih sestavin iz blata, ki jih obolelo črevo vsrkava. Vse to so znaki, da je treba takoj zdravniško posredovati. Zdravnik odredi najprej odvajanje, najbolje z ri-cinovim oljem. Strupeno blato se mora namreč čim prej odstraniti iz črevesja. Temu sledi za določeno dobo stradanje, toda pri zadostnem dovajanju primerne tekočine. Najboljši je lahek ruski čaj, ki ne sme biti oslajen z navadnim sladkorjem, ker ta povzroča vrenje v Črevesju, temveč s saharinom. Poleg" tega so potrebni vroči, a ne pekoči suhi obkladki na trebušček. ZSIo pogosta bolezen dojenčka, ki nastaja zaradi nepravilne hrane, je tudi tako imenovana mehkokostnost (rahitida). Vzrok tej bolezni je pomanjkanje vitamina D. Za to boleznijo obolevajo otroci, ki so čisto ali pa delno umetno hranjeni in pri tem ne dobivajo umetnega ali pa v primerni hrani vsebovanega vitamina. Ostale okolnosti, ki pospešujejo to bolezen, so temna, slabo zračena, vlažna in plesniva stanovanja. Znamenja te bolezni so spočetka neznatna. Otrok se navadno navidezno dobro razvija in se redi bolj kakor običajno, tako da imajo matere najboljše mnenje o zdravju svojega dojenčka. Dojenček pa je nezdrave barve v obrazu, a na kosteh, posebno na glavi in podkolenicah je opažati značilne okvare, nepravilne oblike omenjenih udov. Značilno je stalno potenje na glavi po za-užitju hrane. Rast prvih zobkov, ki se naj redno pojavi med šestim in devetim mesecem, zaostaja ali pa se razvija slabotno in nepravilno. Količina vitaminov D je posebno velika v sirovih sadnih šokih, v šokih pomaranč in citron, dalje v nastrganih jabolkih in korenčku, špinači in drugem. Poleg tega vplivajo sončni žarki na po-življenje dela vitaminov v telesu samem. X 24 njegovih bivših žen je šlo za njegovim pogrebom. V Kajaniju na Finskem je umrl skoro 80 let stari kmet Paavo Muki, o katerem pravijo, da se je v svojem življenju oženil kar tridesetkrat. V svojih mlajših letih je bil zelo lep in od sile živahen človek, zaradi česar ni čudno, da pri iskanju nevest ni imel preveč težav. Prvič se je oženil, ko je štel 18 let, in sicer z dekletom, ki je bilo pet let starejše od njega, že po treh mesecih pa se je ločil. Sledila je potem dolga vrsta njegovih porok in po vsaki tudi ločitev. Zadnjič je bil s svojo nevesto, že trideseto, pred oltarjem, ko je štel 70 let. Njegova zadnja žena je štela tedaj, ko sta se vzela, 25 let. Poklonila mu je tudi hčerko, čeprav je takšno darilo za 70-letnega možaka nenavadno. Svojevrsten in edinstven je bil tudi njegov pogreb. Na zadnji poti je Paava Mukija spremljalo kar 24 bivših njegovih žen. Po steubnu:_tessL RDEČI VIHAR Povest iz prve indijanske vojne za Ohajo »Aha, mene niso našli, kaj pak. Jaz se ne pišem Finlej, bi dejal. Ubogi Finlej. Bil je dober fant, samo preveč nepreviden v dejanju kakor v besedi. Da, da, starega Daneta pa ni bilo najti. Bil sem takrat popolnoma sam, prijatelj, popolnoma sam — in polno Indijancev okrog mene. Ne samo Savani, temveč tudi Ciroki so se takrat baš selili. Nekoč pozneje, so me tudi ujeli, toda ušel sem jim. So vendarle tepčki. Daneta Buna ujeti in držati v ujetništvu ni lahka reč, bi dejal .. Logan, ki je bil videl, kako se je odpravil Tekumze, je zdajci pristopil,, da še enkrat obišče malega bolnika v hiši. Dane Bun se je ob tej priliki zdramil iz svojega samogovora: »Povejte mi, glavar, vi ste vendar prijatelj belih mož, ali bodo Leni Lenape stopili na nečisto sled.« Logan se je ustavil in pazno pogledal Daneta Buna. »Beli brat, ki to vpraša, sam ve odgovor. Zakaj vpraša Logana?« Osupel ln nekoliko v zadregi reče Bun predse: »Rdečekožec ima prav, toda kako ve, da jaz vse to že vem?« in glasneje pristavi Dane Bun: »Da, Bukongahelas bo izkopal bojno sekiro, če ne bodo kaznovani morilci obeh njegovih mladih mož. Ali bo Kornstalk varoval mir?« »Logan je prijatelj belih mož, toda Logan je ludi glavar Indijancev plemena Kajuga. Zakaj ga hoče Dolga puška preizkušati. Ali meni Dolga puška, da je Logan izdajalec?« Bilo je nekaj trenutkov zadrege, kajti Loganov dostojanstveni odgovor na navidezno nedolžno vprašanje starega stezosledca ni ostal brez učinka. Zdajci reče Logan pomenljivo: »Dolga puška ima veljavno besedo pri belcih. Dolga puška lahko prepreči mnogo nesreče, če le hoče. Logan je Kornstalkov odposlanec pri belem očetu (pri guvernerju). Logan hoče Dolgo puško in vse belce opozoriti na pogodbo, ki je bila sklenjena pred štirimi leti. Ce bodo beli porušili svoje nove hišice ob Ohaju in če obljubijo, da ne prestopijo tal zelenega trstja (dežele Kentuki ja) in če bo morilec obeh mladih mož kaznovan, tedaj bo mir ohranjen. Ali bo moj beli brat Dolga puška deloval za mir?« To odkrito vprašanje je precej zmedlo Daneta Buna. Kako naj bi on, ki je odkril deželo Kentuki, njeno lepoto, njeno samoto, njeno nepregledno bogastvo, vse to na dolgotrajnih pohodih — kako naj bi on obljubil, da nikoli več ne bo stopil v to deželo! Kako naj to stori on, ki se je vendar zgolj zato vrnil na vzhod, da bi svojo družino in vsakogar, ki mu je voljan slediti, povedel v novo odkriti paradiž? In kako bi mogel na drugi strani trditi, da ne mara miru ? Logan ie menda bral njegove misli. Ko je nekaj časa zaman čakal njegovega odgovora je rekel žalostno: »Rdeči mož se vsepovsod pritožuje, od vzhoda do zahoda sonca. Beli ljudje ne bodo mirovali, dokler ne bodo vsem rdečekožcem ugrabili dežele.« In medtem ko je položil desnico na svetle lase Benjaminčkove, ki mu je bil sledil in je zdaj naslonjen ob svojega očeta motril te visoke ljudi, je Logan resno dejal obrnjen h Konradu: »Brat moj, poslušaj, kaj govori glavar plemena Kajuga: povedite svoje žene in otroke tja za dolge in močne mejnike. Je velika nevarnost, kajti rdečekožec je silno razdražen. Štiri poletja sta vas Kornstalk in Logan ščitila, toda Kornstalk je srdit, ker ga hočejo belci opehariti. Logan sam pa ne more ohraniti miru, kajti Savani niso njegovega plemena.« Po teh besedah stopi Logan v hišico k ležišču malega bolnika. Možje molčijo. Kmalu se vrne Logan in ponudi Mirku desnico: »Brat moj* malo sinje oko bo jutri že spet zdravo. Ti pa kar bodi brez skrbi: rdeči mož te ljubi, tebi se ne bo nič zgodilo. Kornstalk je tvoj prijatelj. Da, celo Bukongahelas, vodja rodu Leni Lenape, te ljubi in spoštuje.« S poslovilno kretnjo se hoče Logan odpraviti, toda še enkrat se zadrži pred Konradom: »Brat moj, stori tako, kakor sem velel. Odvedite žene in otroke in povejte to vsem drugim belcem. Logan bo varoval mir, kar bodo skušali storiti tudi ostali rdeči bratje. Njegovo srce ljubi belce, toda Savani so zelo zagrenjeni.« Logan pograbi svojo puško, katero mu je prej Tekumze prislonil k steni. Toda kmalu se zdrzne. Premeril je komaj sto korakov, ko se nenadno ustavi, pozorno pogleda proti robu gozda in se vsede na tla. Po daljšem premoru je povzel besedo tretji Mirkov gost, mlad, junaški dečko, star kakšnih dvajset let, ki je doslej poslušal mirno, nekoliko mračnega lica. S pritajenim glasom, da ga Indijanec ni mogel slišati, je rekel: »Ne morem si pomagati, možje, toda meni tale Logan ne ugaja. Vsi graničarji mu zaupajo in ga puščajo v svoje hiše. Ali veste, da ni kolibe, ki je ne bi poznal in da ne bi vedel, koliko je kakšnega orožja v njej ? Logan bo že vedel, zakaj takole naokrog vohuni.« »Kaj veste določenega o Loganu?« se zdajci razvname sicer vedno mirni Mirko. »V Loganovi besedi ni nič zlaganega. Kar obljubi, to izpolni. Logan ni tako kakor nekateri tam doli ob reki. Kdor prosi Logana pomoči, je ne prbsi zaman.« Ženski vestnik Za kuhinjo Dodatek krompirja in riža izboljša kruh. Ce Je kaki družini kruha premalo, a ima kaj več jriža, si lahko z dodatkom riža in krompirja speče več kruha, ki je po vrhu tega še okusnejši od kruha brez tega dodatka. Daj na tri kilograme krušne moke pol kilograma skuhanega oluplje-nega krompirja in enako pol kilograma do raz-kuhanja kuhanega riža. Krompir in riž pred uporabo pretlačiš! Potem napraviš kruh kakor navadno. Morebiti dodaš riža še malo več kakor pol kilograma. Kruh z dodatkom riža je izredno okusen, kar ti potrdijo vse gospodinje, ki so že pekle tak kruh. Krompirjeva juha s kunčjim mesom. Skuhaj običajno krompirjevo juho. Iz kosov mrzle kunčje pečenke vzemi vse kosti, meso razreži na drobne kose, ga opraži na čebuli in petršilju, nato pa stresi v krompirjevo juho. Dobro premešaj. Ce je potrebno, prilij še vrele vode. Okisaj s kisom ali pa z vinom in dodaj po okusu popra. Rižoto s špinačo. 30 dekagramov špinače pre-vremo v kropu in pretlačimo. Nato razbelimo žlico masti in ji po možnosti dodamo še žlico na koščke zrezane prekajene slanine, pridenemo žpinačo, osolimo in dušimo, da voda izpuhti. Zdaj dodamo približno pol kilograma riža, za-lijemo z juho ali s kropom in pokrito dušimo na zmernem ognju do mehkega. Ko je mehko, primešamo z lopatico košček sirovega masla in po-tresemo s parmezanom. Obarna juha iz telečjih ali kokošjih kosti. Telečje ali kokošje kosti na drobno sesekaj in de-Tii v mast, v kateri si spražila nekaj čebule. Ko so kosti rumenkaste, potresi pri strani dve do tri žlice moke, premešaj in zalij s poltretjim litrom juhe. Dodaj koreninico petršilja, korenja, vršiček majerona, košček limonove lupine in čisto malo muškatnega oreščka. Vre naj počasi poldrugo uro. Juho precedi in okisaj z limonovim sokom (ali pa z vinom, komur ta okus prija). Meso od kosti zreži in deni v juho. Ker ni zdaj žemelj, ki so najboljše za to juho, poskusi morda z rižem. Kako narediš dobro kvašo. Posoda mora biti dobro loščena ali prstena. Deni vanjo dva litra vode in ko ta zavre, dodaj košček korenja, pol čebule, malo peteršilja in zelene, vse na drobno zrezano. Ko je to mehko, prideni še lorberjev list, tri zrna česna, malo timeza, dva klinčka, malo muškatovega cveta, nekaj zrn popra in malo kisa. Kvaša naj bo toliko kisla, kolikor je dobro okisana juha. Zdaj naj vre še četrt ure, nato pa zlij na meso. če ti okus prija, dodaš poleg gori navedenih dišav še nekaj zrn brinja, smre- »No, da,« se podsmehne mladi Simon Butler, »le popraskajte ga, pa boste spoznali zver pod plemenitim krznom.« »Mladi mož, tehtajte svoje besede!« zagrmi Mirko, toda ne nadaljuje. Ugledal je pri vratih svojo ženo, ki mu je mahala. Poskočil je tja in razveselil se je njenega vedrega obraza. Urno jcstopil v hišo: našel je svojega sinčka sedečega na postelji. Fantek se je sicer jokal, toda bil je pri polni zavesti in je prosil jesti, jesti. Tako, zdaj je bil spet enkrat lačen ... Visokemu, krepkemu očetu Mirku so se vsule solze iz oči. Solze veselja. Vzel je sinčka v naročje ln se ni sramoval joka. Vedel je: to je rešitev. Dane Bun je že stal za Mirkom in je svetoval gospodinji, naj da sinčku nekaj toplega mleka, nato pa ga spet položi v posteljico, da bo spal, še spal. Mlada mati se je z ostalima dvema ženama vsedla ob otrokovo posteljico, moška pa sta spet odšla pred vrata. Simon, ki je bil ostal s Konradom zunaj, jima je zaklical nasproti: »Mirko! Vi ste prijatelj Indijancev. Poglejte jih, pravkar spet gredo k nam trije rdečekožci. če jih prav poznam, so Delevari, najhujši izmed vse rdeče sodrge. Logan in Tekumze se vračata z njimi. To je nekam sumljivo, dragi Mirfto. Upam, da nočete slepomišiti!« »Mladi mož, vi ste moj gost, čeprav še niste stčpili v mojo kolibo. Prosim vas, pazite na svoje besede. Moje roke so močne in težke!« Konrad se vmeša: »Simon, nisem vas dovedel sem, da bi žalili mojega svaka. Sodim, da veste, kdo sem. Mirko ni samo moj svak, je tudi moj prijatelj. To zadostuje!« Simonu Butlerju se je pomračil obraz, vendar je dečko molčal — pa saj tudi ni več utegnil kaj mnogo govoriti. Indijanci o katerih je bil govoril, so se približali. Delevari so šli vštric, vsi trije so nosili razprte usnjene srajce, ki so padale preko pasu, plašče kov vršiček in nekaj listov žajbeljna. V kvašo se dene navadno divjačina, v današnjih časih pa zlasti kvasiš meso starih kuncev, da postane mehkejše in se dalje časa ohrani. Meso mlade živali ni dobro kvasiti. Vlije se na meso vrela ali pa čisto mrzla kvaša in se pusti na njem en dan. Če pa hočeš ohraniti meso tri ali štiri dni, moraš kvašo vsak dan odliti, prekuhati in mrzlo vliti na meso. V vročem poletnem času moraš kvašo enkrat premeniti in vliti spet mrzlo na meso. Kvašo ne smeš soliti in ne mlačno vliti na meso. Koristni nasveti Dobro sredstvo proti stenicam. Ceneno sredstvo proti stenicam je amoniak. Gospodinje, ki so se tega sredstva že poslužile, pravijo, da zanesljivo učinkuje. V zasteničoni sobi razpostavi na raznih mestih ploščnate porcelanaste skle-dice, v katere si nalila salmiaka. Potem zapri V starodavnih časih so si predstavljali našo zemljo kot ravno ploščo, podprto z dvanajstimi stebri. Drugi so si jo zamišljali kot v neskončnost raztegnjeno ploščo. Heziod si jo je predstavljal tudi kot ploščo, ki visi nekako na sredini med nebom in peklom. Nakovalo boga Vulkana, piše Heziod, je nekega dne padlo z nebesnih višav in je potrebovalo devet dni in devet noči, da je prispelo do zemlje. Sodobniki so se Heziodu smejali. Dejali so, da je prenapetež, odnosno pravcat norec. Mislili so, da tisto nakovalo tako dolgo ne more leteti do zemlje. Takrat pač še niso slutili, kakšne so razdalje v vesoljstvu. Učili smo se, da je zemlja osamljena krogla v svetovnem prostoru, ki se je bila nekoč pognala v večni ples okrog sonca s hitrostjo 100.000 km na uro. Poleg tega se zemska obla vrti tudi okog svoje osi s takšno hitrostjo, da točka na njenem ravniku napravi v eni sekundi 465 metrov poti. Čudovite naravne ure merijo stoletja in tisočletja. So to dragocena prvina radij in druge njemu sorodne radioaktivne snovi, ki se pretvarjajo počasi v druge snovi, ln sicer v določenih časovnih razdobjih, ki se v znanstvenih delavnicah lahko natančno preračunajo. Sedemnajst stoletij je bilo treba, da se je komaj polovica določene količine radija spremenila v druge snovi. Na podlagi preučevanja radioaktivnih rudnin, ki jih imajo v sebi razne hribine, in spričo dejstva, da se te radioaktivne snovi neprestano pretvarjajo v drugačne, je možno sklepati na starost zemlje.. Izračunali so, da je zemlja stara približno 570 milijonov let. Radij torej kaže ure zemskemu življenju. Ni potrebno devati našo zemljo na skledico velikanske tehtnice, če hočemo izvedeti, koliko tehta. Zadostuje, če ugotovimo, s kako različno silo privlačuje zemlja pa iz zelenega usnja, ogrnjene čez ramena. Srednji izmed njih je v zavoju las na temenu imel tri orlja peresa, na njegovih licih so bile tri zelene široke proge, na čelu pa dve ozki rdeči, povprečni črti. Logan in Tekumze sta stopala za njimi. Delevari so prišli ravnih trdih korakov k Mirku in mu po šegi belcev ponudil desnico. | Bilo je videti, da je Logan nekako razveseljen. j In tudi Tekumze je mirno pristopil, kakor da , se sploh ne spominja, da je nedavno prej hudo grozil Danetu Bunu. Njuna pogleda sta se križala ostro in hladno. Toda Dane Bun je molčal. Preložil je irašče vanje na poznejši čas. Delevari so pozdravili tudi ostale belce in zdaj sobo tako, da ne bo nikjer prepuščala zraka. So« bo pusti zaprto nekaj dni. Ko nekaj dni mine. odpri vrata in okna, da pride spet dober zrak v! sobo. Stenic zdaj ni več v sobi. Ce pa bi že bile, ponovi to razsteničenje tako, da razpostaviš š$ več posod s salmiakom po sobi. Pazi, da bo soba skoro nepredušno zaprta Mastne madeže na suknjičevem ovratniku od* pravljaš, če jih umivaš z gobo ali krtačo,, ki ja namakaš v mešanico desetih delov vode in enega dela salmiaka. Mušje pike spraviš iz svilenih senčnikov, Č4 v toplo mešanico kisa in vode namočiš čisto krpa in z njo narahlo odrgneš zamazana mesta. Ne« snaga bo izginila, ne da bi bila svila poškodo* vana. Travnate madeže spraviš iz obleke z mešanica petih gramov vodikovega prekisa, 50 gramom salmiaka in 50 gramov vode. S to tekočino po« škropiš madeže in jih čez nekaj minut izperei s hladno vodo. dvoje teles na zemskem površju. Številka šest, zsj katero sledi še dvanajst ničel, nekako približno podaja težo zemlje v tonah. Ce bi se zemlja vrtela okrog svoje osi sedem« najstkrat hitreje kakor se v resnici (v tem primeru bi bila dan in noč dolga samo še po 43 minut), potem zemlja na ravniku ne bi imela nobene privlačne sile več. Telesa bi izgubila vso svojo težo. Ali si sploh morete predstavljati, kakšno nenadno presenečenje bi bilo za človeka, če njegov trup ne bi več čutil, da ga glava kaj teži, in noge prav tako ne bi vedele, da morajO nositi vse ostalo telo? Merjenje teže se je razširilo tudi na ostalo zvezde. Kubični centimeter snovi, iz kakršne sO nekatere zvezde, lahko tehta 36 ton! Drobec, de« bel toliko kot glavica bucike, bi ubil človeka, 60 bi se vanj zadel. Tako je namreč težak. Poglejmo še malo, kako je s temperaturo na zemlji. Okrog 70 stopinj pod ničlo so namerili na nekem kraju v Sibiriji, a 63 stopinj vročini! so imeli v Olbiji v italijanski Somaliji. To sta najvišja in najnižja toplina, kl so ju doslej ugo« tovili na zemlji. Pri raznih poskusih, ki jih delajo učenjaki, se lahko precej približajo tako imenovali skrajni sili, ki predstavlja nekako skrajno točko mraza in smrt vsake snovi (273 stopinj pod ničlo). Najvišja toplina, kl so jo dotlej dosegli, pa je znašala 4300 stopinj nad ničl<* Takšno vročino so dosegli s pomočjo ognja prf eksploziji nitroglicerina. Vrsto skrivnosti naše zemlje človek vendarlO že pozna, nedostopne pa so doslej ostale skriv« nosti, kakšna je prav zaprav zemlja v svoji najgloblji notranjosti, do katere človek doslej nI mogel. se je po indijanskem običaju razvijal dolgovezen pogovor o lovu, o vremenu, o ribolovu in o stoto« rih malenkosti, samo ne o tistem, zaradi česa* go Delevari prav za prav prišli, žene so prineslo pečenja in kruha, pa tudi ognjene vode, kako* Indijanci imenujejo žganje. 2e se je po malem mračilo, toda Mirko še vednd ni vedel, v kakšni zvezi so prišli Indijanci K njemu. Mladi Simon je nebrzdano nekajkrat po« šepnil Konradu to in ono opombo. Bal se je, dtf ne gre za kakšno nevarno lokavost. Mar ni DanO Bun nedavno prej pripovedoval, da je pri plemenu Lenape našel nekatera mlada drevesca olupljen* in obsekana z bojno sekiro. (Dalje), Kaj so včasih vedeli o zemlji in kaj vemo zdaj Čvrstih korakov so se k Mirkovi hiši bližali Delevari l(nfi)®lfi)l)irvor, so bile nalepljene posebne nove znamke, ki jih je Vatikan nalašč za to iriliko dal v promet. Iz Spodnje Štajerske Za kapjo je umrl. Pri Cmureku je bil na travniku ondotne papirnice zaposlen z delavci 50-letni knjigovodja Franc Križanič. Nenadno pa je potožil o slabosti, se odstranil in se vsedel na neki griček. Po nekaj minutah se je zgrudil. Ko so mu prihiteli delavci na pomoč je bil že mrtev. Zadela ga je bila kap. Smrtna kazen za umor. Trboveljski rudar Mak iz Lok pri Trbovljah je februarja zavratno napadel rudarja Novaka in ga umoril z britvijo. Pred umorom je bil Mak napadel še Novakovo ženo in sestro. Oblastva so ga za t-> Janje obsodila na smrt. Sodba je bila že izvršena. Iz Hrvatske Hrvatska odlikovanja rumunskemu kralju in predsedniku Slovaške. Hrvatski poslanik Branko Benzon je izročil rumunskemu kralju Mihaelu najvišje hrvatsko odlikovanje krone kralja Zvoni-mira z Danico in meči. Enako odlikovanje je prejel predsednik Slovaške dr. Josip Tiso od hrvatskega poslanika dr. Josipa Berkovlča. Najkrajša zveza srednje Bosne z Zagrebom* Posebna komisija strokovnjakov iz Zagreba pregleduje ozemlje na Vlašič planini, koder naj bi držala cesta iz Travnika v Banja Luko. Za pripravljalna dela je odobrenih 20 milijonov kun. Iz Srbije Tudi v Beogradu so obdelali vso zemljo. Beograjska mestna občina je dala v najem vsa svoja zemljišča in po. -d^vala tudi z_ obdelavo zasebnih zemljišč. Računajo, da bodo pridelali toliko sočivja, da ga bo dovolj za tretjino beograjskega prebivalstva. Proti begu z dežele v mesto. Ministrski predsednik Nedič Je imel v radiu govor, v katerem je pozival kmete, naj obdelujejo svojo zemljo in naj ne iščejo zaslužka v tvomlcah ali v mestih. Kmetom je nadalje j»ipuročil, naj ne špekulirajo z živili. kajti mesto t- si morata medsebojna pomagati. * Novi kvestor v Ljubljani. Ljubljanski Kve-stor g. Hektor Messana je bil službeno povišan in določen za važno nalogo nadzorstva v obmejnem področju. Za njegovega naslednika je imenovan in je že prispel v Ljubljano Kvestor dr. Dominik Ravelli, doslej Kvestor v Cuneu. * Srebrna obletnica papeževega posvečen ja v škofa. Poglavar rimske cerkve papež Pij XII. je 13. maja praznoval srebrno obletnico svojega škofovskega posvečena. Ob tej priliki je iinel zvečer dolg nagovor po radiu na vse vernike. Opominjal jih je, da so dolžni hvaležnost Stvarniku, ki človeštva ne bo zapustil tudi v hudih časih preizkušenj in da morajo imeti trdno vero, da jih bo Bog tudi v tem primeru rešil vseh težav, kajti nikoli ni božja pomoč bližja kakor v trenutkih, ko se človek zaupno obrača do njega. * Pred ustanovitvijo pokrajinskega korporacij-skega sveta. Kakor poroča agencija Štefani, bo v kratkem objavljena naredba o ustanovitvi pokrajinskega sveta korporacij za Ljubljansko pokrajino. Pokrajinski korporacijski svet bo najvišji gospodarski svet, ki bo vzporejal in podpiral de-lovnost pokrajine in bo dal končni obraz gospodarstvu Ljubljanske pokrajine, kakršnega dobiva ta pokrajina čedalje bolj. V pokrajinski korporacijski svet bodo stopili in v njem sodelovali predstavniki vseh panog delovnosti, kar pomeni, da bodo koristi vseh slojev in vsep« liudstva našli v tem svetu svojo zakonito zaščito. * Nagrada za rojstvo dvojčkov. Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Jožefu in Mariji Pencovima v Gornjem Vrhpolju, občina St Jernej, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. * Obvestilo trafikantom. Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine opozarja vse trafikante po nalogu Visokega komisariata. da je sicer prodaja monopolskih predmetov ob nedeljah prepovedana, da pa v ostalem z naredbo glede časa za odpiranje in zapiranje trgovinskih in obrtnih obratovalnic in pisarn, smejo prodajalnice ob nedeljah in praznikih ves delovni čas prodajati novine, časopise, razglednice in podobno. * Sprememba in pomnožitev ordinarijskih ur v Zdravstvenem domu v Ribnici na Dolenjskem. I. šolska poliklinika vsak ponedeljek in petek od 8. do 11. in popoldne od 14. do 15. ure. 2. Dečji dispanzer za predšolsko bolno deco vsak ponedeljek od 11. do 12. in vsak petek od 15. do 16. ure. 3. Posvetovalnica za zdrave dojenčke in matere vsak ponedeljek od 15. do 16. :n vsak petek ^d II. do 12. ure. Sprememba velja od 15. t. m. * Smrt ljubljanskega meščana Severja. Na po- - slopju Kresije je te dni zaplapolala črna zastava „ kakor vselei, ko umre ljubljanski meščan. Preminil je g. Ivan Sever, eden izmed zadnjih ljubljanskih meščanov. Ivan Sever se je rodil 1. 1859. v Podsmreki pri Dobrovi. V Ljubljani se je izučil za vrtnarja. Kot vrtnarski pomočnik je bil dolga leta zaposlen pri Pavlu Šimencu blizu Svetega Križa. Ko so podrli stanovanjsko hišo na zdajšnjih Žalah, je dala mestna občina stanovanje Severju v svoji stanovanjski koloniji v Ulici sv. Marka za Bežigradom. Rajnki se ie požrtvovalno udejstvoval kot gasilec od 1. 1894. in zato je bil 1. 1930. izvoljen za ljubljanskega meščana. Blag mu spomin! * Smrt uglednega novomeškega trgovca. Te dni je v Novem mestu po krajši bolezni preminil v visoki starosti 79 let znani dolenjski svečar in trgovec g. Franc Murn. Pokojnik izhaja iz znane žužemberške rodbine Murnov in se je že pred polovico stoletja naselil v Kandiji pri Novem mestu. Rodil se je v Trepči vasi pri Žužemberku in je že v rani mladosti kot prvorojenec prevzel očetovo svečarsko obrt, ki jo je potem premestil v Kandijo. Rajnki je bil tudi zmerom v ospredju dolenjskega javnega življenja in si je posebno za razvoj obrtništva na Dolenjskem pridobil nevenljive zasluge. Zaradi svojega lepega značaja je užival v vseh vrstah prebivalstva priljubljenost, posebno pa so ga cenili siromaki. Zelo skrbno je vzgojil svoje otroke, izmed katerih imajo tri svoje trgovine v Kandiji, četrti sin pa si je v Argentini ustvaril novo ognjišče. Zaslužnemu pokojniku bomo ohranili blag spomin! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! * Razširjene struge reke Mirne. Iz Mokronoga pišejo: Pred dobrim mesecem se je začelo snet delo na regulaciji ln razširitvi struge reke Mirne. Ze lansko jesen se je to tako potrebno delo vršilo na področju, ki spada pod mokronoško NOVI RADION. Kupci se opozarjajo, da nima »Novi Radion«, ki se je zadnji čas pojavil na trgu, s prejšnjim »Radionom« tvrdke Schlcht prav ničesar skupnega. Zato ne prevzame tvrdka Schlcht nobene odgovornosti za kvaliteto novega Izdelka. * Izpred vojaškega sodišča. Pred vojaškim sodiščem II. Armije, odsek Ljubljana, je bila 12. t. m. razprava proti 291etnemu Milatoviču Marjanu, 201etnemu Novaku Cirilu, 271etnemu Ra-kovcu Ladislavu, 321etnemu Simiču Rudolfu, 22-letnemu Vagaji Urošu in 301etnemu Zdešarju Antonu. Razen Simiča, ki se je rodil in biva v Zadvoru, so se vsi ostali obtoženci rodili in bivajo v Ljubljani. Obtoženi so bili, da so sodelovali pri oboroženem krdelu z namenom, da bi delovali proti državi, nadalje, da so bili člani prevratne družbe, naperjene proti javnemu redu, da so bili soudeleženi pri napadu na Oboroženo Silo države na Verdu in v Preserju in da so brez dovoljenja bili v posesti strelnega orožja in municije. Sodišče je obsodilo Ladislava Ra-kovca.in Antona Zdešarja na dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami, ostali obtoženci pa so bili obsojeni na zaporno kazen in denarno globo. * Letos nam ledeni možje niso nagajali. Vremenska doba treh ledenih mož se .e letos zado-\ Yvo' končala. Vrtnarji in sadjarji so se oddahnili, kajti doba hujših „ imladanfkih pozeb je minila. Po starih izkušnjah nastaj namreč običajno sredi meseca maja vremenski prevrat, tako da se p toplejših prvih majskih dnevih pojavljajo navadno prav okoli treh ledenih mož nagli padci jutrnje in dnevne toplote. Posledica nizke jutrnjo topline je nato, da se pojavlja s'ana ln da nastopa hlad, ki je dostikrat prav ne-aren sadju in raznim kmetijskim rastlinam, ki niso dovolj odporoe proti slani. Letošnji ledeni sv~ln»'-l Pankraotj, Servaclj in Bonifacij nam torej letos niso kljubovali. zaradi česar je rast zdaj prav bujna. * Cene češnjam, marelicam in jagodam. Kmetijski minister je določil naslednje maksimirane cene. ki so obvezne za pridelovalce: češnie 165 do 290. marelice 190 do 250. jagode 270 do 560, grah 150 do 230. fižol v s+ročju 210 do 290, zgodnja čebula 95 lir za 100 kg. Trieste — Gorizia V Triestu že pritiska vročina. Pred dnevi, ko so bile v Ljubljanski pokrajini vsaj noči še hladne, so imeli v Trestu in okolici že prav toplo. Kar 20 stopinj Celzija so namerili. Naslednje dni je toplota še napredovala. Prve češnje. Na trieftlnskih trgih so se že pojavile prve letošnje češnje, polne in sočne. Ljudje jih zelo kupujejo. Prispele so iz Napolija. Smrt blage žene. V Idrli je preminila veletr-govčeva žena ga. Marija Kobalova. stara 60 let. S svojimi dobrimi deli si je ustvarila trajen spomenik med prebivalci Idrie. Bila je skrbna gospodinja in zgledna mati. Blag ji spomin, žalujočim svojcem sožalje! Dve smrtni nesreči. 531etni Silvij Miti je delal na neki stavbi v Triestu. Postalo mu je nenadoma slabo in je padel v globino. Dobil je takšne poškodbe, da je v bolnišnici umrl. — S kolesa je padel 231etni Ludvik Enioli s Proseka in si zlomil tilnik. Obležal je na mestu mrtev. Iz Gorenjske Smrt uglednega blejskega obrtnika. Po daljši bolezni je šele 50 let star umrl g. Jurij Ravnik, pekovski in slaščičarski mojster in posestnik na Bledu. Udeležba pri pogrebu je bila tolikšna, kakršne Bled že dolgo ni videl. Izpričala je, da je bil pokojnik splošno priljubljen in spoštovan med Blejci in okoličani. Naj mu bo lahka zemlja! Svojcem naše iskreno sožalje! Reja kokoši na Gorenjskem. O tem piše gorenjski tednik: Ako si ogledamo današnje stanje reje kokoši na Gorenjskem, lahko ugotovimo, da se kokoši zelo malo goje in da so tudi precej degenerirane. Zaenkrat sicer ni na mestu gojiti ko-košarstvo v večjem obsc-ru, vendar pa ima vsako malo gospodarstvo možnost, da redi določeno števil nesnih kokoši, ne da bi bilo to v kvar pridobivanju drugih živil. V radovljiški občini je 486 gospodarstev, med temi 197 malih kmetij, je pa tam samo 332 enoletnih kokoši, 329 jih je pod enim letom in 63 petelinov. V valilnici nekega ljubitelja kokoši so uporabili s kmetij dobljena jajca, pa se je pokazalo, da polovica jajc ni bila oplojena. -Izvaljena piščeta so mešanica degeneriranih živali. Tu je potrebna preosnova in to nalogo si je zdaj zastavila gospodarska svetovalka v Radovljici. Žrtev lokomotive. Železničar Jože Valjavec z Jesenic je imel opravka na progi. Pri tem je spregledal, da se je bližal brzovlak, in že ga je lokomotiva odbila s proge. Našli so ga mrtvega. X Hud potres v Ekvadorju. Pristaniško mesto Guayaquil v republiki Ekvadorju-je obiskal močan potres, ki je povzročil mnogo škode. Potres so v precejšnji jakosti čutili tudi v ekvadorskem glavnem mestu Quitu. Tudi tu je potres napravil nekaj škode. Javljajo, da so bili posebno hudo poškodovani vladna paiača, palača nadškofije in poslopje Kreditne banke. Na vseh teh poslopjih so v zidovju nastale široke razpoke. V Guaya-quilu je potres zahteval veliko število človeških žrtev. Med ubitimi je tudi ameriški vicekonzul Z vso svojo družino. X Koncentrirana hrana za japonske vojake. Kakor nemška uporablja tudi japonska vojska posebno vrsto močno koncentriranih živil, ki imajo to prednost, da zavzemajo zelo malo prostora tn da jih lahko nosijo vojaki s seboj, ne da bi bili 's tem preobremenjeni. Najprej so dobivali koncentrirana živila v obliki pilUl letalci in padalci. Japonska vojska se mora zahvaliti za koncentrirana živila polkovniku Kavašlmi, ki je 17 let delal na tem. Japonski vojaki dobivajo riž in pšenico v praških in suho sadje. Neznatne količine teh izdelkov zadostujejo za obed. Koncentrirana živila 'ie ne pokvarijo, četudi dolgo leže v skladiščih. X Prebivalstvo ene izmed najmanjših državic )na svetu. Kneževina Monako šteje po zadnjem štetju 24.000 prebivalcev. Toda od tega je samo 1760 pravih državljanov kneževine, vsi drugi so tujci. V Monaku prebiva 9720 Italijanov in je državica sama sredi Italije. X Pošta Iz prve svetovne vojne hodi za njim. Te dni sta prispeli v Dfisseldorf dve dopisnici, ki že 25 let potujeta za naslovljencem. Namenjeni sta nekemu Nemcu, ki danes živi v Ameriki. Napisani in odposlani sta bili proti koncu zadnje svetovne vojne. Takrat je bil naslovljenec v vojnem ujetništvu v Avstraliji. Od tod se je po svetovni vojni vrnil v Nemčijo, toda kmalu ga je spet prevzela želja po Ameriki in je odrinil čez Veliko lužo. Vsa ta leta sta mu obe dopisnici zvesto sledili križem sveta, če pojde po sreči, bo naslovljenec po drugi svetovni vojni vendarle deležen pozdravov iz prve svetovne vojne. X Za roparskimi živali«! vidi najbolje človek. Povprečno imajo divje živali, ki spadajo v družino mačk, zelo dobre oči. Tako izredno dobro vidi bengalski tiger. Roparske ptice vidijo še bolje. Sokol vidi kak predmet ali kakšno žival, ki je čisto pri miru na tleh, na daljavo 1000 m. Na daljavo 50 km sokol lahko natančno vidi ladjo na obzorju. Človek pač na takšno daljava sploh ne vidi ničesar od tiste ladje. Pasje oči ne nesejo tako daleč, čeprav tudi pes razmerno dobro vidi. Pes šele na daljavo kakšnih 500 m ali kvečjemu 700 m komaj razloči človeka ali večjo živaL Takoj za roparskimi živalmi vidi najbolje človek, ki ima med sesalci najboljše oči. Precej dobro vidijo tudi opice. X Bušmanl najlaže prenašajo vročino. Navadno drži trditev, da so najmanj občutljivi za mraz tisti narodi, ki žive visoko na severu, ker so se hudih zim že navadili. Prav tako je skoro Samo po sebi razumljivo, da so najodpornejši proti vročini ljudje, ki žive okrog zemeljskega ravnika. Zdaj pa se je pojavil učenjak, ki je hotel še natančneje ugotoviti, katero je tisto ljudstvo na zemlji, ki vročino še laže prenaša. Pravi, da so to Bušmanl, ki žive v Afriki. V podkrepitev te svoje trditve navaja primer, ko Je skupina Buš-manov zdržala celih sedem dni ob vročini 50 stopinj, ne da bi imela kapljico vode. Nihče izmed njih v tistih sedmih dneh ni niti zbolel. X Česen ln poper daljšata življenje. Prebivalci Abhaških gor v Kavkazu dosežejo v pretežni večini po 100 let in zatrjujejo, da je to od obilnega uživanja česna in popra. Med njimi šteje mizar in tesar Sah Kupka 127 let. Mož je tako želo krepak, da se je pred štirimi leti celo ločil od svoje žene in si vzel neko 40-letno, ki mu je tudi že rodila sina. Njegov sosed je 102-letni Cezba, ki je glavar družine 126 članov in katerega bratje so dosegli starost 100, 104 in 105 let. Sah Kupka trdi o sebi, da ni najstarejši mož v Abhaziji. Vsi ti stoletniki pripovedujejo, da uživajo v velikih množinah česen in poper, zlasti pomladi. X Petrolej nastaja iz velikanskih gmot troh-nečlh živali. Dognano je, da je bilo na zemlji že. mnogo rib in školjk, preden se je pojavil na nji človek. Ribe in školjke so se v velikanskih množinah na svojem potovanju po reobljud«rf zemjji Ustavljale na mnogih krajih, kjer so poginile. Strohnele ribe in školjke so postale izvor mineralnih olj, ki spadajo zdaj med največja naravna bogastva, brez katerih si skoraj ne moremo misliti življenje človeštva na zemlji. C tem pričajo tudi vrelci petroleja ob Rdečem morju. Egiptska tobala je tam po večini koralnega izvora. Pri morju koralne čeri žive in nadaljujejo svoj® rast, na strani, obrnjeni proti obali, pa umirajo in se suše. Tu nastaja kot raskrajalni procefs koralnih živalic petrolej, ki ga črpajo domačini kar iz vodnjakov. smešnice Počasi se vse obrne HLEV ZA OSLA Ko Hipolit je mlad še bil in v dežju z ljubico drobil, nad njo dežnik je le držal, življenje bi za Klaro dal. A v prvih letih zakona držal dežnik je nad oba. še bil je vljuden kavalir, a v srcu vladal je že mir. Ko v poznih letih sta racala po dežju in domov capljala, dežnik je sebi le svojil, na Klaro pa je dežek lil. ««» USLUŽNA PRIRODA Potnik sreča v pragozdu starega farmarja, sedečega na štoru. »No, kako se vam godi T« ga vpraša. »Dobro,« odvrne farmar, »prej sem hotel posekati nekaj dreves, pa je pridivjal vihar in jih namesto mene podrl.« »Sijajno!« »A blisk je zanetil suho dračje, ki sem ga nameraval požgati.« »Imenitno! A kaj mislite zdaj?« »Zdaj samo še čakam potresa, da bo namesto mene izkopal krompir.« • « • NERODNA REC Valpurga: »Jejhata, gospa Agata, kako sem se ugriznila na jezik.« Agata: »Bo že minilo.« Valpurga: »že res, a kaj bo, če sem bolna za steklino?« * j ' STROKOVNJAK »Kaj, vi poznate ženske ? Gospod, mene je moja žena že varala, ko ste vi še vekali v zibelki...« A.: »Koliko bi zahtevali za stanovanje v vašt hiši?« B.: »Tisoč lir.« A.: »A kje je hlev?« B.: »Kakšen hlev?« A.: »Hlev za onega osla, ki bi vam toliko plačal!« DOMIŠLJAVA 2ENKA Ona: »Emerik, kako bi mogel živeti bres mene?« On: »Znatno ceneje .. .< VRAG JO JE VZEL Gostilno »Pri angelu« so prodali na dražbi. Ko si gostilničar poslednjič ogleduje svojo bivšo lastnino, pride tujec in ga vpraša: »Oprostite, ali je tu gostilna Pri .angelu'?« »Ne, vrag jo je vzel!« odgovori gostilničar. NEPRIDIPRAV Potepin (se spoveduje): »Kradel sem, pa sem tudi obdaroval siromake, preklinjal sem, a sem tudi molil. Mislim, da sva z Bogom ,kvit'«. Duhovnik: »Bog te je dal, hudič te bo vzel, pa bosta tudi ,kvit*...« Up. Kar si želite, se vam je v sanjah uresničilo. Navadno pa je v živi, an ju nasprotno. Vendar bi v vašem primeru ne bili nič hudega, če bi se ne bil tako čudno obna?il. Življenje se mnogokrat poigra in vsakdo si nabere množico izkušenj, ki so negibno potrebne. Tako je tudi v vašem primeru. Le pogum! Mladi ste ?e. še bo prišel mož, ki vas bo morda celo ' *j ljubil kakor vaš dosedanji izvoljenec. Boječa. Vaše sanje pomenijo dobro. Deležni boste še mnogo veselih dni in zabave, sreče v ljubezni in marsikatera želja se vam bo izpolnila. Pri tem pa pazite na zdravje in posvečajte čim večjo pozornost svojemu sinu. Glede ljubezni se vam bo tudi izpolnilo, vend- - boste morali premagati nekatere nepričakovane ovire. Zaupanje. Po dolgotrajni in hudi bolezni se bo vaše stanje končno izboljšalo. Tudi ostale razmere se bodo pri vas uredile, zato le pogumno naprej, rešitev bo prišla nep-i Okovano. Predvsem bodite previdni in ne zaupajte vsakomur, da vas kdo ne izkoristi. Več skrbi posvečajte svojemu imetju. »,;:.:;!» za konzorcij »Domovine« Josip Relsner, Urejuje Filip Omladlč Za -Narodno tiskarno Vran Jeran.