Četrtek, 21. oktobra 2004, št. 43, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK Četrtek, 21. oktobra 2004, st. 43, leti Demo Kakšna naj bo Gospodarska zbornica Slovenije? Z novinarjem in urednikom Vinkom Vasletom smo se pogovarjali o volitvah javnomnenjskih anketah, novinarski stavki in medijih. POLITIKA Sestavljanje noue vladne OVENI J A 1{ Vprašljivo j* zmanjševanje sodnih zaostankov KULTURA Ljubljanski župani skozi čas knjigarna DEMOKRACIJA Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net CENE VSEBUJEJO DDV, POŠTNINO PLAČATE POSEBEJ. IZAlirlIVQ^tOVÉlE POLmCN&muaJE IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od njihovega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov. 519 strani, 5.000 SIT \wmmim JAN F. TRISKA POZABLJENA FRONTA I. SVETOVNE VOJNE Iz dnevnika češkega vojaka, ki se je udeležil bojev ob Soči in Piavi. 240 strani, 5.500 SIT TONE KUNTNER MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot. 72 strani, 2.200 SIT iz množičnega v Kočevskem Rogu MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK UŠLI SO SMRTI Poročila treh rešencev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945. 244 strani, 3.906 SIT v klasični slovenski politični misli MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtorje razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani, 4.400 SIT m^^l ¿J*.M M^mm ■fisdciAi, r-^V^^f- 4 • V lakrtba mladinska knjiga ' i" j. JANEZ JANŠA PREMIKI Knjiga, ki je bila prodana že v več kot 61.000 izvodih. Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. 363 strani, cena 2.200 SIT MILAN ZVER STO LET SOCIALDEMOKRATU t: Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT mmž. r -'--k - ' Vasja Klavot.1 £ VASJA KLAV0RA PREDEL 1809 Avtor je šel po sledovih vojaških spopadov Napoleona in Francozov z Avstrijci na Slovenskem leta 1809. 330 strani, 6.727 SIT JANEZ JANŠA OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodana je bila že v več kot 17.000 izvodih. 309 strani, 2.200 SIT - A*"- - Tonnž MDfiovič vzpon Kanina PEED Zirronon RV5TIO-OQR5RE UžS^i' * a TOMAŽ B0DK0VIČ VZPON BOHINJA PRED ZATONOM AVSTRO-OGRSKE Bohinj od marčne revolucije naprej, v času graditve proge in od njenega odprtja naprej. 231 strani, 5.500 SIT MOČ !'I\I ZI\ I T! \ JOŽE DEŽMAN MOČ PREŽIVETJA Knjiga opisuje krute zgodbe sirot, ki so jim partizani med 2. svetovno vojno pobili očeta ali oba roditelja. 336 strani, 6.510 SIT MM) l?0B0D0 IN v RDEC0 ZVEZDO DUŠAN S. LAJ0VIC MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO Avtobiografska pripoved iz časa druge svetovne vojne. Knjigi je dodan seznam sodelavcev Udbe. 347 strani, 6.200 SIT S E M E N A RAZDORA DIMITRIJ ŽILEVSKI OTOK BREZ MILOSTI Pretresljiva avtobiografska izpoved iz pekla ju-goslavanskih komunističnih zaporov. 256 strani, 3.996 SIT Jfl IVE A. STANIČ PROTI Nad sto avtorjev pojasnjuje in razkriva pravo podobo revolucije in protirevoluci-je na Slovenskem. Prispevke je zbral in uredil publicist Ive A. Stanič. 288 strani, 3.900 SIT VIKTOR BLAZIC SEMENA RAZDORA Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun z drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 196 strani, 6.770 SIT m tretja stran f Obrisi nove realnosti Osrednje vprašanje tega tedna je, kdo bo postal novi predsednik državnega zbora. Kdo bo po Francetu Bučarju, Hermanu Rigelniku, Jožefu Školču, Janezu Podobniku, Borutu Pahorju in za kratek čas Feriju Horvatu vodil slovenski parlament? Ponavadi (bilo pa je tudi tako, da je imela zmagovalka volitev predsednika vlade in predsednika državnega zbora) je mesto predsednika državnega zbora pripadlo članu druge najmočnejše vladne koalicijske stranke, v tokratnem primeru bi bila to Nova Slovenija. Slovenska ljudska stranka je po številu poslancev za SDS in NSi, zato se ne poteguje za mesto predsednika parlamenta. V minulih dneh so kot glavnega kandidata za to mesto omenjali predsednika Nove Slovenije Andreja Bajuka, kar pa je precej presenetljivo, saj so mnogi prepričani, da je praktično Idealen kandidat za finančnega ministra. Andrej Bajuk je doktor ekonomskih znanosti. Sprva je na univerzi v Argentini predaval ekonomijo, kasneje pa v VVashlngtonu in Parizu zasedal pomembna mesta kot bančnik. Zadnja leta je v parlamentu vodil komisijo za nadzor proračuna in drugih javnih financ, pri čemer si je močno prizadeval za njihovo preglednost. Zato obstaja mnenje, da je Bajuka škoda za mesto prvega človeka parlamenta. Na finančnem ministrstvu je po drugi strani slišati, da se Bajuka nekoliko bojijo, saj bo po njihovo naredil red na ministrstvu in na področju javnih financ. No, to je nedvomno dobro. Če se bo Bajuk odločil, da ne bo prevzel vodenja državnega zbora, bo za mesto nemara kandidiral kdo drug iz Nove Slovenije, še verjetneje pa je, da bo potem glavni kandidat za novega predsednika državnega zbora nekdo iz zmagovalne Slovenske demokratske stranke. Nova Slovenija bo zato dobila nekoliko večji delež v vladi. Če bi v koalicijo vstopila še združena lista, bi mesto predsednika državnega zbora lahko pripadlo njej. V prejšnem tednu so potekali prvi resni pogovori med prihodnjimi koalicijskimi partnericami. Poleg koalicije Slovenija je tu še Slovenska ljudska stranka, ki je prav tako kot SDS in NSi članica Evropske ljudske stranke. Za Slovensko ljudsko stranko tokrat pričakujemo, da bo končno delovala kot zanesljiva part- nerica v vladi, saj bo imel njen predsednik Janez Podobnik, ki mu ni uspelo priti v parlament, edino na ta način možnost, da dobi svojemu položaju primerno (ministrsko) funkcijo. Verjetni mandatar Janez Janša po volitvah nadaljuje s politiko povezovanja in združevanja, kakršno je uspešno vodil v predvolinem času in ki edina vodi k oblikovanju trdne vlade. Že kmalu po volitvah se je sešel s predsednikom združene liste Borutom Pahorjem In mu ponudil sodelovanje v koalicijski vlad . A je Pahorjev problem ta, da ga je njegova stranka praktično Izgnala v Bruselj, zato zadnje čase vodi stranko bolj na daljavo. Kot so pokazali pogovori znotraj združene liste, je le malo možnosti, da bi stranka z vstopom v desnosredlnsko vlado presegla ideološke ovire In stare delitve, ki slovenski narod že desetletja razdvajajo. V njeno poslansko skupino so bili namreč izvoljeni večinoma poslanci in poslanke, ki razmišljajo ortodoksno levičarsko (na primer Miran Potrč, Aurelio Juri, Breda Pečan) in jim je sodelovanje v vladi z Janšo nekaj nepredstavljivega. Zato nekateri izmed njih grozijo z izstopom iz stranke, če bi šla ZLSD v desnosredlnsko vlado. Podobno nepripravljeni za kakršno koli sodelovanje z novo vlado in Janšo so tudi v liberalni demokraciji, pri čemer je treba dodati, da je prav, da gredo v opozicijo. Njihove težave se šele začenjajo, saj se bo njihovo fizično poslav-Ijanje od oblasti šele začelo. Še vedno so v šoku, to pa se v prihodnje lahko še poglobi, saj niso niti približno pripravljeni razpravljati o vzrokih za svoj poraz (o tem smo - med drugim - želeli narediti intervju s Slavkom Gabrom, vendar nam je sporočil, da ima polno drugih obveznosti, zaradi česar naj ne bi imel časa za pogovor za nami), kar pa je nujno za uspešno nadaljnje delo. Čeprav jim oblast na moč diši, niso pripravljeni na nikakršno sodelovanje z Janšo in Baju-kom. Povolllno dogajanje postavlja v nenavadno luč tako poslance združene liste kot liberalne demokracije. V preteklosti so stalno očitali Janši In Bajuku, da Izključujeta druge in nista z njimi pripravljena sodelovati, sedaj povsem jasno oni Izključujejo drugače misleče. Že apriori odklanjajo kakršno koli sodelovanje v desnosredlnski vladi. Zdi se, da bi si skoraj raje zvrtali luknjo v koleno, kot sodelovali z Janšo in Bajukom. Drugače je s stranko upokojencev, ki se z Ideološkimi predsodki očitno ne obremenjuje toliko, ampak je pripravljena vstopiti v novo vlado z željo po Izboljšanju položaja upokojencev. V naslednjih dnevih in tednih bo treba pri sestavljanju nove vlade pokazati veliko potrpežljivosti, modrosti in sposobnosti za doseg-nje kompromisov. Pri tem je v daleč najboljšem položaju Janševa SDS, ki ji po volitvah priljubljenost še narašča, kar kaže javnomnenj-ska anketa, ki jo objavljamo v naši reviji. Metod Berlec Demokracija • Četrtek, 21. oktobra 2004 O kazalo 11 12 Kocbek, Pirjevec, Pučnik V drugi polovici prejšnjega stoletja smo imeli Slovenci tri izvirne nosilce kulturne, družbene in ne nazadnje politične misli. I\la pol zaklenjena blagajna Sestavljanje nove koalicije Dobra dva tedna po parlamentarnih volitvah se na političnem prizorišču izrisujejo obrisi nove vladne koalicije. Najverjetnejši novi mandatar, predsednik SDS Janez Janša, je namreč začel pogajanja o sestavi nove vlade. 16 Prelivanje volilnih glasov 18 22 32 V slovenskem političnem prostoru je prišlo do velikega preobrata. Na vrh se je povzpela SDS, ki je bila tako rekoč vsa leta v opozicijskih vrstah. Letošnje volitve so ji prinesle zmago, ki so jo v vrhu stranke pričakovali, a ne glede na pričakovanja je bil doseženi izid več kot presenečenje. 34 38 44 56 Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačic; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačič, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Soper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Dane Kostrič Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokj-acija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@sioI.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Ljubljanski župani skozi čas Maček, Ribičič in Težka naloga za Celjane S prvimi tekmami v slovenskem pokalu in prvim na. v ligi prvakov se je začela rokometna sezona za Celjane. Kakšna naj bo GZS? IUU pred propadom? Kdo je nestrpen? Prejšnji ponedeljek je eden od dveh pristojnih odborov evropskega parlamenta prvič v zgodovini Evropske zveze zavrnil komisarskega kandidata. Rocco Buttiglione je bil zavrnjen kot kandidat za resor pravosodja, svobode in varnosti. Odločilna ovira naj bi bila njegova stališča do homoseksualcev. Nihče več ne bo zaupal Toševim anketam Pogovor z Vinkom Vasletom Volilci pa so letos - hvala bogu - tudi to spregledali in zdaj je seveda prišlo do shizofrene situacije, ko se oblikovalci in vsiljevalci javnega mnenja sprašujejo, kako to, da so si volilci drznili storiti nekaj, kar je v nasprotju z njihovo javnomnenjsko menda znanostjo! Nikoli več - upajmo - nihče več ne bo slepo zaupal javnomnenjski znanosti Toševega inštituta, ki ni ne neodvisna in ne nevtralna, ampak dirigirana. Konservativci (Stran 8) Novi nadškof naj bi bil Tone (Stran 10) Kratek stik v Jerovškovi komisiji (Stran 14) Denar volitev vladar (Stran 15) S komisijo nad korupcijo (Stran 26) Pretresi na policiji (Stran 27) Najvišja zgradba (Stran 28) Nov kozmični boj (Stran 30) Dve predsedniški resnici? (Stran 31) Teater smeha (Stran 42) Acta Histriae (Stran 46) Pohod smrti (Stran 48) Zakleta Skandinavija (Stran 55) D uran D uran -Astronaut (Stran 58) Vrnitev jaken in plaščev (Stran 55) Užaljeni lobist (Stran 66) pogovor Svojo prihodnost vidim v vodenju stranke 0 uspehu SLS na volitvah in o povolilnem dogajanju smo se pogovarjali s predsednikom SLS Janezom Podobnikom. Za nami so parlamentarne volitve. Kako bi na splošno ocenili izid, ki ga je dosegla SLS? Rezultat SLS ocenjujem kot dober. Glede na težak položaj, v katerem se je stranka znašla po evropskih volitvah, ko nam ni uspelo dobiti poslanca v EP, si štejem kot dosežek, da nam je v kratkem času do državnozborskih volitev uspelo nagovoriti veliko število dobrih kandidatov in kandidatk in tudi pripraviti svež in konkreten predvolilni program. Prav to in zelo uspešen tabor v Sevnici so bili po mojem mnenju razlogi, da smo kljub drugačnim javnomnenjskim napovedim, ki so nam še 14 dni pred volitvami napovedovale boj za prestop parlamentarnega praga, dobili 7 poslanskih mandatov. Na katera ministrstva ciljate, če bo vaša stranka vstopila v vlado? Glede ministrstev lahko znova zagotovim, daje treba spoštovati postopek: počakati, da predsednik države podeli mandat kandidatu za mandatarja in ta nato odpre postopek za oblikovanje vladne koalicije. Če bo SLS povabljena, da sooblikuje prihodnjo vlado, imamo izkušene ljudi za različne resorje, prav tako pa je zelo pomembno, da se pripravi dobra koalicijska pogodba. Je mogoče reCi, da je SLS tokrat dosegla uspeh, Čeprav bo Imela v primerjavi s prejšnjim mandatom manj poslancev? Da, to je mogoče reči. SLS je bila na teh volitvah v zelo težki situaciji. Po volitvah pa ostaja pomemben igralec na slovenskem političnem prizorišču, toliko bolj zato, ker ima kot stranka največje število županov v Sloveniji. In še nekaj je pomembno; v vsem času predvolilne kampanje smo jasno zastopali stališče, da Slovenija potrebuje programsko-politične spremembe in da jih lahko prinesejo le stranke, članice Evropske ljudske stranke. To se je v Sloveniji na volitvah zgodilo in SLS je del teh sprememb. Sami niste bili Izvoljeni za poslanca. Kje vidite sebe v prihodnosti? Svojo prihodnost vidim v zavzetem vodenju SLS. Tu je ogromno izzivov. Predsednik je tisti, ki daje utrip stranki, pa če bo SLS vladna ali opozicijska stranka. SLS je bila doslej zelo aktivna v problematiki meje v Istri in Piranskega zaliva. Kako komentirate navzočnost hrvaške vojaške ladje v bližini Pi-ranslucijo, tej o, naper-in desno l^OBje vi-sti prilož-- družbe-inščal mar-le hotel bi-nisti hote-jih je sam Napaka je svoje, sam Dgajepar-življenja, /edala navala ga je v e zaprla ne i marsiko-Iz Kocbe-dajepogos-ni pa po-revolucije iz nje na-obsodil -mja - po-:povedal v jo krivdo, tinsko rentam me-:agovarjal evolucijo, imenoval ivolucija", čeprav bolj e diktatu-ari" je obla lastnost. Toda to je tudi zvestoba zgodovinski napaki, intelektualni zmoti in vsaj malo odgovornosti za vse, kar je iz nje sledilo. Je s tem lahko spodbuda in zgled današnjemu času? Dušan Pirjevec je prehodil obratno pot. Pred izbruhom velike svetovne vojne je bil osamnajstleten strasten marksist, komunist, stalinist, to je ostal v NOB in prva leta po vojni. Leta 1948 so ga za nekaj mesecev zaprli zaradi norčave objestnosti, ki je bila komaj kaj več od boemskega posmeha oblasti. Nato je minilo petnajst let, daje domislil tisto, kar je mogoče imenovati najbolj daljnosežen prelom s komunizmom na Slovenskem. S pomočjo Heideg-gerjeve filozofije je prepoznal v komunistični revoluciji usodni izrastek nihilizma, ki sega globoko v evropsko duhovno dediščino, vse do Platonovega idealizma, zdaj je bilo mogoče nihilizem odkriti v vsaki dej av-nosti, ki želi spremeniti svet v skladu z "idejo". To pa je pomenilo toliko, kot da se je treba vzdržati vsakega političnega delovanja, edina mogoča oblika duhovnega življenja je ostala ljubezen do vsega bivajo-čega v imenu "resnice biti". Se je v tem skrivala pokora za tisto, kar je Kocbek imenoval "naša krivda, naša velika krivda"? Iz Pirjevčevega ra- In končno Jože Pučnik, precej mlajši od Kocbeka, za celo generacijo od Pirjevca, s tem že daleč od tistih, ki so pripravljali in izvajali revolucijo. Njegova usoda je bila vseeno težja od Kocbekove in Pirjev-čeve. Zaprli so ga za sedem let, nato izgnali v tujino, da je po vrnitvi lahko odločilno sodeloval v nastanku slovenske države in utemeljitvi njene demokracije. Že v študentskih letih se je odvrnil od marksizma, odklonil je cilje komunistične revolucije, ne samo njenih metod kot marsikdo v tistem času. Toda v nasprotju s Pirjevcem revolucije in komunizma ni sodil po njuni epo-halni utemeljenosti v nihilizmu, ampak po konkretnih gospodarskih, političnih, kulturnih posledicah za Slovence; ne samo za izobražence, ampak še bolj za kmečko, industrijsko, ljudsko populacijo. Nasproti komunistom je postavil avtonomnost odgovorno delujoče, svobodne osebe - v tem je bil doslednejši personalist od Kocbeka. To mu je omogočilo, da se je ločil od utopij, pri katerih je vztrajal Kocbek do smrti, in da ni zapadel v kvietistično dopuščanje sveta in njegove usodne zgodovinskosti po Pirjevcu. Zato je Pučnik med tremi osrednjimi misleci slovenske Jože Pučnik, precej mlajši od Kocbeka, za celo generacijo od Pirjevca, s tem že daleč od tistih, ki so pripravljali in izvajali revolucijo. Njegova usoda je bila vseeno težja od Kocbekove in Pirjevčeve. dikalnega preloma s komunizmom je sledil kvietizem, trpna politična drža, ki se umika pred "akcijo" v modrost višje vrste, dostopno filozofom, še bolj morda pesnikom. S tem Pirjevec gotovo ni mogel biti spodbuda Slovencem za dejavno življenje v enaindvajsetem stoletju, ostal je kvečjemu kažipot v temeljno razmišljanje o zmotnosti revolucije in usodnosti nihilističnega aktivizma, ki je dosegel v komunizmu hkrati z nacionalsocializmom svoj vrh. polpreteklosti tisti, ki s svojo dejavnostjo, obrnjeno h konkretnim političnim, kulturnim, gospodarskim nalogam, in z mislijo, naravnano k stvarnosti, ostaja zgled in spodbuda Slovencem v času, ko morajo ne samo ohranjati pridobljeno državnost in demokracijo, ampak oboje zma-raj znova preverjati, izboljševati in ne dopustiti, da bi Slovenija pod težo svoje polpretekle nesreče postala mrtev zgodovinski rokav. Slo-venia semper reformanda est. O dogodki Novi nadškof naj bi bil Tone V okviru praznovanja Klarine-ga leta so pretekli teden v Slovenijo pripeljali relikvije svete Klare, ki velja za soustanoviteljico reda sester kla-ris. Relikvije je v soboto v ljubljanski stolnici sprejel upravitelj ljubljanske nadškofije škof Andrej Glavan, ki je ob tej priložnosti daroval tudi mašo. Sveta Klara (1193-1253) velja za soustanoviteljico reda sester klaris In učenko svetega Frančiška Asiškega (1181-1226), po zgledu katerega je pri svetem Damjanu v Assislju v Italiji ustanovila redovno družbo. Posebnost reda sester klaris je privilegij izjemnega uboštva, za katerega se je sveta Klara pri cerkvenih oblasteh tedanjega časa morala dolgo In odločno bojevati. Že dve leti po smrti so jo razglasili za svetnico, po njej pa se redovna družba imenuje klarlse, so sporočili iz Slovenske škofovske konference. Njen godovni dan v Katoliški cerkvi obhajajo 11. avgusta. Prvi samostan klaris je Slovenija dobila leta 1300 v Mekinjah pri Kamniku, pozneje pa tudi v Gorici, Petdesetletnica Slovenske kulturne akcije sredujemo slovenski skupnosti v Argentini in slovenskemu svetu svoje sadove," je nagovor sklenila Cukjatijeva. SKA je bila ustanovljena v začetku aprila 1954, ko je v dvorani Monte-video v Buenos Airesu prvič nastopila v javnosti z razstavo del priznanih slovenskih umetnikov. Pobudo zanjo je dal duhovnik Ladislav Lenček, njen namen pa naj bi bil pospeševanje in posredovanje slovenskih kulturnih stvaritev v krščanskem duhu. Njeno delo je bilo usmerjeno predvsem v tisk, ki je bil pomembna povezava med sodobno mislečimi Slovenci v Argentini in drugod po svetu. Tako je pod njenim okriljem nastala revija Vrednote, ki je objavljala znanstvene razprave, eseje in študije. Zelo odmevna In še danes živa je revija Meddobje, v kateri svoje prispevke objavljajo številni intelektualci in kulturniki Iz zdomstva. Poleg omenjenih dveh revij je pod okriljem SKA izšlo tudi več kot 70 samostojnih del znanih slovenskih avtorjev. A. K. Ljubljani in Škofji Loki, vendar so bili z odlokom cesarja Jožefa II. v začetku leta 1782 vsi štirje razpuščeni. Po skoraj dvestoletni odsotnosti je aprila 1978 luč svete Klare znova zagorela v samostanu klaris v cerkvi Marijinega oznanjenja v Nazarjah v Savinjski dolini. Tja so namreč prišle tri Slovenke Iz zagrebškega samostana, danes pa je v samostanu petnajst sester, poleg tega pa jih je pet še v Dolnicah v Ljubljani, kjer so sestre leta 2000 odprle novo skupnost. Relikvije, ki so ta čas v mariborski škofiji, natančneje v samostanu sester klaris v Nazarjah, so svojo pot začele v začetku jubilejnega Klarinega leta aprila lani, ko so najprej potovale po nekaterih italijanskih pokrajinah. Nato so jih prenesli v Švico, iz nje v Avstrijo, nato pa so bile še dva meseca v Mehiki. Aprila letos so bile v Albaniji, se vrnile v Italijo Mašo ob sprejemu relikvij sv. Klare je v soboto v I Nikolaja vodil upravitelj ljubljanske nadškofije škof Andrej Glavan. anski stolnici svetega in pretekli teden prispele v Slovenijo. Navzočnost začasnega upravitelja ljubljanske nadškofije škofa Glava-na pri sobotni maši pa je vnovič zbudila ugibanja, kdaj bo Cerkev na Slovenskem dobila novega nadškofa in kdo bo to postal. Odgovora na vprašanje v soboto seveda ni bilo, v nekaterih medijih in neuradnih cerkvenih krogih pa so se v zvezi s tem pojavila nekatera nova imena. Po pisanju Nedela naj bi se v cerkvenih krogih najpogosteje omenjal sedanji apostolski nuncij v Ukrajini dr. Ivan Jurkovič, po naših informacijah pa naj bi novi nadškof postal eden od treh Tonetov. Kot smo namreč neuradno slišali, naj bi apostolski nuncij v Sloveniji v Vatikan že poslal tri predloge, v katerih naj bi za novega slovenskega nadškofa predlagal mariborskega pomožnega škofa dr. Antona Stresa, direktorja Zavoda sv. Stanislava dr. Antona Jamnika in rektorja ljubljanskega bogoslovnega semenišča Antona Slabeta. Če sklepamo po - neuradnem - seznamu, Ima največ možnosti Anton Stres, seveda pa je glede na dosedanjo prakso povsem mogoče, da bo novi nadškof postal nekdo, ki ga ni na tem seznamu. A. K. V soboto so naši rojaki v Argentini v Slovenski hiši v Buenos Airesu praznovali petdesetletnico Slovenske kulturne akcije (SKA). Slovenska skupnost v Argentini je prav gotovo najdejavnejša med vsem slovenskimi skupnostmi v izseljenstvu. Ob tej priložnosti je prehojeno pot povzela predsednica SKA dr. Katica Cuk-jati: "Bilo je pred desetimi leti, v septembru 1994, ko smo v Ljubljani v Cankarjevem domu praznovali štirideseto obletnico ustanovitve Slovenske kulturne akcije. Slavje in prireditve so bile kvalitetne In bogate. Ob štirldesetietnici je naša organizacija doživela svojo apoteozo. Prav ob tistem času, kot da bi bil dogodek voden in zaznamovan s skrivnostno roko, je Slovenska kulturna akcija zaživela v polnem, razbohotenem, dinamičnem kulturnem življenju. Slovenska kulturna akcija je doživela cilj, ki so si ga zamislili njeni ustanovitelji. Prvikrat se je lahko javno predstavila pred domovinsko publiko v novi demokratični Sloveniji in prikazala slovenskemu svetu svoje plodno in ustvarjalno delo, ki ga je skozi štiridesetletno izgnanstvo opravljala v svobodnem svetu. Zbornik, ki smo ga izdali ob tistem jubileju, je poleg bogate kronike naše organizacijske zgodovine pokazal bralcem ševilo člankov in spominov prvih intelektualnih velikanov, ki so Slo- vensko kulturno akcijo ustanovili ali pa so se ji pridružili v prvih letih delovanja. Bili so umetniki, intelektualci in znanstveniki z najrazličnejših področij... Po petdesetih letih Slovenske kulturne akcije lahko s ponosom trdimo, da smo ostali zvesti svojim ciljem; da smo vzpostavili most med generacijami intelektualnih in umetniških ustvarjalcev; da smo v spodbudo In podporo novim kulturnim talentom in da po- Ob petdesetletnici Slovenske kulturne akcije v Argentini so pripravili proslavo in razstavo, na kateri se je predstavdo dvajset njenih članov, izšla pa je posebna številka kulturne revije Meddobje, ki izhaja od leta 1954. Demokracija • 43/2004 naslovna zgodba Na pol zaklenjena blagajna Pet dni po zadnjih državnozborskih volitvah je finančni minister Dušan Mramor v uradnem listu objavil pravilnik o zaključku izvrševanja državnega in občinskih proračunov za leto 2004. S tem je ministrstvo ustavilo prevzemanje obveznosti proračunskih porabnikov v breme letošnjega proračuna. To je storil brez vednosti drugih ministrstev, nekateri pa so to Mramorjevo dejanje pospremili z besedami, da je "zaklenil blagajno" in da "bo nova vlada prišla na zaklenjeno blagajno". Andrej Bajuk, predsednik NSi, je ukrep pospremil z besedami, da vse skupaj pomeni le to, na kar so v nekdanji opoziciji opozarjali ves čas - na travmatično stanje države na področju financ in na veliko nepreglednost. Letos bistveno prej kot lani Mramor je svoj ukrep pospremil z besedami, "da si bo finančno ministrstvo prizadevalo, da se bo državni proračun ob koncu leta izenačil pri primanjkljaju v predvideni višini okoli 92 milijard tolarjev". Pri tem je dejal, da finančno ministrstvo takšna navodila izda vsako leto in z njimi natančno določi, kako se bodo do konca tekočega leta še izvrševala plačila. Pri tem ni zanemarljivo, da je ministrstvo podoben pravilnik letos sprejelo bistveno prej kot v prejšnjih letih. Lani je denimo prevzemanje obveznosti za investicije ustavilo 30. oktobra, prevzemanje drugih obveznosti pa 30. novembra. T. i. Mramorjev pravilnik za leto 2004 določa, da so lahko neposredni proračunski porabniki prevzemali obveznosti le do 8. oktobra do 17. ure. Odredbe za plačilo so dolžni predložiti do 6. decembra, zahtevki za plačilo pa lahko prispejo do 13. decembra, tako da bi lahko do 31. decembra vsa ta plačila izvršili. Če takega navodila ne bi bilo, bi se lahko prevzete, vendar neplačane obveznosti prenesle v naslednje leto. Finančni minister v odhajanju Dušan Mramor je priznal, da je državna blagajana na pol prazna. Na pol priprta vrata Ker so nekateri ministri zagnali vik in krik, se je že po objavi pravilnika Mramor sešel z njimi na posebnem sestanku. Pri tem je poudaril, da so vrata "priprta le na pol", saj ministrstvom dovoljuje prevzemanje obveznosti iz naslova zadolževanja države, stroške v zvezi s službenimi potovanji in tekoče transferje v sklade socialnega zavarovanja. Določene so še nekatere izjeme, denimo predpristopne pomoči ali stroški, plačani iz taks, ter plačila pravnomočnih sodnih in dokončnih odločb in poravnav. V pravilniku pa je še ena izjema, in sicer lahko finančno ministrstvo v izjemnih primerih skladno z likvidnostnim stanjem proračuna odobri prevzem obveznosti tudi po 8. oktobru. Dodajmo, da ima finančno ministrstvo v rokah še en adut; po določilih zakona o izvrševanju proračuna lahko uporabi dogovorjen t. i. fiskalni stabilizator v višini 15 milijard tolarjev, kar pomeni, da lahko ministrstvo v okviru tega državo še dodatno zadolži. Zakaj tako zgodaj? Dušan Mramor je svoj ukrep pojasnil s tem, da se je lani v proračun steklo dobrih 20 milijard tolarjev več od načrtovanega, zaradi česar so dopustili prevzemanje obveznosti do skrajnih rokov za plačilo. Za investicije namreč velja 60-dnevni plačilni rok, za druge obveznosti pa 30-dnevni. Letošnje leto pa naj bi bilo drugačno, saj se je do konca septembra v proračun steklo 11 milijard tolarjev manj od načrtovanega. Po drugi strani so bili v prvih devetih mesecih za 37 milijard tolarjev manjši tudi odhodki, vendar še vedno obstaja negotovost glede končnega rezultata letošnjega proračuna. Ministrstvo je zato letos prevzemanje obveznosti prepovedalo prej kot lani. Mramor je ministrom svetoval, naj naredijo prednostno listo svojih programov, ki jih bodo skušali v primeru ugodnega gibanja proračunskih prihodkov tudi odobriti. "Bomo pa naredili vse, da v leto 2005 ne bo prenesenih praktično nič obveznosti," je dodal. Ministrstva, ki ne morejo več prevzemati obveznosti v breme proračuna 2004, lahko v skladu z zakonom o izvrševanju proračuna že letos prevzemajo obveznosti v višini do 60 odstotkov proračunske vrednosti obveznosti za leto 2005. To pa pomeni, da prihajajočo novo vlado pri urejanju finančnih vprašanj v državi čaka pravi kaos. Vida Kocjan Minister za finance Dušan Mramor je odločen, da prihodnji vladi ne bo pustil nobenih neplačanih računov in obveznosti. Zato je proračunsko blagajno "zaklenil" že 8. oktobra, hkrati pa dopustil možnost, da ministrstva porabljajo že del denarja, namenjenega za leto 2005. Poleg tega bo vlada lahko denar iz državnega proračuna še naprej uporabljala tudi za zadolževanje države, kar pomeni, da je blagajna zaklenjena le na pol. Demokracija • Četrtek, 21. oktobra 2004 O Dobra dva tedna po parlamentarnih volitvah se na političnem prizorišču že izrisujejo obrisi nove vladne koalicije. Najverjetnejši novi mandatar, predsednik SDS Janez Janša, je namreč začel pogajanja o sestavi nove vlade. Po do sedaj znanih podatkih sta od štirih strank, ki niso članice evropske zveze ljudskih in demokratskih strank oz. Evropske ljudske stranke (to so DeSUS, SNS, LDS in ZLSD), za prihodnjega mandatarja Janšo sprejemljivi le še ZLSD in DeSUS. Teoretično je mogoče tudi sodelovanje z LDS, vendar pa se je vodstvo LDS že odločilo, da bo v prihodnjih štirih letih stranka delovala v opoziciji, poleg tega pa bi sodelovanje SDS z LDS lahko pomenilo nož v hrbet volivcem, ki so se večinoma od- manjših strank in tako zagotovila dovolj stabilno vlado. Kot je v intervjuju za Družino dejal politični analitik dr. Bernard Nežmah, močna vlada lahko poljubno sprejme vsak zakon. "Velika neugodnost te velike moči je, da izgubiš občutek za dialog. /.../S tega vidika se mi zdi šibkejša vlada korak naprej v smeri iskanja političnega sožitja," pravi dr. Nežmah. Upor v združeni listi Kot je bilo mogoče napovedati, je prvi večji upor zoper povezovanje ZLSD s SDS nastal v krogu poslancev združene liste, saj niso naklonjeni politiki predsednika stranke Boruta Pahorja, ki bi bil po nekaterih virih sam pripravljen vstopiti v koalicijo. Temu so se uprli nekateri poslanci ZLSD, med katerimi še posebej izstopajo Breda Pečan, Aurelio Juri in Miran Potrč. Uporniški poslanci so celo zagrozili z izstopom iz stranke, če bi ločili za spremembe na vrhu slovenske politike. To dokazuje tudi nova javnomnenjska anketa, v kateri je SDS še povečala prednost pred LDS in bi v primeru, če bi se volitve ponovile, lahko sestavila vlado samo z NSi in SLS. Tudi SNS z Zmagom pl. Jelinčičem na čelu je v zadnjem tednu očitno odrinjena na stranski tir, saj so povezovanje zmagovite SDS s SNS odsvetovali celo krogi iz Evropske ljudske stranke, poleg tega pa bi si SDS, če bi se odpovedala koalicijski povezavi s SNS, zavarovala ugled glede očitkov o ksenofobiji, saj so se v ča- su, ko je bila aktualna zadeva "izbrisani", tudi v evropskem tisku pojavljala poročila o "nestrpni" opoziciji. Šibka ali močna koalicija? Glede na to, da vse tri članice Evropske ljudske stranke ne morejo same sestaviti vlade, se pojavljajo tri možnosti: sestaviti manjšinsko, šibko ali veliko koalicijo. Ta čas je najverjetnejša t. i. šibka koalicija kot nekakšen kompromis med drugima dvema opcijama. Ce bi Janši uspelo dobiti za izvolitev vlade samo 46. in 47. glas s strani manjšinskih poslan- cev, bi bila to po svojem učinku še vedno manjšinska vlada, vladanje na takšen način pa bi bilo zelo naporno, saj bi bilo treba nenehno sklepati kompromise, pa tudi program vladne koalicije bi bil tako zelo težko uresničljiv. Po drugi strani pa se Janša bržkone ne bo odločil za veliko koalicijo (t. j. npr. naveza SDS in LDS ter še nekatere manjše stranke), saj je pred volitvami v Zboru za republiko obveljalo stališče, da se je nenačelnim koalicijam čas iztekel. Iz tega razloga se zdi najverjetneje, da bi k pomladni koaliciji pristopila katera od ZLSD vstopila v vladno koalicijo. To seveda ni presenetljivo glede na to, da večina poslancev združene liste sodi v trdo ideološko jedro postko-munistične nomenklature in še vedno zagovarja mitološko podobo NOB, poleg tega pa ne vidijo kakšnih stičnih točk z desnosredinsko vladno koalicijo. Vse kaže, da imajo mnogi iz združene liste še vedno neporavnane račune z Janezom Janšo, na primer zaradi referenduma o "izbrisanih". Hkrati je to tudi napoved, da se je Pahorjev čas vodenja ZLSD iztekel, saj se je z izvolit- Predsednik Nove Slovenije Andrej Bajuk bo verjetno zasedel mesto finančnega ministra, nekateri pa ga vidijo v vlogi predsednika državnega zbora. Večina poslancev združene liste ni navdušena nad koalicijskim povezovanjem s Slovensko demokratsko stranko, nekateri so zagrozili celo z izstopom iz stranke. fskit stranka Slovenska ljudska stranka bo zelo verjetno že tretje mandatno obdobje v vladni koaliciji. Mnogi menijo, da je naredila napako, ko je leta 2000 vstopila v Drnovškovo vlado. © Demokracija • 42/2004 Katero stranko bi volili, če bi bile volitve to nedeljo? politika Podpora Slovenski demokratski stranki narašča V času od 11. do 13.10. 2004 je bila pri podjetju Nova Obzorja, d. o. o., opravljena telefonska javnom-nenjska anketa. V njej je sodelovalo 524 ljudi. V anketi so med drugim spraševali, katero stranko bi volili, če bi bile volitve to nedeljo. Iz izidov je razviden značilen povolilni efekt. Podpora se dodatno koncentrira oziroma narašča pri zmagovalki volitev, to je pri SDS, še dodatno pa se zmanjšuje podpora največji poraženki LDS. Razmerja pri drugih strankah ostajajo podobna. Zaznavna sta le marginalizacija SLS in naraščanje podpore DeSUS, ki bi jo glede na izrazitost težko pripisali le standardni napaki. Morda so simpatije za to stranico ob dvomu, ali se je uvrstila v parlament ali ne, nekoliko narasle, verjetno predvsem zaradi večje pozornosti, ki jo je bila stranka deležna po volitvah. V anketi so tudi spraševali, koga naj zmagovalna SDS poleg NSi in SLS povabi v koalicijo. Pri tem odgovoru je prišlo do velike stopnje neopredeljenosti, in sicer kar 40,3-odstotne, med opredeljenimi pa je zelo razvidna prevladujoča odločitev za združeno listo, ki jo podpira 23,5 odstotka opredeljenih, jasna zavrnitev LDS, katere vključitevvkoalicijo podpirale 7,8 odstotka opredeljenih, preostali stranki SNS in DeSUS pa sta nekje v sredini s 13,4 oziroma 15,1 odstotka podpore. vijo v evropski parlament na neki način umaknil iz slovenske politike. Fleksibilni DeSUS Glede na sedanje politične okoliščine se zdi za zdaj še najzanesljivejši partnervkoaliciji DeSUS, veijetno tudi zato, ker s štirimi poslanci predstavlja "najšibkejši člen" v državnem zboru, saj bi glasovi DeSUS zagotovili ravno pravšnjo podporo novi vladi, poleg tega pa bi bili apetiti stranke upokojencev po ministrskih stolčkih zagotovo manjši kot pri ZLSD. Glede na razmerje moči se zdi, da bo najverjetnejši izid pogajanj Janše z Rousom (z njim se je prvič sešel v petek, 15. oktobra) eno ministrsko mesto, ki naj bi ga zasedel član DeSUS, čeprav omenjena stranka zahteva dve ministrski mesti. Velja pa spomniti, da je imel DeSUS od leta 1996 do 2000, čeprav je bilo tedaj v državnem zboru šest poslancev te stranke, le ministra brez listnice Janka Kušarja, ki je bil tedaj tudi predsednik stranke. Po volitvah leta 2000 je DeSUS ostal celo brez ministrskega mesta, šele po rekonstrukciji vlade ob Drnovškovem odhodu je stranka predlagala ministrico brez listnice za regionalni razvoj Zdenko Kovač. Zato je verjetno, da bi stranka upokojencev dobila eno ministrsko mesto, čeprav še ni znano katero. V ozadju se pojavlja domneva, da bi poslanec Franc Znidaršič lahko zasedel mesto ministra za delo, družino in socialne zadeve, vendar je zaradi interesa pomladnih strank, da uredijo področje družinske politike, ta možnost malo verjetna. V igri je tudi možnost imenovanja ministra brez listnice. Osrednja točka pogajanj z DeSUS bo verjetno ostala rast pokojnin in zagotovitev, da se socialni položaj upokojencev ne bo poslabšal. Vprašanje pa je, kaj bo v zvezi s tem povedala prihodnja koalicijska pogodba, saj so poslanci DeSUS v preteklosti podpirali (sporno) politiko LDS glede pokojnin. Prav gotovo bodo morali v vodstvu DeSUS nekateri stisniti zobe tu- di zaradi različnih strankarsldh pogledov na ideološka vprašanja, vendar naj koalicijska pogodba ne bi vsebovala ideoloških tem. Obstaja pa tudi možnost sklenitve posebnega sporazuma z DeSUS, podobno kot je to storila LDS, ko je po sporazumu s SMS Dominika S. Cernjaka imenovala na mesto predsednika urada za mladino. Izvajanje programa Pri sestavljan ju nove koalicije pa seveda ne smemo pozabiti na SLS, ki bi prav tako lahko bila neke vrste "najšibkejši člen" vladne koalicije, saj je v dosedanjih velikih koalicijah veljala za precej "težavno" partnerico (spomnimo se primera Zvonka Ivanušiča, mi-nistravBajukovi vladi). Kot kažejo razmere, je SLS pripravljena vstopiti v vlado, če bo povabljena, niso pa redka mnenja, da bi bilo po osmih letih sodelovanja vvladnih koalicijah bolje, da bi SLS odšla v opozicijo, vendar je to malo verjetno. Verjetneje je, da bo skušala SLS v pogajanjih z novim manda- tarjem Janšo doseči čim več ministrskih stolčkov, po nekaterih navedbah naj bi bile zahteve precej večje, kot ji to dopušča volilni izid (enako naj bi veljalo za NSi), kar pomeni precej naporna pogajanja Nova Slovenija naj bi dobila mesto predsednika državnega zbora, če bo to mesto prevzel Andrej Ba-juk, ki se pojavlja tudi kot glavni kandidat za finančnega ministra. Manjša je možnost, da bi to mesto zasedel kdo drug iz NSi (omenja se Janez Drob-nič). Verjetnejša je možnost, da predsednik državnega zbora postane nekdo iz zmagovalne SDS. Prav gotovo pa bo veliko kompromisov potrebnih tudi pri sestavi vladnega programa, saj bo težko zagotoviti učinkovito socialo ob hkratnem zmanjšanju javne porabe (predvsem davkov na plače). Vsekakor pa se bodo morale ideološke teme ("izbrisani", veroukvšolah) za nadaljnja štiri leta umakniti z dnevnega reda parlamentarnih zasedanj, razen če bi prišlo do rešitev, ki bi dobile nekaj podpore tudi v novi opoziciji. Gašper Blažič Demokracija • Četrtek, 21. oktobra 2004 © periskop Kratek stik v Jerovškovi komisiji Čeprav se v državnem zboru že pripravljajo na prvo sejo v novem sklicu, so nekateri poslanci iz starega sklica še precej aktivni. To velja za člane komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami, med katerimi je prišlo do kratkega stika. Pa poglejmo kakšnega. V poslanski skupini liberalne demokracije (LDS) so mnenja, da predsednikkomisije za nadzor nad obveščevalnimi službami, poslanec slovenskih demokratov Jožef Je-rovšek, ne spoštuje poslovnika državnega zbora. Kot prvo navajajo, da ni upošteval njihove zahteve za sklic nadaljevanja 20. nujne seje komisije, na kateri bi končno obravnavali predlog poročila o delu komisije za obdobje od 1. 9.2002 do 1.9. 2004 ter poročilo o vlogi, interesih in dejavnostih tujih obveščevalnih služb pri incidentu na obmejnem slovenskem ozemlju in v slovenskih teritorialnih vodah. Nadalje v poslanski skupini LDS Je-rovšku očitajo, da ni uresničil parlamentarnega sklepa o pridobitvi dokumentacije glede trgovine z orožjem, ki jo ima Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo, ter o vldjučitvi podatkov o poteku in vrednosti gotovinskega plačilnega prometa v poročilo komisije. Po besedah Rudolfa Mogeta (LDS) Jerovšek sploh ni bil pripravljen, da bi komisija sprejela poročilo o svojem delu in o splošnih ugotovitvah nadzora. Jerovšek vse očitke zanika in pravi, da ni kršil poslovnika DZ, ker kljub zahtevi LDS ni sklical nadaljevanja nujne seje komisije. Pravi, da seje ni sklical, ker je spoznal, da gre za vnaprej pripravljen scenarij, kako diskreditirati delo komisije. Jerovšek zavrača tudi očitke poslanske skupine LDS, da ni uresničil parlamentarnega sklepa o pridobitvi dokumentacije glede trgovine z orožjem. Ob tem poudarja, daje poslanska skupina LDS pokazala visoko stopnjo dvoličnosti; potem ko so njeni poslanci blokirali delo preiskovalne komisije o orožju, ki je pod Mogetovim predsedovanjem napisala samo vmesno poročilo, so vtem mandatu vztrajno skušali preiskavo o trgovini z orožjem vplesti v komisijo za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb. Jerovšek meni, da je šlo za poskuse, da se diskre-ditira delo komisije z vnosom vprašanj, ki se njenega dela ne tičejo. Jerovšek se je odzval tudi na Mogetov očitek o tem, naj bi bil člane komisije vabil na poslovno srečanje v restavracijo Zois na Brdo. Te očitke je označil kot neumestne in dejal, da so takšna podtikanja s strani LDS glede vabila na večerjo in zapravljanje davkoplačevalske-ga denaija nizkotna in pritiehna. Socialni vidik osnutka evropske ustavne pogodbe V minulih dneh, ko potekajo priprave na prvo sejo državnega zbora, delajo poslanci evropskega parlamenta (EP) s polno paro. Poslanec Miha Brejc je tako na zasedanju odbora EP za zaposlovanje in socialne zadeve predstavil stališče poslanske skupine EPP-EDU glede osnutka pogodbe o ustavi za Evropo, in sicer z vidika sprememb, kijih ta prinaša na področju socialne politike in zaposlovanja. Po Brejčevih besedah bi moral EP kot prvi parlament z znatno večino odobriti omenjeni osnutek. "To dejanje je le politični akt, ki naj spodbudi proces potrjevanja ustavne pogodbe v državah članicah, hkrati pa bo pripomogel k uresničitvi ciljev lizbonske strategije," je med drugim dejal Brejc, ki je od pristojnih služb EP zahteval, naj poskrbijo za dobro obveščenost državljanov Evropske unije o procesu potrjevanja ustavne pogodbe. Brejc je tudi presodil, dajebese-dilo osnutka poročila EMPL o osnutku pogodbe dobra podlaga za nadaljevanje dialoga političnih strank v EP, hkrati pa je podal nekaj konJtfetnih predlogov za njegovo izboljšanje. Poudaril je pomembnost dosledne uporabe izraza "ustavna pogodba" namesto "ustava", saj Evropska unija ni država, ni federacija ali konfederacija, da bi lahko imela ustavo, ampak je skupnost. Brejc je prav tako izpostavil pol- no zaposlenost kot enega izmed ciljev, ki jim sledi osnutek omenjene pogodbe. Takšno zaposlenost je po njegovem mnenju težko doseči. Pri tem je dodal, da je brezposelnost krivična, in poudaril, da je treba ustvariti prave razmere za več delovnih mest, in to predvsem z odstranitvijo adniinistrativnih ovir za ustanavljanje podjetij in njihovo delovanje znotraj EU, ne pa le blažiti brezposelnost z državnimi intervencijami. Po Brejčevem mnenju Evropska unija ne sme biti tista, ki bo odpravila napake posameznih držav članic na področju zaposlovanja in socialne politike, temveč mora skrbeti za usklajeno delovanje teh politik, kar po Brejčevem prepričanju vodi k izboljšanju na ravni Evropske unije. Janez Janša čestital Howardu Predsednik SDS Janez Janša je minuli teden poslal čestitko avstralskemu predsedniku vlade in predsedniku avstralske liberalne stranke Johnu Howardu za velik uspeh na nedavnih parlamentarnih volitvah, ko so mu volivci zaupali že četrti mandat. Uspešno gospodarstvo, ki že štirinajst let dosega nepretrgano rast, in jasne vizije o nacionalni varnosti so volivce prepričali, daje John Howard voditelj, ki bo z osebnimi izkušnjami, veščinami in znanjem pripomogel k blaginji Avstralije, je v čestitki zapisal Janša in ob tem izrazil željo po krepitvi stikovmed strankama ter med Slovenijo in Avstralijo. Mihaela Praprotnik Demokracija • 43/2004 Vprašanje, ki se pojavlja v času volilnih kampanj, je, koliko finančnih sredstev porabijo politične stranke za svojo volilno kampanjo. Jasno je, da stroški niso majhni. Koliko sredstev (uradno) porabijo stranke, je razvidno iz finančnega poročila, tako vmesnega, ki ga mora vsak organizator predložiti državnemu zboru enajsti dan pred dnevom volitev, kot tudi končnega, ki ga je treba državnemu zboru in računskemu sodišču predložiti najkasneje trideset dni po dnevu glasovanja. Zakon o volitvah v državni zbor določa, da mora organizator volilne kampanje najkasneje 45 dni pred dnevom glasovanja odpreti poseben žiroračun z oznako "za volilno kampanjo" in na tem računu se morajo zbirati vsa finančna sredstva za financiranje volilne kampanje. Glede na zakonsko določilo lahko organizator volilne kampanje - govorimo o financiranju volilne kampanje za volitve poslancev državnega zbora - dobi od države največ 60 tolarjev na posameznega volilnega upravičenca. V prvi polovici najskromnejša Slovenska demokratska stranka Pa poglejmo, kaj kažejo podatki vmesnega poročila o finančnih sredstvih za volilno kampanjo. Po teh je največ denarja na računu zbrala Združena lista socialnih demokratov (ZLSD), in sicer 28,558 milijona tolarjev, sledi ji Demokra- • Stranka mladih je že po podatkih vmesnega poročila več sredstev, kot jih je zbrala na posebnem volilnem le malo pa si jih lahko obeta od države, saj ni prišla porabila * Po izračunih bo največ finančnih sredstev do-računu, bila Slovenska demokratska stranka, saj so ji v OZ. volivci namenili največ glasov. * LDS ni skoparila s sredstvi za volilno kampanjo, saj je že do vmesnega poročila volitvami porabila polovico zbranih sredstev, največ za predvolilne oglase in sporočila. Demokracija • Četrtek, 21, oktobra 2004 Denar volitev tična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), ki je imela po podatkih vmesnega poročila na volilnem računu 28,338 milijona tolarjev, Liberalna demokracija Slovenije (LDS) je do oddaje vmesnega poročila zbrala 23,698 milijona, Nova Slovenija (NSi) 22,635 milijona, Slovenska demokratska stranka (SDS) 14,8 milijona, Slovenska nacionalna stranka (SNS) 9,588 milijona, Slovenska ljudska stranka (SLS) 9,165 milijona in Stranka mladih Sloven je (SMS) 4,882 milijona tolarjev. In tako kot so pridno nabirali sredstva, so jih tudi pridno zapravljali. Limit sredstev1, zbranih na volilnemu računu, je že sredi volilne kampanje prekoračila Cernjakova SMS. Najmanj je po- rabila Janševa SDS, ki je do polovice volilne kampanje porabila 2,857 milijona tolarjev. Komu bodo stroške povrnili Stranke, ki so prestopile prag za vstop v državni zbor, bodo dobile sredstva, ki so jih vložile v volilno kampanjo, vrnjena. Zakon namreč določa, da imajo organizatorji volilne kampanje, katerih listam so pripadli mandati za poslance v državnem zboru, pravico do povrnitve stroškov, in sicer v višini 60 tolarjev za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz revizijskega poročila. Nekaj malega sredstev pa bodo dobile tudi tiste stranke, ki niso 98.527 glasov, kar pomeni, da bo dobila povrnjenih 5,911.620 tolarjev, NSi je prejela 88.073 glasov in bo dobila 5,284.380, SLS pa za 66.032 prejetih glasov 3,961.920 tolarjev; SNS bo za 60.750 glasov dobila 3,645.000 tolarjev in DeSUS, za katerega je glasovalo 39.150 ljudi, 2,349.000 tolarjev. Toliko torej bodo dobile stranke, ki so se uvrstile v državni zbor. Seveda bo treba počakati na končno poročilo o porabi sredstev za volilno kampanjo, kajti organizator volitev lahko dobi povrnjena sredstva samo do tiste višine, ki je bila dejansko porabljena. Finančnega dobička organizatorji volilne kampanje prav gotovo ne bodo imeli. Mihaela Praprotnik F1 n_ T 1 Aktivna Slovenija^ i ! J# i * i i y I ,-A I SKRAJNI ČAS ZA ' , [prihodnost za vse! .JLSD V^avpriMmrn politika prišle v parlament. Vse tiste, ki so dobile najmanj 6 odstotkov glasov od skupnega števila oddanih glasov v volilni enoti ali najmanj 2 odstotka od skupnega števila oddanih glasov v vsej državi, bodo dobile 30 tolarjev za dobljeni glas. Ker so že znani uradni izidi volitev, lahko preračunamo, koliko sredstev bo dobila katera od strank. Zmagovalka letošnjih volitev SDS je dobila 281.710 glasov volivk in volivcev, in če to pomnožimo s 60 tolarji, izračun pokaže, daje SDS upravičena do povrnitve stroškov v višini 19,902.600 tolarjev. Druga je LDS, in sicer je dobila 220.848 glasov, kar znese 13,250.880 tolarjev, sledi ji ZLSD, ki je prejela vladar politika V slovenskem političnem prostoru je prišlo do velikega preobrata. Na vrh se je povzpela Slovenska demokratska stranka (SDS), ki je bila tako rekoč vsa leta v opozicijskih vrstah. Letošnje volitve soji prinesle zmago, ki so jo v vrhu stranke pričakovali, a ne glede na pričakovanja je bil doseženi izid več kot presenečenje. Prvič zato, ker je prišlo do poraza vse od leta 1992 vodilne Liberalne demokracije Slovenije (LDS), in drugič zato, ker je SDS dosegla ne le zmagovalni izid, temveč zelo visoko podporo volivk in volivcev (zanjo je glasovala skoraj tretjina volivcev, ki so se udeležili volitev). Tako visok izid (še za nekaj odstotkov višjega) je uspelo doseči samo še LDS. Rekordnih 36,21 odstotka glasov je LDS dosegla na državnozborskih volitvah leta 2000 pod vodstvom svojega predsednika laneza Drnovška. Dejstvo je, da je bila na takratnih volitvah LDS velika zmagovalka, najbolj pa se ji je približala SDS, takrat še pod imenom Socialdemokratska stranka Slovenije,ki je na volitvah 2000 dosegla 15,80 odstotka glasov volivk in volivcev. Tako velike razlike med zmagovalno stranko in njeno zasledovalko ni bilo zaslediti na nobenih poprejšnjih niti letošnjih državnozborskih volitvah. Očitno se je leta 2000 velik del volivk in volivcev odločil, da bodo še naprej zaupali oblast stranki Janeza Drnovška. LDS (seveda v času, ko jo je vodil Drnovšek) je dejansko z vsakimi volitvami pridobivala podporo v nasprotju s preostalimi strankami. Podatki kažejo, da je LDS na volitvah leta 1992 dobila 23,50 odstotka glasov, na volitvah leta 1996 že 27,01 odstotka glasov in leta 2000 omenjenih rekordnih 36,21 odstotka glasov. Stranki je uspelo pobirati glasove domala vseh drugih političnih strank. In če za LDS velja, da se je vse do letošnjih volitev počasi vzpenjala, tega ne moremo reči za druge stranke. Največje odklone je mogoče zaslediti pri Slovenski ljudski stranki (SLS). Na volitvah leta 1992 je dosegla 8,70 odstotka glasov. V štirih letih ji je uspelo izid izboljšati za več kot sto odstotkov in se tako na volitvah leta 1996 povzpeti na drugo mesto z 19,38 odstotka glasov. V tem času je stranko vodil Marjan Podobnik, ki mu je treba priznati, da jebila stranka najuspešnejša prav v času njegovega vodenja. Leto 1996 naklonjeno desnosredinskim strankam Lahko bi rekli, da so bili volivci in volivke leta 1996 precej naklonjeni strankam desne sredine. Uspeh je dosegla tudi Janševa SDS. Medtem ko ji je leta 1992 uspelo dobiti samo 3,34 odstotka glasov volivk in volivcev (naj spomnimo, da je bilo treba za vstop v državni zbor zbrati 3 odstotke glasov in ne 4, kot velja danes). Leta 1992 je bila stranka na repu strank, ki so prišle v parlament. V njem je imela le 4 poslance. Tako kot SLS pa ji je leta 1996 uspel podvig in dobila je kar 16,13 odstotka glasov, kar ji je prineslo 16 poslanskih sedežev. Če sta dve pomladni stranki na volitvah leta 1996 pridobili, to ne velja za tretjo stranko pomladi, nekdanje Slovenske krščanske demokrate (SKD). Izid iz leta 1992, ko je zanjo glasovalo kar 14,5 odstotka volivk in volivcev, je na volitvah leta 1996 precej poslabšala in dosegla 9,69 odstotka, kar je pomenilo, da je v državnem zboru namesto 15se-delo le 10 poslank in poslancev SKD. Del volivcev SKD se je očitno porazdelil med SLS in SDS, ki sta, sodeč po izidu, pobirali glasove tudi drugim političnim strankam. Veliko vo-livkinvolivcevje vobdobju 1992-1996 zapustilo Jelinčičevo Slovensko nacionalno stranko (SNS). Svoj največji uspeh v zgodovini je stranka dosegla leta 1992, ko je zanjo glasovalo lOod-stotkov volivk in volivcev in je tako v mandatnem obdobju 1992-1996 v državnem zboru sedelo kar 12 njenih poslancev. Sledil je velik porazleta 1996, ko se je Jelinčiču za las uspelo uvrstiti med parlamentarne stranke in zasesti 4 poslanske sedeže. Upad volilnih glasov je na volitvah leta 1996 zabeležila tudi Združena lista socialnih demokratov (ZLSD), ki ji je podpora padla s 13,6 odstotka na Janševa SDS je pridobila del volivcev LDS. Od leta 1992, ko je dosegla slabe 4 odstotke glasov, je izid izboljšala za dobrih 25 odstotkov. Nova Slovenija je izboljšala odstotek svoje volilne baze in tako za en poslanski sedež povečala skupno število svojih poslancev v državnem zboru. m Demokracija • 43/2004 politika 9,03 in je tako v mandatnem obdobju 1996-2000 v državnem zboru sedelo 9 njenih poslancev. Po izidih sodeč so volivci, ki so še na volitvah leta 1992 podpirali stranke SKD, ZLSD in SNS (seveda ne smemo pozabiti na volivce Demokratske stranke in Zelenih Slovenije, ki sta na volitvah leta 1992 skupno pobrali skoraj 9 odstotkov glasov, medtem ko jim leta 1996 ni uspelo doseči potrebnega 3-odstotnega volilnega praga), prestopili na stran SLS in SDS, nekaj tudi na stran LDS, določen odstotek glasov pa je pobrala tudi nova parlamentarna stranka Demokratična stranka upokojencev Slovenije (De-SUS), ki je s svojo prvo kandidaturo na volitvah dosegla 4,32 odstotka glasov in dobila 5 poslanskih sedežev. Za LDS 9 več. za SLS 10 manj Pa poglejmo, za kateri politični blok so bile uspešne volitve leta 2000. Kot že rečeno, je na teh volitvah rekord dobljenih glasov dosegla LDS, ki je volilni izid iz leta 1996 izboljšala za slabih 9 odstotkov. Na drugi strani pa je za približno tolikšen odstotek izgubila SLS (oziroma na volitvah leta 2000 združena SLS+SKD Slovenska ljudska stranka). Odgovorov na vprašanje, kam so se izgubili volivci združene SLS+SKD, je več. Prav gotovo pa se ključni odgovor na to vprašanje skriva v novi stranki Novi Sloveniji (NSi), ki je na čelu s predsednikom Andrejem Bajukom prvič nastopila na volitvah leta 2000 in dosegla 8,77 odstotka glasov ter imela v državnem zboru 8 poslank in poslancev. Kakšen glas je k NSi prav gotovo prišel tudi iz SDS, ki je na volitvah leta 2000 nekaj malega izgubila, vendar gre za razliko, kije manjša od 1 odstotka. Za tri odstotke pa je svoj volilni izid na volitvah leta 2000 izboljšala združena lista. Če potegnemo črto pod volitvami leta 2000, bi lahko rekli, da so te volitve dobile stranke levega političnega bloka. Njihov izid je do pred kratkim odseval tudi v klopeh državnega zbora, saj so imele LDS, ZLSD, DeSUS s pomočjo pomladne SLS in nekaj časa tudi Stranke mladih Slovenije (SMS) močno prevlado. Z letošnjimi volitvami pa se je razmerje moči povsem porušilo in končala se je večletna vladavina LDS. Iz LDS v SDS Najbolj izstopajoča razlika pri primerjavi volilnih izidov leta 2000 in 2004 je pri LDS in SDS. Prva je na letošnjih volitvah v primerjavi z volitvami leta 2000 izgubila 13,40 odstotka, druga pa je 13,30 odstotka pridobila. Stranki, ki sta izboljšali svoj izid, sta še NSi in SN S, tiste, ki se jim je odstotek podpore znižal, pa so ZLSD, SLS in SMS, ki pelo uvrstiti v državni zbc se ji m us-ir. Glede na to, da so občutne razlike v podpori LDS in SDS, bil 1 ahko sklepali, da je prav v teh dveh strankah prišlo do največjih "premikov" volivcev. Seveda ne smemo posploševati in reči, da so se volivci LDS preprosto preselili k SDS (čeprav so odstotki, ki jih je izgubila LDS, in tisti, ki jih je SDS pridobila, skoraj izenačeni). Zanimivi so podatki raziskave, ki jo je za nacionalno televizijo pripravilo podjetje Gral Iteo. Po izsledkih te raziskave je dejansko prišlo do največjega prelivanja volilnih glasov prav med LDS in SDS. Le 61 odstotkov volivcev, ki so leta 2000 volili LDS, je to stranko volilo tudi na letošnjih volitvah. Novih volivcev je LDS v primerjavi z letom 2000 pridobila 39 odstotkov. Med anketiranimi volivci, ki so letos volili LDS in so povedali, koga so volili leta 2000, je največ takšnih, ki so volili ZLSD, nekaj pa jih je iz manjših strank. Podatki raziskave so tudi pokazali, da seje od LDS odvrnilo kar 42 odstotkov volivcev, v največji meri, in sicer kar v 28 odstotkih, pa so se odločili, da volijo SDS. Slednja je tako na letošnjih volitvah skupno dobila kar 55 odstotkov novih volivcev, in če sodimo po podatkih raziskave, jih je največ pridobila prav od LDS. Ti podatki zanikajo teorijo nekaterih političnih komentatorjev, ki so že pred volitvami govorili o tem, da bo SDS pobirala glasove predvsem svoji koalicijski partnerici NSi. Kot so pokazali podatki, je NSi, če je že izgubila kakšnega volivca leta 2000, letos še kakšnega pridobila, saj je izboljšala volilni izid izpred 4 let. Lahko pa bi rekli, da si je NSi tako kot še katera druga stranka odrezala manjši kos potice t. i neopredeljenih volivcev. Domala vse ankete so pred volitvami kazale na velik odstotek neopredeljenih volivk in volivcev in velika verjetnost je, da so se na dan volitev le ti bolj odločali za SDS in nekoliko manj za druge stranke. Kdo je kriv, da Stranka mladih Slovenije ni prišla v parlament - njen predsednik Dominik S. Černjak ali Franci Kek, ki je tik pred volitvami ustanovil svojo stranko in tako speljal kar nekaj volivcev SMS. Slovenska ljudska stranka je daleč od volilnega uspeha, ki ga je leta 1996 dosegla pod vodstvom takratnega predsednika Marjana Podobnika. LDS je za časa Janeza Drnovška na njenem vrhu ves čas pridobivala glasove, vrhunec pa je dosegla na volitvah leta 2000, ko je dobila dobrih 36 odstotkov glasov. Volilni izid Združene liste socialnih demokratov se je nekoliko znižal na volitvah leta 1996 in na letošnjih volitvah, vendar niti vzponi niti padci niso bili nikoli veliki. Pisalo se je leto 1992, ko je Jelinčičeva SNS dosegla svoj največji volilni uspeh. Že štiri Ista za tem se je komaj uvrstila v državni zbor. Letos je bila znova uspešna. JDS HI rt M • M mM Antonu Ropu je uspelo v dveh letih izničiti uspeh stranke, ki ga je njegov predhodnik Drnovšek gradil od leta 1992 dalje. Demokracija • Četrtek, 21. oktobra 2004 O gospodarstvo bo GZS? Demokracija • 43/2004 Gospodarska zbornica Slovenije letno obrne skoraj 5 milijard tolarjev, večino tega ji morajo v obliki obveznega prispevka, imenovanega članarine, plačati podjetja in samostojni podjetniki. Pri tem se zbornica koplje v denarju, viške nalaga v bankah in drugje, za plače porabi skoraj polovico vsega denarja. Pri tem nismo nikjer zasledili, koliko je na zbornici zaposlenih, kakšna je povprečna plača in kakšna je plača predsednika zbornice. Iz zbornice na naša vprašanja nismo prejeli nobenega odgovora. Delovanje Gospodarske zbornice Slovenije, ki letno razpolaga kar s 4.766 milijoni prihodkov, je že nekaj let predmet razprav gospodar- Kakšna naj skih subjektov, ki so primorani plačevati članarino. Plačevanje te je namreč obveznost, predpisana z zakonom. Zbornica ima svoj dohodek tako zagotovljen. Iz bilance poslovanja za leto 2003 je razvidno, da je GZS lani iz naslova obveznega članskega prispevka prejela slabih 3.567 milijonov tolarjev, kar je bilo za 5 odstotkov več od načrtovanega zneska in za 8 odstotkov več kot v letu 2002. Preostalo je GZS ustvarila s prihodki od javnih pooblastil (601 milijon), s prihodki od storitev in najemnin (597 milijonov), prihodki od financiranja (slabih 174 milijonov) in z drugimi prihodki (slabih 26 milijonov tolarjev). Večino denarja, to je 2.096 milijonov tolarjev, so v GZS namenili za stroške dela, kar je bilo za 9 odstotkov več kot leta 2002. Stroški materiala v višini 204 milijonov tolarjev so bili pri tem zanemarljivi, visoki pa so bili stroški storitev, ki so presegali 1.721 milijonov tolarjev. V celoti gledano je GZS lani dosegla slabih 395 milijonov tolarjev dobička, v letu 2002 je bilo tega 275 milijonov tolarjev. Bilanca stanja pokaže, da ima GZS v lasti izredno veliko nepremičnin in opreme, ukvarja pa se tudi z dolgoročnimi kapitalskimi naložbami in posojili. V zgrad-© bah ima za 4.457 milijonov tolarjev premoženja, v opremi in drugih osnovnih sredstvih 408 milijonov, hkrati pa ima soustanoviteljske deleže v raznih podjetjih (teh je v višini 74 milijonov tolarjev), v delnice so naložili 9,5 milijona tolarjev, visoka pa so tudi stanovanjska posojila zaposlenim, in sicer v višini skoraj 91 milijonov tolarjev. Da se v GZS kopljejo v denarju, kaže tudi podatek o kratkoročnih finančnih naložbah oziroma depozitih. Teh so imeli lani v višini 1.748 milijonovto-larjev, leto prej jih je bilo v višini 1.115 milijonov. Podatki o poslovanju torej kažejo, da se zaposlenim v zbor- nici dobro godi. Deležni so stanovanjskih posojil, česar večina zaposlenih v gospodarstvu ne pozna. Nimajo nobenih likvidnostnih težav, v zbornici redno organizirajo razne tečaje tujih jezikov in drugih, za slovenske razmere privilegiranih vrst izobraževanja ter izpopolnjevanja. Zelo sporni so na primer izdatki za storitve, saj se prek tega vira lahko izplačuje marsikaj. Pogosto se lahko prav prek tega naslova denar iz gospodarstva vrača nazaj na račune nekaterih privilegiranih posameznikov. In kaj za vse to naredijo? V poročilu o poslovanju je med lanskimi dosežki naveden podpis novega socialnega sporazuma za obdobje 2003 do 2005, v katerem so uveljavili vrsto zahtev gospodarstva kot pogojev za stabilno gospodarsko in družbeno rast. Oblikovali so številne pripombe k davčni in zdravstveni reformi ter s tem po nj ihovem mnenju preprečili povečanje obremenitev gospodarstva. Sindikatom so ponudili izhodišča za pogajanja glede nove splošne kolektivne pogodbe. Podprli so vladni program za učinkovit vstop v EZ, to naj bi bilo tudi eno ključnih področij njihovega dela v letu 2004. Začelo je delovati predstavništvo v Prištini, Joško Čuk (desno), predsednik GZS, je v javnosti pretekli teden po- Marta Kos, nekdanja novinarka in zdajšnja tajnica jasnjeva! zahteve, za naš tednik pa odgovorov na vprašanja ni poslal. Kučanovega društva Forum 21, se je kot podpred-Vprašaii smo ga namreč tudi o tem, kolikšna je njegova plača. sednica nekaj let kalila tudi v GZS. gospodarstvo Igor Bavčar predsednik uprave Istrabenza: uveljavili pa so tudi nov ciljni način načrtovanja in spremljanja rezultatov dela. Imajo 62.477 (obveznih) članov, 26 združenj in združenje podjetnikov ter 13 območnih zbornic. Med članstvom je 42.490 pravnih oseb (podjetij) in 19.967 samostojnih podjetnikov. Samo lani se je število članov povečalo za 926. Marjan Cerar, nekdanji predsednik uprave Belinke, se je pred leti potegoval za mesto predsednika GZS in pri tem pogorel. Izbran je bil Joško Čuk, ki je zbornici še naprej omogočal kontinuiteto brez prevelikih sprememb. Zahteve po spremembah Gospodarsko interesno združenje Transport, v njihovem imenu je to storil Emil Milan Pintar, direktor združenja, je pretekli teden v parlamentarno razpravo vložilo pobudo za spremembo zakona o GZS. Pri tem so pripravili tudi predlog sprememb. Združenje se zavzema za spremembe zakona v delu, ki določa obvezno članstvo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Pred mesecem dni je v DZ že vložilo podobno pobudo, vendar je bila takrat zavrnjena, ker naj bi jo po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi lahko vložil le posameznik oziroma združenje državljanov. Sicer pa so zahteve združenja naslednje: članstvo naj bo v prihodnje prostovoljno in ne več obvezno, manjša podjetja pa naj imajo v zbornici večji vpliv. Če predlog v parlamentu ne bo sprejet, predlagatelji napovedujejo referendum. O teh zahtevah je bilo v javnosti kar precej polemik. Joško Čuk, predsednik GZS, je predlog za odpravo članarine komentiral, češ "da je legitimno razmisliti o tem, ali so se spremenili razlogi in dejavniki, ki so vodili slovenski parlament, da je sprejel tako ureditev, ki je uvedla obvezno članstvo v Sloveniji. Vem, daje bil takrat razmislek, ali naj sle- dimo temu evropskemu modelu ali ne. Prevladalo je prepričanje, naj Slovenija ima tak zbornični sistem, kot ga imajo Italija, Avstrija, Francija, Španija, Nemčija, Nizozemska in še kdo". Na vprašanje voditelja na komercialni televiziji, ali bi zbornica preživela brez članarine, pa je Čuk odvrnil: "Zbornica mora imeti vire, če hoče realizirati vse te projekte in obveznosti, ki ji jih je zakonodajalec naložil." Temu je oporekal Emil Milan Pintar, ki je dejal: "Najprej bi popravil to insinuacijo, da je obvezno članstvo evropski model. V Evibpi sta uveljavljena oba modela, francoski z obveznim članstvom in močno kontrolo države, in angleški, sli kot mu pravniki rečejo anglosaksonski, kjer gre za prostovoljni model. Drugo, če zbornice in ko zbornice dobijo javna pooblastila in začnejo voditi določene registre, si s tem tako ali tako zagotovijo članstvo. In tudi v primeru, če gremo na prostovoljno članstvo, ne bodo brez registrov, ne brez javnih pooblastil in ne bodo brez članarin. Vendar se bodo morali ozirati na članstvo, ker bodo odvisni od njih. Tisto, kar mi očitamo, ni članarina, ki je postala davek in naš model je izpeljan iz obdobja državnega socializma, mi jim očitamo, da pozabljajo in zavestno zanemarjajo svojo člansko bazo, zato ker so z njo tako ali tako preskrbljeni z zakonom." Čuk je v pogovoru vztrajal pri tem, daje zbornica z obveznim članstvom partner državi in parlamentu, in pri tem opozarjal, da samostojni podjetniki plačujejo le po 8 odstotkov od skupne vsote članarine, preostalo plačujejo podjetja, ki po Čukovem mnenju solida -nostno financirajo samostojne podjetnike. Pintar je to ostro zavrnil in poudaril, da zbornica ne zastopa interesov malih in srednjih podjetij nasproti vladi in državi. Zbornica je tudi veliko bolj komercializirana od katere koli komercialne zbornice v Evropi. Pri tem je Pintar izpostavil dejstvo, da "potrdilo, da si vpisan v register avtoprevoznikov, stane 12.000 tolarjev in takih potrdil izdajo deset tisoč na leto. Do današnjega dne je gospodarska zbornica samo s prodajo enostranskih papirjev zbrala 64 milijonov in trije ljudje to delajo, čaka pa se pet tednov". "Premislek ne bi smel biti političen" Igor Bavčar nam je odgovore na vprašanja poslal v strnjeni obliki. Navedel je naslednje: "V državah EU sta se razvila v glavnem dva temeljna modela organiziranosti zborničnega sistema, namreč model javnopravnega organizma, ki je uveljavljen v Nemčiji, Franciji, Španiji, Grčiji, Italiji, Luksemburgu, na Nizozemskem, in model zasebnopravnega organizma, ki velja v Veliki Britaniji, na Portugalskem, v Belgiji, Irski, Danski. Slovenija se je odločila za približevanje prvemu modelu, ki mu je kljub nasprotovanju sledila tudi pri kmetijsko-goz-darski zbornici, še posebej ko gre za obvezno članstvo. Morda je čas, da diskusijo ponovno odpremo, vprašanje pa je, ali je pobuda prevoznikov, obrtnikov, ki jih mnoge ureditve organizirajo posebej in ne skupaj z velikimi gospodarskimi podjetji, prava priložnost za to. Mislim tudi, da razlog za ponovni premislek ne bi smel biti političen, v smislu postavljanja 'svojih' namesto 'njihovih'. Razlogi so lahko samo v iskanju najbolj učinkovitega zborničnega organiziranja in res je, da je obstoječega mogoče izboljšati. Istrabenz od avgusta 2004 dalje plačuje mesečno članarino GZS v višini 124.645 tolarjev, pred tem pa je znašala 110.622 tolarjev mesečno." Dr. Jože Zagožen nekdanji minister za gospodarstvo in lastnik družbe: "Podpiram zahteve po odpravi obveznega članstva" Kako komentirate zahteve o odpravi obveznega članstva? Pri takšni GZS, kot je danes - tudi glede na njen nastanek, kadrovsko zasedbo in dosedanje delovanje - podpiram zahteve po odpravi obveznega članstva. S čim lahko GZS upraviči svoje delovanje in plačilo obveznega prispevka? Ne takrat, ko sem bil v vodstvu Gorenja, ne takrat, ko sem bil minister za gospodarstvo, ne danes, ko imam malo firmico, ne vem, s čim lahko GZS upraviči svoje delovanje in plačilo obveznega prispevka. Ne vem, kaj GZS naredi za moje podjetje... Kako bi se odločili, če bi imeli na izbiro obvezno ali prostovoljno članstvo? Kako bi se odločil, izhaja iz prejšnjih odgovorov. Kolikšen je mesečni prispevek vaše družbe za GZS? Mesečni prispevek naše družbe je 3.000,00 tolarjev. Pri tem je izpostavil zahtevo avtoprevoznikov, da mora GZS spremeniti odnos do članov, saj so na združenju prošnjo za pogovore na GZS naslovili kar šestkrat. "Trikrat je bil obljubljen, a vsakokrat preklican sestanek s predsednikom o teh zade- vah. Mi mislimo resno iti naprej," je še pribil Pintar. "Želimo, da se spremeni volilni sistem, želimo, da se spremeni način imenovanja sekretarjev v sekcijah in združenjih, in če so sposobni te spremembe narediti, nas ne moti niti članarina, ki Demokracija • Četrtek. 21. oktobra 2004 © gospodarstvo "Obvezno članstvo" Kako komentirate zahteve o odpravi obveznega članstva? Mislim predvsem, da bi morali pobudniki zahteve, ki so s področja cestnega tovornega prometa, najprej začeti z razpravo znotraj samega zborničnega sistema. Po statutu GZS pa to pomeni razpravo na upravnem odboru združenja za promet in zveze, na upravnem odboru GZS in na skupščini GZS. To bi bila zame prava pot. S čim lahko GZS upraviči svoje delovanje in plačilo obveznega prispevka? GZS združuje slovensko gospodarstvo in zastopa njegove vitalne interese do vlade, parlamenta, posameznih ministrstev in drugih državnih organov, sindikatov, zastopa ga v zvezi evropskih zbornic EUROCHAMBRES, mu omogoča skupne predstavitve na sejmih in predstavitvah v tujini, skrbi za informiranost članic in jim daje veliko informacij v pisni in elektronski obliki ter individualne nasvete v svojih strokovnih službah. Za mala in srednje velika podjetja je GZS letos ustanovila informativno in sveto- valno mrežo INFOPIKA. Podjetniki tako na enem mestu dobijo iskane informacije z različnih področij svojega delovanja. Možnosti imajo veliko. Morda je težava v tem, da podjetniki ne poznajo vsi dovolj celovite ponudbe GZS. Vso to ponudbo GZS omogoča prav obvezna mesečna članarina in dodatno plačilo za posamezne storitve zunaj osnovnega programa. Poseben segment pa so še opravila na podlagi javnih pooblastil, ki pa se vsa plačujejo. O tarifi za izdajo javnih listin bi se bilo modro še pogovoriti. Kako bi se odločili, če bi imeli na izbiro obvezno ali prostovoljno članstvo? Odločil bi se za obvezno članstvo! Razlogov za tak korak je več. Ko smo v Sloveniji sprejeli temeljni zakon podjetništva- zakon o gospodarskih družbah - smo z njim prevzeli nemški poslovni model, ki pozna samo obvezno članstvo v zbornicah. Poenostavljeno rečemo obveznemu članstvu v zbornicah kontinentalni model zbornične organiziranosti in ta je večinsko navzoč v Evropi in pri vseh naših največjih zunanjetrgovinskih partneri- cah. Res pa je, da drugi, anglosaški model, nima obveznega članstva. Drugi razlog za obvezno članstvo je v večji pogajalski moči, ki jo ima GZS kot legitimen predstavnik slovenskega gospodarstva do vlade, državni organov in drugih institucij doma in tudi v tujini. Tretji razlog je v tem, da GZS deluje po načelu solidarnosti in svoje informacije in znanje ponuja vsem članom enako ne glede na velikost članov in na višino njihove članarine. Neobvezno članstvo bi zelo verjetno pomenilo manj denarja in posledično manjši obseg ponudbe GZS. To pa ne bi bilo dobro za nikogar. Kolikšen je mesečni prispevek vaše družbe za GZS? Mesečni prispevek naše družbe Viator & Vektor, d. d., v obliki članarine za GZS je od 1. 7. 2004 333.683,00 tolarjev brez DDV. Zdenko Pavček predsednik uprave družbe Viator & Vektor in predsednik enega od združenj pri GZS: je danes navaden davek, ker zanjo ne dobimo nič, vse, kar dobimo, drago plačamo." Čuk se je seveda zavzel za temeljito javno razpravo o vsebinskih metodoloških vprašanjih, kjer naj bi prišli do skupnega dogovora o smiselnosti obveznega članstva v Sloveniji. "To ne zadeva samo zakona o zbornici, ampak še celo kopico drugih zakonov," je dejal Čuk. Zahteve niso nove Spomnimo, da zahteve po spremembi organizacije GZS niso nove. Veliki zagovorniki le-teh so bili vse doslej večinoma lastniki in vodilni manj- ših podjetij. Nasploh tudi med velikimi, razen pri tistih, katerih predstavniki sedijo v ožjem vodstvu GZS, velja prepričanje, da GZS gospodarstvu daje veliko premalo in je v resnici odlagališče t. i. odsluženih kadrov. Kaj menijo nekateri gospodarstveniki? Vprašanja smo naslovili na več gospodarstvenikov. Vprašanja in odgovore objavljamo posebej in dodajamo, da nam je odgovorila večina vprašanih iz velikih podjetij. Direktorji manjših podjetij nam odgovorov do zaključka redakcije niso po- sredovali. Odgovori so zanimivi. Posebej izpostavljamo odgovor dr. Jožeta Zagožna, nekdanjega ministra za gospodarstvo, ki je v zadnjih štirih letih okusil grenko pot samostojnega podjetništva, na drugi strani pa odgovor Mateja Lahovnika, ministra za gospodarstvo, ki doslej v gospodarstvu ni preživel niti ure. Delal je v akademski sferi. Tudi odgovor Miloša Kovačiča iz Krke je povsem drugačen od odgovora Metoda Dragonje in kaže na to, da Kovačič resnično pove tisto, kar misli. Dodajmo, da se za talcšno zbornično organiziranost, kot jo imamo zdaj, zavze- majo predvsem tisti, ki sodelujejo v organih zbornice. To sta v našem primeru Zdenko Pavček in Janez Lot-rič. Igorja Bavčarja smo ujeli nekoliko nepripravljenega na tem področju in je vprašanje sprva razumel kot napad, povezan s spremembami na zadnjih državnozborskih volitvah. Bojan Starman, generalni direktor Jelovice, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo in novoizvoljeni poslanec SDS, pa nam je podal izčrpen odgovor, ki kaže drugačno razmišljanje od razmišljanja vodilnih, ki so bili v zadnjih letih blizu odhajajoči vladni eliti. Vida Kocjan predsednik uprave družbe Petrol in predsednik nadzornega sveta GZS "Gre za izrazito razvojno vprašanje" Janez Lotrič nam je odgovore na postavljena vprašanja poslal v naslednjem strnjenem odgovoru: "Na celoten sklop vprašanj glede gospodarske zbornice gledamo v Petrolu kot na izrazito razvojno vprašanje. Gospodarska zbornica je sestavni del slovenskega gospodarstva in kot taka mora biti prilagojena njegovim razvojnim potrebam in usmeritvam. Torej se mora tudi spreminjati z njim. Če so zares uspešna le tista podjetja, ki se znajo dovolj hitro prilagoditi ali celo predvideti spreminjajoče se pogoje gospodarjenja, potem to še toliko bolj velja za gospodarsko zbornico. Zato pozorno spremljamo vse aktualne predloge v razpravi, rešitev pa mora biti pretehtana in rezultat temeljitih analiz. Tudi v tujini glede tega ni enotnega modela. Rešitve praviloma ustrezajo potrebam tistih okolij, v katerih zbornice in gospodarske družbe delujejo. Zato Evropa pozna oboje, tako obvezno kot prostovoljno članstvo. Sodim, da je v Slove- niji umirjena strokovna razprava pogoj za sprejem optimalnih rešitev. Glede navajanja konkretnih številk pa v družbi Petrol spoštujemo poslovno načelo, da v skladu z borznimi pravili objavljamo zgolj bilančne podatke o poslovanju družbe, ne pa o posameznih poslovnih razmerjih." Demokracija • 43/2004 gospodarstvo Mag. Metod Dragonja predsednik uprave Leka, d. d.: Bojan Starman generalni direktor družbe Jelovica, d. d.: "Name sto članarine dogovori in pogodbe" "Nagibam se k prostovoljnemu članstvu" Kako komentirate zahteve o odpravi obveznega članstva? Odločitev o članstvu v nekem združenju lahko razlagamo kot eno od poslovnih odločitev, o kateri želijo gospodarski subjekti odločati samostojno. S čim lahko GZS upraviči svoje delovanje in plačilo ubveznega prispevka? S konkretnimi koristmi za gospodarske subjekte. Kako bi se vezno ali Bolj se Kolikšen je mesečni prispevek vaše družbe odločili, če bi imeli na izbiro ob- za GZS? prostovoljno članstvo? Mesečni znesek obvezne članarine za Krko je agibam k prostovoljnemu članstvu. 2,5 milijona tolarjev. "Prispevek je previsok" Kako komentirate zahteve o odpravi obveznega članstva? Zahteva o odpravi obveznega članstva gospodarskih subjektov v GZS je legitimna pravica nezadovoljnih članov, saj sta v Evropi poznana tako sistem obveznega kot tudi prostovoljnega članstva S čim lahko GZS upraviči svoje delovanje in plačilo obveznega prispevka? GZS lahko upraviči svoje delovanje in plačilo obveznega prispevka z izvajanjem sprejetega programa dela in dosedanjo zakonsko podlago. Kako bi se odločili, če bi imeli na izbiro obvezno ali prostovoljno članstvo? Vsak član zbornice opredeljuje svoje članstvo glede na interese, ki jih lahko uresniči v tovrstni organiziranosti. Kolikšen je mesečni prispevek vaše družbe za GZS? Mesečni prispevek farmacevtske družbe Lek je nekaj nad 2,1 milijona tolarjev in je po naši oceni previsok. Kako komi! nega član:; Vprašlji ne mesečne zamenjati z nimi gospi nirali medstl ntirate zahteve o odpravi obvez-tva? m obvezno članstvo in določanje viši-članarine bi morala GZS že zdavnaj dogovori in s pogodbami s posamez-skimi subjekti, ki bi natančno defi-;bojne odgovornosti, naloge in plačila. o dar; S čim lahko GZS upraviči svoje delovanje in plačilo ubveznega prispevka? Ponudb o storitev GZS bi morala biti tako kvalitetna, da b i bili pripravljeni vsi partnerji namesto obveznega članstva potrditi medsebojne pogodbe prostovoljno. Zanašanje na obvezno članstvo in velik mesečni in letni priliv denarja je glavni razlog za stagnacijo GZS in neprilagajanje tržni orientaciji naše nove države in ekonomije. Podjetja, ki se niso pravočasno prestrukturirala in prilagodila novim razmeram po osamosvojitvi Slovenije in zamenjavi socialističnega s tržnim gospodarslvom, so že propadla. Enako se bo zgodilo tudi GZS, ki je zaradi prelahkega načina pridobivanja denarja iz obveznega članstva popolnoma zaspala in ostala vsaj dvajset let za situacijo v Sloveniji. Omenil bi samo tri velike priložnosti za prestrukturiranje aktivnosti in prilagajanje novemu tržnemu redu: a) zamujena je edinstvena priložnost in dejavnost GZS v času lastninjenja slovenskih podjetij, ko bi lahko GZS prevzela bistveno bolj aktivno vlogo in v veliki meri prevzela funkcije novoustanovljenih investicijskih skladov. b) GZS ni zagotovila nujno potrebnega informacijskega sistema za kvalitetno spremljanje in nujno potrebne analize rezultatov poslovanja vseh gospodarskih in tudi negospodarskih subjektov. Brez kvalitetnih podatkov in analiz ni mogoče pred-------- lagati državi ustreznih in nujnih ukrepov ekonomske politike, ki bi zagotavljali večjo konkurenčnost našega gospodarstva. Brez informacij in argumentov je GZS popolnoma nekompeten-ten zastopnik gospodarskih interesov do države. Pogajanja in zastopanja interesov gospodarstva v socialnem partnerstvu so v novem tržnem gospodarstvu zgubila svoj smisel in pomen. c) GZS bi morala igrati mnogo bolj aktivno vlogo pri sprejemanju in spreminjanju zakonov o gospodarskih družbah, ki je še vedno zelo ponesrečen prepis in mešanica pravnih redov in zakonov iz nekaterih evropskih držav brez upoštevanja nekaterih slovenskih posebnosti. d) Od obstoječih aktivnosti obstaja seveda še cela vrsta potencialnih možnosti in storitev, ki bi jih člani z veseljem naročali in tudi plačali. Kako se bi odločili, če bi imeli na izbiro obvezno ali prostovoljno članstvo? Odločil bi se za prostovoljno članstvo, v katerem bi zelo natančno ocenil, kaj mi tako članstvo ponuja in kakšno ceno sem pripravljen plačati. Cena bi bila odvisna od ponudbe, potrebe in pričakovane kvalitete storitev. Kolikšen je mesečni prispevek vaše družbe za GZS? Mesečni račun za Jelovico, d. d., znaša 267.200,00 tolarjev in ga ponavadi zavrnemo. Matej Lahovnik minister za gospodarstvo: Odločitve glede obveznega ali neobveznega članstva ter načina plačevanja članarine so predvsem stvar članov posameznih zbornic. Vsako pobudo je treba preučiti z različnih vidikov (prednosti in slabosti obeh možnosti) in v končni fazi upoštevati tudi mnenje članstva. Demokracija • Četrtek. 21. oktobra 2004 finance IUV Vrhnika, nekdaj eno najuspešnejših slovenskih podjetij, je v hudih težavah. Bo podjetje propadlo ali ga bodo kupili Turki? Za kritične razmere je kriva dosedanja vlada. Industrija usnja Vrhnika (IUV) je bila nekoč eno najuspešnejših slovenskih podjetij. Skupaj z obratoma v Šoštanju in v Šmartnem pri Litiji je vrhniško podjetje zaposlovalo okoli 2.000 ljudi in bilo vodilno po tehnološkem napredku v svoji branži. Agonija na Vrhniki Danes so razmere povsem drugačne - nekdanji industrijski velikan je na kolenih. Število zaposlenih se zni- UV pred propadom? žuje proti številki 600, v kar so vključeni tudi tisti delavci, ki jih vsako jutro vozijo iz že zaprtega obrata v Šmartnem na delo na Vrhniko, medtem ko so obrat v Šoštanju zaprli že mnogo pred tistim v Šmartnem. Po nekaterih virih, ki precej dobro poznajo razmere znotraj podjetja, je IUV tik pred stečajem. Poslovanje naj bi bilo še slabše kot lani, čeprav je že v preteklem letu podjetje imelo skoraj dve milijardi tolarjev izgube. Če je še lani septembrska realizacija znašala 630 milijonov tolarjev, naj bi bila letos le 440 milijonov tolarjev (upad za 30 odstotkov). Kljub čedalje manjšemu številu zaposlenih naj bi bili tudi preostali delavci večinoma brez pravega dela. Podjetje naj bi se ukvarjalo samo še samo s seboj. Šli smo tudi na Vrhniko med delavce IUV. Večina j ih ni želela komentirati razmer v podjetju. Nekaj posameznikov, ki pa so želeli ostati anonimni, nam je potrdilo, da v podjetju vlada agonija in da se bojijo novih odpuščanj. Po njihovem prepričanju je za katastrofalne razmere kriv večinski lastnik - država oziroma vlada, ki upravlja z državnim premoženjem. Vlada naj bi reagirala prepozno ozi- roma povsem zatajila. O razmerah v podjetju smo povprašali tudi predsednico uprave IUV Anito Ličen. Potrdila je, da te v podjetju niso najboljše, in dejala, da seje realizacija zmanjšala za 20 odstotkov. Izrazila je prepričanje, da dražba ne bo šla v stečaj, vendar bi bilo po njeno nujno, da čim prej dobi strateškega lastnika, ki bi družbo saniral. Nekateri poznavalci razmer v IUV so prepričani, da so izjave o štirih kupcih navadno blefiranje uprave, ki si s tem kupuje čas. Nihče naj namreč ne bi bil tako nor, da bi kupil podjetje, ki ima ogromno izgubo in hkrati ogromne hipotekarne obveznosti do bank. V resnici se postavlja vprašanje, zakaj uprava skriva imena potencialnih kupcev, ko zato ni videti nobenega pravega razloga. V normalnem tržnem gospodarstvu je razkritje ponudnikov nekaj običajnega, še posebej če gre za nakup državnega deleža v podjetju. Poslovna skrivnost so lahko kvečjemu cena in drugi elementi pogajanj. Resnični ali izmišljeni kupci? Ličnova je dejala, da se za prevzem IUV zanimajo štirje resni tuji ponudniki. Eden izmed njih naj bi kazal še posebno željo po prevzemu podjetja. Predstavniki tega podjetja naj bi se 10 dni pred volitvami na finančnem ministrstvu dolgo v noč pogajali o nakupu IUV. Ličnova ni želela izdati, za katero podjetje gre, niti kateri so drugi ponudniki. Zatrdila pa je, da med njimi ni Preventa, ki so ga kot upravi všečnega kupca omenjali pred časom. Bodo podjetje rešili Turki? Iz virov znotraj finančnega ministrstva, na katerem vodijo postopek prodaje IUV, pa smo izvedeli, naj bi se za nakup vrhniškega podjetja dejansko resno zanimalo edinole turško podjetje Desa Deri, medtem ko v obstoj drugih resnih kupcev niti tu ne verjamejo. Višine kupnine, ki jo ponuja Desa, nam ni uspelo izvedeti, temveč le to, da so Turki državi ponudili več različnih sveženjskih ponudb, ki vsebujejo različne možnosti glede cene, števila zaposlenih, domnevamo pa, da tudi glede kakšnih pričakovanih dodatnih državnih pomoči. Nekateri viri znotraj podjetja so mnenja, da bo uprava podjetja skupaj z novim predsednikom nadzornega sveta Viktorjem Zakljem in nekateri višjimi menedžerji sedaj, ko je kapital podjetja že močno razvrednoten, skušala izpeljati mened-žerski odkup podjetja, vendar naj menedžerjev pri tem ne bi zanimala proizvodnja, temveč vrednost njegovih nepremičnin - predvsem dobre lokacije v središču Vrhnike in nekdanjega obrata v Šmartnem. Odgnali najboljšega ponudnika Kdor koli bo kupec, če ga bodo sploh našli, državi verjetno ne bo ponudil prav razveseljive kupnine in drugih pogojev. Država kot lastnica podjetja z razpolovljenim kapitalom in velikimi težavami pač ni v položaju, da bi lahko od prihodnjega kupca zahtevala prav veliko. Kolikor bo zahtevala nemogoče, se bo agonija samo nadaljevala in prej ali slej bo sledil propad IUV. Izvirni greh tiči v dejstvu, da je vlada letos že imela zelo dobrega ponudnika za prevzem IUV, a gaje iz nerazumljivih razlogov odgnala (o tem smo pisali spomladi). Ameriško podjetje Paolo Nevada je pripravilo tako dobro ponudbo, kot je zagotovo ne bo mogoče več dobiti. Američani so se bili pripravljeni s pogodbo zavezati, da bodo za naslednjih 5 let ohranili vsaj 800 delovnih mest, oži- Demokracija • 43/2004 finance vili obrat v Šmartnem, zagotovili nove investicije, za vsako delnico vsem zainteresiranim delničarjem plačali 200 tolarjev, in kar je najpomembnejše, poskrbeli za prodajo izdelkov (predvsem na ogromnem trgu ZDA). Če pomislimo, da v IUV sedaj dela le še 600 ljudi, njihovo število pa se bo še zmanjševalo, da obrat v Šmartnem ne obratuje in propada, da borznoposreclniške hiše delnico IUV odkupujejo po 40 do 50 tolarjev, pred leti pa so jo celo po več kot 400 tolarjev, in da prodaja vrhniške usnjarne nenehno pada, ker ni- jetno je najbliže resnici di je prodajo v zadnjem hipi sedanja uprava z intenzr njem pri vladajoči politiki vanjem ameriških ponm ni luči. Sedanja uprava naj reč bala izgube stolčkov, ričani na direktorsko mes vali vrniti nekdanjega direl jetja Izidorja Derganca. bila uprava iskreno prep bo uspelo rešiti vse težave, nju proti ameriškemu pr bi Ličnovi precej pomaj da je nekdanja dobra omneva, da Šmartnem), vendar je težava v tem, u preprečila da je to premoženje vrednoteno po iim lobira- nerealno visokih cenah, ld jih na tr-inprikazo- gu ni mogoče doseči. Kolikor pa bi ic trikov v čr- upravi to premoženj e uspelo proda-j bi se nam- ti po tržnih cenah, bi se računovodij so Ame- sko izkazana izguba samo še povedo namera- čala. Iz več virov nam je bilo namig-ktorjapod- njeno, naj bi uprava računala pred-Elkrati naj bi vsem na prisilno poravnavo, s čimer i ičana, da ji bi se podjetje brez stečaja rešilo dela . Pri lobira- obveznosti (Ličnova nam tega ni po-evzemu naj trdila). Vendar je vprašanje, koliko je o dejstvo, prisilna poravnava sploh smiselna, saj ramorjeva so obveznosti do dobaviteljev menda tg ali M: naj bi še dodatno demotiviralo dejstvo, da morajo vsak dan vstajati ob pol štirih zjutraj, če želijo pravočasno prispeti na delo. Postavlja se tudi vprašanje, zakaj je bil močno skrčen oddelek konfekcije, ki se ponaša z izjemno lepimi izdelki, nekateri projekti, kot je sodelovanje z Audijem, pa so bili postavljeni na stranski tir. Vsekakor bo zelo žalostno, če bo podjetje, ki je bilo nekoč eno vodilnih na svetu v svoji branži, klavrno propadlo. Propad IUV, če bo do njega prišlo, bo še toliko bolj tragičen, ker ima podjetje še vedno izjemne vr- Bo Industrija usnja Vrhnika šla v stečaj ali ma kam prodati svojih izdelkov, je ravnanje vlade, kije zavrnila tako ponudbo, res povsem nerazumljivo. Ko je vlada tik pred sklenitvijo pogodbe z ameriškim kupcem odstopila od posla, je kot glavno utemeljitev navedla neustrezno boniteto kupca, češ naj ta ne bi imel dovolj denarja oziroma naj bi šlo za zelo tvegan kapital (nihče pa ni povedal, da je tudi sam nakup IUV zaradi njegove čedalje večje izgube zelo tvegan projekt). Opazovalec dogajanja bi se seveda naivno vprašal, kako da tega finančno ministrstvo, če ga je že motilo, ni odkrilo prej in ni že takrat odstopilo od pogajanj, saj so prve stike z ameriškimi kupci navezali dve leti pred tem. Korespondenca med ministrstvom in Američani, ki so nam jo posredovali nesojeni kupci, pa razkriva, da so na finančnem ministrstvu že od vsega začetka vedeli, kako bo izpeljan posel in kako bodo kupci zagotovili kapital za nakup. Več kot očitno je torej, daje šlo pri sklicevanju na neustrezno boniteto le za izgovor. Nepremičninski lobi in čistilna naprava Resnični razlogi, zakaj je vlada preprečila prodajo, niso znani. Ver- Država je zavrnila dobro ponudbo Američanov, jo bodo kupili Turki? podjetje zdaj propada. Konfekcija IUV se ponaša z zelo lepimi izdelki. študentka, za finančnega ministra pa dokaj majhne (dobavitelji ne zaupajo hunske strokovnjake, izjemno lepo je znano, da svoje študente obravna- IUV in zahtevajo sprotno plačilo), oblikovane izdelke, pred nedavnim va drugače kot druge. Ve rjetno je bil bani« pa posojil, ki so zavarovana s pa je uredilo tudi dolgo žgoč ekološ- prepričan, da bi lahko Ličnova kot hipotekami, podjetju verjetno ne bo- ki problem. Stečaj bi zelo prizadel tu- njegova nekdanja odlična študentka do nikoli odpisale. Edina rešitevpred di vrhniško občino, ki je izgubila že stečajem bi bila čimprejšnja prodaja skoraj vse gospodarstvo. Najhuje bi strateškemu partnerju, za katerega pa bili seveda prizadeti zaposleni, ki bi ni jasno, ali sploh obstaja. Problem izgubili delo. Med preostalimi de- IUV naj bi bil tudi v tem, daje mnogo lavci je veliko invalidov, starejših in premalo agresiven pri trženja Čeprav delavcev brez izobrazbe. Večinoma z nekaterimi eldeesovskkri nepremič- v komerciali dela 30 ljudi, naj bi ti po- gre za ljudi, ki bi bili po stečaju prak- ninskimilobiji. Zanje naj bi bilo ugod- večini kar sedeli in čakali, da jih kdo tično nezaposljivi, ker znajo delati pokliče. V današnjem svetu, ki se utap- samo usnje. V pogovorih so nam lja v presežni ponudbi najrazličnejših potožili, da si želijo edino to, da bi proizvajalcev, tako seveda ne gre. proizvodnja znova stekla kot ne-Sploh naj bi bilo v IUV mnogo koč. Želijo si novega lastnika, kdor preveč režije, ki je razmeroma dob- koli že bo - notranji ali zunanji, šaro plačana, a brez pravega dela. Po mo da bi lahko spet delali tisto, kar odpuščanjih, ki so prizadela pred- znajo edino in najbolje - usnje, vsem proizvodne delavce, naj bi bilo Če ne bodo pridobili nobenega v podjetju zaposlenih že več režijskih kupca in bo šlo podjetje v stečaj, bo nila rešiti tudi okoljske težave vrh- delavcev kot proizvodnih. Zaradi nekdo moral odgovarjati za več mi-niške občine, ki problema čiščenja brezizhodnih razmer naj bi vse bolj lijard tolarjev državnega denarja,ki je komunalnih odplak še rti rešila. padala tudi motivacija zaposlenih, za- brez rezultatov poniknil v IUV, za iz- to naj bi v podjetju izginjal tudi pravi ginula delovna mesta in s tem pove- Je rešitev Še mogoča'* pristop do kakovosti, po katerem so zano socialno katastrofo na Vrhniki, Kot smo že zapisali, naj bi bile vrhniški usnjarji vseskozi sloveli. za skoraj popolno izničenje vrednos- razmere v Industriji usr ja Vrhnika Na nizko motivacijo naj bi precej ti podjetja, za zavajanje javnosti gle- katastrofalne. Izguba je že izjemnih vplivali nizki osebni dohodki, saj naj de potencialnih kupcev in za zavr- razsežnosti, dolgovi gromozanski, bi imela kar polovica zaposlenih pla- nitev rešilne ponudbe iz Amerike. Uprava naj bi želela prodati nepo- če nižje od minimalne. Delavce, ki Samo upamo lahko, da ne bo prišlo trebno premoženje (kot je obrat v jih na delo vozijo iz Šmartnega, pa do najhujšega. Denis Vengust podjetje rešila. Očitno so se ljudje precenili, saj IUV nezadržno tone. Na Vrhniki se tudi govori, da je prodaja IUV Američanom padla v vodo tudi zato, ker bi bilo to v nasprotju neje, da bi šel IUV v stečaj in bi se premoženje družbe razprod;ilo po delih. Lokacija IUV v središču Vrhnike bi bila namreč zelo zanimiva za graditev stanovanj, saj je po avtocesti le petnajst minut vožnje do Ljubljane. Hkrati bi nova, sodobna, velika in pregrešno draga čisti lna naprava vrhniške industrije usnja uteg- Demokracija • Četrtek, 21, oktobra 2004 Slovenija Sodni zaostanki predstavljajo morda najbolj žgočo težavo našega sodstva, kar državljani žal premnogokrat ugotavljajo na lastni koži. V zadnjih letih se stanje sicer izboljšuje, vprašanje pa je na kakšen način. Slovenci smo že pregovorno tožeči se narod, število primerov, ki se vsako leto zvrstijo na sodiščih, pa potrjuje domnevo, da imajo pravni strokovnjaki polne roke dela. Po podatkih ministrstva za pravosodje je bilo ob koncu prvega polletja 2004 na vseh sodiščih v državi nerešenih 575.083 zadev. Pri tem je treba poudariti, da je prišlo v teh šestih mesecih do Popravljanje statistike? zmanjšanja zaostankov za 2,4 odstotka. Na jbolj so se za zmanjševanje zaostankov potrudila delovna in socialna sodišča s skoraj šestodstotnim zmanjšanjem (z 10.460 na 9.841 zadev ob skoraj pet tisoč novih primerih), največji napredek pa je doseglo ljubljansko delovno sodišče, ki mu je uspelo za 14,4 odstotka zmanjšati zaostanke. Statistika kot predvolilno orožje? Ljubljansko okrajno sodišče je v skladu s trendom okrajnih sodišč po državi zmanjšalo svoje zaostanke za slabe tri odstotke (natančneje 2,8 odstotka), kar se tiče pomembnejših zadev (kazenske zadeve, preiskave, stečaji, pravdne zadeve itd.), pa je doseglo 8,8-odstotno zmanjšanje. Pri izvršilnih zadevah je zmanjšalo zaostanke za 0,3 odstotka (ob dobrih osem tisoč novih zadevah), pri izvršilnih gospodarskih zadevah pa za 5,5 odstotka (6.523 rešenih). To je le nekaj številk. In zakaj izpostavljamo prav ljubljansko okrajno in ljubljansko delovno sodišče? Po informacijah, ki smo jih dobili iz zanesljivih virov, je prišlo na obeh do množičnega odpravljanja sodnih zaostankov, pri čemer se poraja sum, da se za omenjenim dogajanjem skriva "ukaz" z ministrstva za pravosodje, da je treba pred volitvami doseči ugodnejše statistične podatke, ki bi pritrjevali samohvali ministrice za pravosodje Zdenke Cerar. Ko smo slišali za pospešeno delo na omenjenih sodiščih, smo se začeli spraševati, ali ni bila nemara ena od prednostnih nalog nove ministrice v mesecih pred državnozborskimi volitvami prav poprava sodne statistike. Zmanjšanje sodnih zaostankov je bil namreč zelo močan argument vlade, ki se je rada ponašala s pozitivnim trendom na tem področju. Zavračali zahtevke zaradi poštne številke Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli za vprašljivo ravnanje ljubljan- skega delovnega in okrajnega sodišča pri statističnem evidentiranju zadev v letu 2004. Po naših podatkih so namreč na ljubljanskem delovnem sodišču začeli letos množično (več kot 700 primerov s strani ene same sodnice) zavračati pritožbene zahtevke tožečih strank z navedbo, da so zahtevki nepopolni in kot taki niso primerni za obravnavo. Kot razlog nepopolnosti so navajali vsebinsko nepomembne zadeve, npr. manjkajočo označbo poštne številke pred krajem na poslanih kuvertah, kar pa nima nikakršne zveze z vsebino tožbenega zahtevka. Zato se pojavlja sum, da gre pri omenjenem zavračanju oz. pošiljanju tožbenih zahtevkov strankam v dopolnitev za popravljanje statistike rešenih in pri-padnih zadev posamičnega sodišča. Kopije nič več verodostojne Druga sumljiva zadeva se je dogajala na Okrajnem sodišču v Ljubljani, kjer naj bi bilo prek tisoč zavrženih izvršb, ker so stranke priložile le kopijo odločbe namesto izvirne pravnomočne sodne odločbe. Takšno ravnanje je sicer formalno upravičeno, sporno pa je dejstvo, da strank v teh primerih nihče ni pozval k dopolnitvi dokumentov. Ne nazadnje je treba pripomniti, da je bila dolgoletna praksa na ljubljanskem okrajnem sodišču, da za sklepe, spre- Delovno sodišče v Ljubljani: kot kaže, so bili za tamkajšnjo Zdenka Cerar je v začetku letošnjega leta prevzela vodenje sodnico pritožbeni zahtevki nepopolni, ker na kuverti ni bilo ministrstva za pravosodje. Večkrat je poudarjalala uspešnost poštne številke. Posledično so bili zahtevki zavrnjeni. sodstva in ta argument izrabljala v predvolilni tekmi. © Demokracija • 43/2004 VSE REŠENE ZADEVE 1999 - 2003 Slovenija Ali je povečana učikovitost sodišč, razvidna iz zgornjega grafa, posledica reform in povečanega delovnega elana ali so nanjo vplivale nove metode ugotavljanja rešenih zadev?__ Iz grafa je razvidno predvsem skokovito naraščanje nerešenih zadev v sodstvu v letih 1990-2000. Stanje se je v zadnjih letih izboljšalo (vir: Ministrstvo za pravosodje)._ 600000 550000 500000 450000 400000 1999 2000 2001 2002 2Q03 1990 1991 1992 1993 1994 199S 1996 1997 1998 1999 2000 —♦—NOVE ZADEVE -«—REŠENE ZADEVE —*—NEREŠENE ZADEVE Sobota tel-.02/537 jete na tem sodišču, izvirniki niso bili potrebni. Zadeva se je po naših podatkih s posredovanjem Odvetniške zbornice Slovenije in predsednice omenjenega sodišča že uredila. Glede na to, da se je to dogajalo samo pri eni sodnici, je očitno šlo za njeno lastno stališče, vodstvo sodišča pa ga je toleriralo, verjetno tudi zaradi vloge statistike in predvolilne situacije v Sloveniji, so ocenili naši viri, ki dobro poznajo tamkajšnje razmere. V primeru delovnega sodišča pa verjetno ne gre za delo ene sodnice, ampak za politiko Delovnega sodišča v Ljubljani, pri čemer je šlo verjetno tudi za zahteve iz pravosodja po prikazovanju ugodnih podatkov. Čeprav se stanje v slovenskem sodstvu po mnenju naših virov dejansko izboljšuje, pa je v statistikah prikazano stanje daleč od resničnega. Zavrnjene tožbe = rešene tožbe Na ljubljanskem okrajnem sodišču smo zaradi opisanega želeli pre- Ljubljansko okrajno sodišče: ena izmed sodnic naj bi bila po naših podatkih v prvem polletju letos zavrnila številne izvršbe, ker niso bili priloženi originalni dokumenti, ne da bi sodišče pri tem pozvalo stranke k dopolnitvi dokumentacije. veriti, kako se statistično beležijo primeri, ko je tožbeni zahtevek zavrnjen ali tožba zavržena. Želeli smo tudi zvedeti, ali zavržbe in zavrnitve vplivajo na "normo" posameznega sodnika. Vodja pravdnega oddelka na omenjenem sodišču Matjaž Voglar nam je razložil, da so tovrstne zadeve v statistiki označene kot rešene ("statistično odčrtane"), saj statistične kategorije oznake "nepopolno" ali česa podobnega ne uporabljajo. Od vložitve tožbe do njene končne rešitve se zadeva statistično vodi kot "odprta" ne glede na to, kolikokrat sodišče pošlje strankam tožbo v dopolnitev. Sicer pa se tožba, ko se dopolnjena vrne na sodišče, še naprej vodi pod isto opravilno številko in jo obravnava isti sodnik. Tako vrnjena tožba se sodniku ne šteje v redni ali izr sdni pripad zadev, sklepi s pozivom ria dopolnitev tožbe pa se tudi ne štejejo v sodnikovo "normo" oz. pričakovani obseg dela; vanj se štejejo le dokončno rešene zadeve (sodbe in končni sklepi) in sklepi o obnovi postopka, o vrnitvi v prejšnje stanje in o začasni odredbi. Množične zavrnitve, o katerih smo bili obveščeni, torej "ugodno" vplivajo na sodne statistike. Trn v peti pravosodja Težave s sodnimi zaostanki so dolgoletni trn v peti slovenskega pravosodja. Po podatkih ministrstva za pravosodje so se zaostanki v letih 1990-2000 kljub zmanjševanju števila novih zadev povečali. Zmanjšana učinkovitost sodišč in storilnost sodnikov je bila najbolj kritična v obdobju 1994-1997. Po reorganizaciji sodstva in vnovični (1998) uvedbi normativov oz. pričakovane storilnosti sodnikov se je stanje začelo iz- boljševati. Treba je dodati, da je pri okrajnih in okrožnih sodiščih k storilnosti sodnikov pripomoglo povečanje števila strokovnih sodelavcev, čeprav statistični podatki prikazujejo vse spise kot "rešene po sodniku". Poleg tega se je v preteklosti prav tako povečalo število sodnikov na sodiščih vseh stopenj. Povprečno število sodnikov na prebivalca v Sloveniji je med najvišjimi v Evropi. Da sodišči, o katerih teče beseda v pričujočem članku, nista bili vedno tako prizadevni, povedo nekateri podatki. Leta 2000 je ljubljansko okrajno sodišče imelo storilnost nad normativi, a je vseeno pristalo na zadnjem mestu, med zadnja se je prav tako uvrščalo tudi v obdobju 1997-2000. Leta 2001 se je Okrajno sodiščevLjub-ljani "kitilo" z drugim največjim zaostankom. Pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani so bili leta 2001 relativni zaostanki najvišji izmed vseh štirih tovrstnih sodišč prve stopnje. Spremembe sodnega reda leta 2000 naj bi z drugačnim prikazovanjem statistike podale realno sliko zaostankov: sodni red namreč določa, da nerešenih zadev ne štejemo vseh za sodne zaostanke, temveč da "se pri zbiranju in posredovanju statističnih podatkov vodijo kot sodni zaostanek" zadeve, ki niso rešene v določenem "razumnem" roku. Tedaj uvedena vzporedna "realna" statistikajezaleto 2001 okrajnim sodiščem zmanjšala število nerešenih zadev na 61,7 odstotka. Vrnimo se k tekočim statistikam po novem "bleščečega" ljubljanskega okrajnega sodišča. To je v prvem polletju 2004 zmanjšalo število vseh nerešenih zadev za 2,9 odstotka, z več kot 121.000 na 117.607. Pri tem je zanimivo, da je še leta 2003 zabeležilo več kot 10-odstotno povečanje nerešenih primerov v primerjavi z letom poprej (odstotek pomembnejših zadev se je tedaj zmanjšal za 6,7 odstotka, treba pa je opozoriti, da med slednje ne sodijo izvršne zadeve). V prvem letošnjem polletju je sodišče za 31 odstotkov povečalo število rešenih primerov, kar daleč presega povprečje vseh okrajnih sodišč (16 odstotkov). Glede na način statistične obravnave rešenih zadev pa podatek niti ni presenetljiv. Prav tako v prvem letošnjem polletju je ljubljansko delovno sodišče zmanjšalo zaostanke za več kot 14 odstotkov (storilnost delovnih sodišč je bila na splošno visoka). Leto 2003 je bilo za delovno sodišče še uspešnejše z več kot 38-odstotnim zmanjšanjem števila nerešenih zadev. Vendar tudi ob teh podatkih sodnim statistikam (sploh če gre za volilno leto) očitno ne moremo preveč verjeti. Mitja Volčanšek J! .a dio »Sfc. 99.5 HBH^s te reo ■ A W Rnc m '■■■'i mmi tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM; 041/34 6 ^ .....7 httpV/vvvvvv.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com Demokracija • Četrtek, 21. oktobra 2004 Slovenija Vsa darila, ki jih bodo med svojo službo prejeli uslužbenci komisije, bodo postala last države, s čimer naj bi bil odpravljen vsakršen dvom o njihovi poštenosti. V začetku tega meseca je začel veljati poslovnik komisije za preprečevanje korupcije, s katerim je omenjena komisija začela delovati s polnimi pooblastili. Komisija bo lahko zbirala podatke o premoženjskem stanju in funkcijah najvišjih državnih uslužbencev, če pa ti z njo ne bodo sodelovali, bo lahko zahtevala tudi njihovo razrešitev. Korupcija je bila vsa zadnja leta nedvomno eden žgočih problemov slovenske družbe in politike. Nanjo je zlasti v parlamentu vsa leta opozarjala opozicija, ki je v razpravah odpirala nekatere velike korupcij-ske afere. Slednje so se večinoma nanašale na divje lastninjenje družbenega premoženja, nepotizem državnih uradnikov in zlorabo javnih funkcij oziroma služb v zasebne na- mene. O korupciji je bilo največ govora zlasti v času vlade, ki se ji v teh dneh izteka mandat, saj so v javnosti izbruhnile nekatere velike korup-cijske afere. Najodmevnejša je bila vsekakor afera, povezana z nakupom banke SIB, za katero se je izkazalo, da so bili vanjo vpleteni nekateri najvidnejši predstavniki vladajočih LDS in ZLSD. Odmevna je bila tudi afera z nakupom vladnega letala falcon, v kateri je bilo očitno, da so si želeli nekateri visoki vladni predstavniki na račun davkoplačevalcev kupiti udobje, ki si ga slovenska država pač ne more privoščiti. Med zanimivejšimi so bile afere, v katere so bili vpleteni posamezniki vladajočih strank - denimo afera s podjetjem Ultra, ki naj bi zato, ker je v njem zaposlen nekdanji predsednik sveta LDS Gregor Golobic, dobila javna naročila nekaterih državnih podjetij, ali pa aferi, povezani z vodjem poslan- ske skupine LDS Tonetom Anderličem in izolsko županjo Bredo Pečan. Oba naj bi bila namreč po zaslugi svojih položajev za bagatelno ceno prišla do elitnih parcel na Obali. Večje pristojnosti protikorupcijske komisije Čeprav nobena od omenjenih afer še ni dobila končnega epiloga, so vlado, ki v svojem štiriletnem mandatu ni znala učinkovito opra- Visoki državni funkcionarji bodo morali komisiji posredovati podatke o svojem premoženjskem stanju, drugače jih lahko doleti zmanjšanje plače, v skrajnem primeru pa tudi razrešitev s funkcije. Pomisleki, povezani s komisijo, letijo zlasti na njenega predsednika Draga Kosa, za katerega je sodišče pred časom že drugič ugotovilo (sodba še ni pravnomočna), da je v imenu MNZ nezakonito pridobil izpiske klicev z mobilnega telefona novinarja Tomaža Ranča. © Demokracija • 43/2004 Slovenija viti s korupcijo, prisilile, da se je začela vsaj navzven bolj zavzeto prizadevati za njeno zajezitev. Tako je še Drnovškova vlada v letu 2002 ustanovila urad za preprečevanje korupcije, katerega vodenje je takrat prevzel Boštjan Penko. Naloga urada naj bi bila sistemsko obravnavanje vzrokov za korupcijo in vzpostavitev sistema, ki bo preprečil koruptivna dejanja, vendar urad pri svojem delu resnici na ljubo ni bil preveč uspešen. Glavni razlog za to je bil predvsem v dejstvu, da je vlada dala uradu zelo majhna pooblastila, kar je pomenilo, da je lahko samo načelno opozarjal na korupcijo, medtem ko Protikorupcijska komisija je naslednica Pen-kovega urada za preprečevanje korupcije, ki pa v spopadu s korupcijo predvsem zaradi premajhnih pooblastil ni bil preveč uspešen. pravih pristojnosti za njeno odkrivanje ni imel, in pa dejstvu, da bi moral nadzirati svojega ustanovitelja, vlado torej, kar pa v praksi seveda ni bilo izvedljivo. No, vse omenjene pomanjkljivosti naj bi zdaj odpravila protikorupcijska komisija, ki jo je vlada ustanovila decembra lani in katere predsednik je kljub nekaterim pomislekom, povezanim z nezakonito pridobitvijo telefonskih izpiskov novinarja Tomaža Ranča, postal nekdanji Pen-kov pomočnik Drago Kos. Če pogledamo poslovnik komisije, ki je začel veljati v začetku tega meseca in s katerim je komisija končno dobila svoja polna pooblastila, ugotovimo, naj bi bile pristojnosti komisije dokaj velike (precej večje od nekdanjega Penko-vega urada), hkrati pa naj bi bil, vsaj na papirju, zagotovljen tudi strog nadzor nad delom njenih članov. Tako bodo lahko člani komisije brez omejitev zbirali podatke o premoženjskem stanju najvišjih funkcionarjev, njihovih funkcijah in dejavnostih, v določenih primerih bodo lahko pri- dobili tudi podatke o premoženjskem stanju njihovih družinskih članov. Kot določa poslovnik, bodo morali funkcionarji pri tem s komisijo sodelovati, sicer jih lahko doletijo sankcije. Te so dokaj rigorozne.Če denimo funkcionar komisiji v določenem roku ne bo predložil vseh (zahtevanih podatkov, bo lahko komisija organ, ki mu je podrejen, pozvala, naj mu zniža plačo. Če tudi to ne bo pomagalo in če se funkcionar na poziv komisije, naj ji predloži poc atke, ne bo odzval v treh mesecih po pozivu, pa bo lahko komisija kot skrajni ukrep predlagala njegovo razrešitev s funkcije, ki jo opravlja. Komisijo bosta nadzirala javnost in državni zbor Poslovnik dokaj natančno opredeljuje tudi način dela komisije in nadzor nad njim. Tako poslovnik med drugim določa, da vsa darila, ki jih uslužbenci komisije prejmejo med svojim delom, postanejo last države. Prav tako bodo morali seznam tako prejetih daril javno objaviti na oglasni deski, komisija pa ga bo morala vsako leto odstopiti pristojni komisiji državnega zbora. Glede načina dela 1 »misije po-slovnik pravi, da so seje komisije zaprte za javnost, izjemoma pa se lahko komisija odloči, da posamezne točke dnevnega reda odpre za javnost. Enako velja za odločitve, mnenja in stališča komisije, s katerimi lahko komisija seznani širšo javnost Poslovnik tudi določa, da mora komisija državnemu zboru in vladi vsako leto do 31. maja predložiti poročilo o svojem delu za preteklo leto, prav tako pa mora državnemu zboru vsako leto predložiti poročilo o izvajanju resolucije o preprečevanju korupcije v Sloveniji. Na prvi pogled so torej glavna določila, ki jih predvideva poslovnik, predvsem zaradi velikih pooblastil, kijih ima komisija, in vsaj na papirju primerno urejenega nadzora nad delom njenih članov, dobra. Seveda pa bo čas pokazal, kako dobra so v resnici in kako spretno jih komisija oziroma njeni člani ¿ploh izkoriščajo. Zgodb o tem, kako bomo učinkovito obračunali s korupcijo, je bilo namreč do zdaj že veliko, konkretnih rezultatov pa bolj malo. Aleš Kocjan Demokracija • Četrtek, 21. oktobra 2004 Pretekli teden so se v javnosti pojavile anonimke, ki govorijo o generalnem direktorju policije Darku Anželju in čistkah, ki naj bi jih bil naročil notranji minister Rado Bohinc. Anželj vsebino anonimk zanika, vendar nekatere njegove poteze kažejo, da bi utegnile biti nekatere navedbe v anonimkah resnične. Kot je zapisano v anonimkah -nekateri namigujejo, naj bi za njimi stal Anželjev predhodnik Marko Pogorevc - naj bi se generalni policijski direktor ukvarjal le še z svojim položajem, medtem ko naj bi bile varnostne razmere v državi čedalje slabše. Prav tako naj bi bil po pisanju v anonimkah Anželj le orodje v rokah notranjega ministra Rada Bohinca, "ki naj bi mu bil že pred volitvami naročil, da se je potrebno znebiti štirih direktorjev uprav". V anonimkah tudi piše, naj bi bile razmere v policiji čedalje bolj nevzdržne. Tako naj policisti ne bi imeli niti odločb o delovni sistematizaciji, medtem ko naj bi si "Anže-ljevi podrepniki dodeljevali dodatne količnike". Kaj od omenjenega v anonimkah drži in kaj ne, je seveda težko reči, saj Anželj navedbe v njih zanika, znano pa je, da so se v javnosti že pred volitvami pojavila namigovanja, naj bi se Anželj želel po hitrem postopku znebiti nekaterih ljudi, ki v policiji veljajo za Pogorevčev kader. Takrat se je namigovalo, naj bi bili za "odstrel" določeni poveljnik specialne enote policije Zlatko Halilovič (znan kot kritik razvrednotenja zaslug policijskih enot za slovensko osamosvojitev), direktor kriminalistične službe Stjepan Kovačevič (na zdajš- nji položaj je prišel v času Marka Pogorevca) in direktorji nekaterih policijskih uprav, med njimi se je najpogosteje omenjal direktor policijske uprave Novo Mesto Franci Povše. Anželj je takrat vse omenjene zamenjave zanikal (čeprav je z direktorji nekaterih policijskih uprav opravil na pol tajne interne pogovore, po katerih so bili direktorji izredno redkobesedni), poznavalci dogajanja na policiji pa so zagotavljali, da so se čistke res pripravljale, vendar so bile preklicane, ko so zanje izvedeli novinarji. No, kaj od omenjenega je res, je težko reči, dejstvo pa je, da bi nekatere trditve iz anonimk, predvsem tiste o obračunu s Pogorevčevim kadrom, lahko držale. Že pred časom sta se namreč morala s policije posloviti Generalni direktor policije Darko Anželj zanika obračun s Pogorevčevim kadrom. Zamenjava Korena in Halilo-viča kaže drugače. dva moža, ki sta veljala za tesna Po-gorevčeva sodelavca, to je tiskovni predstavnik policije Miran Koren in direktor uniformirane policije Stanislav Veniger (slednji je uradno odstopil iz osebnih razlogov), v ponedeljek pa se je uresničila tudi napoved o zamenjavi Zlatka Haliloviča, ki ga je na položaju poveljnika specialne enote policije po Anželjevem ukazu zamenjal dosedanji direktor Policijske uprave Slovenj Gradec Srečko Krope. Aleš Kocjan © globus Nobelova nagrajenca Letošnjo Nobelovo nagrado za ekonomijo sta dobila v ZDA živeči Norvežan Finn E. Kydland in Američan Edward C. Prescott za delo na področju določanja časovne konsistentnosti državne ekonomske poli- tike in gonilnih sil, ki stojijo za poslovnimi cikli. Švedska kraljeva akademija je med drugimi makroekonomskimi dosežki obeh nagrajencev izpostavila, da sta nazorno dokazala, kako višje obdavčevanje botruje nižji stopnji varčevanja gospodinjstev ter kako podjetja zvišajo cene in plače tedaj, ko pričakujejo ekspanzivnejšo denarno politiko. Oba nagrajenca sta raziskovalca na ameriških ustanovah. Letošnja No- belova nagrada za ekonomijo je vredna 1,35 milijona dolarjev, nagrajenca pa si bosta znesek razdelila. Priljubljeno vino Poraba vina v Veliki Britaniji nezadržno raste na škodo piva. Tako je od 14 litrov na osebo leta 1998 poskočila leta 2003 na 16,6 litra, tendenca pa naj bi se nadaljevala tako, da bo količina vina leta 2008 znašala 19,3 litra na osebo. Kljub vsemu pa Velika Britanija precej zaostaja za Francijo, ki ima svetovni primat v porabi vina. Leta 2003 je poraba znašala 48,5 litra na osebo, v Italiji 47,5 litra, sledita Nemčija in Španija. Poraba piva seje v Veliki Britaniji od leta 1998 do 2003 zmanjšala za približno tri odstotke in tako ogrozila preživetje tradicionalnih klubov, ustanov socialnega življenja Britancev. Tako je čedalje več pubov, ki so se prekrstili v gastropubs in ponujajo kakovostno hrano in vino. Priljubljena lliada Po skoraj 3000 letih, odkar je Homer kot slavni pesnik antične Grčije izpel Iliado, je ta pesnitev najbolje prodajano književno delo vVe-liki Britaniji. Po podatkih največje britanske spletne knjigarne Ama-zon.co.uk, se letos med knjigami prepričljivo najbolje prodaja lliada, še posebej po prikazovanju holly-woodske različice Troja z Bradom Pittom v glavni vlogi. Ime lliada izhaja iz drugega starogrškega imena za Trojo - Ilion. Med desetimi najbolje prodajanimi knjigami je tudi drugi Homerjev ep Odiseja, in sicer tik za Iliado, kakor tudi Izgubljeni raj Johna Miltona in Božanska komedija Danteja Alighierija. © Demokracija • 43/2004 se prenašajo s hrano, to število pa narašča, sta v skupni izjavi sporočili Svetovna zdravstvena organizacija in Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo. Bolezni, ki se prenašajo s hrano in lahko v najhujši obliki privedejo tudi do smrti, ogrožajo vsako državo na svetu, za posledicami za-užitja okužene hrane pa zboli in umre veliko ljudi. V industrijsko razvitih državah je okužbam z nečisto hrano letno podvrženih okoli 30 odstotkov ljudi, v državah v razvoju pa je ta številka veijetno še bistveno več- ja. Samo leta 2000 je zaradi diareje, ki se je širila z okuženima hrano in vodo, umrlo približno 2,1 milijona ljudi, večina otrok v državah v razvoju. Ni bila nesreča Potopitev trajekta, v kateri je 26. februarja letos izgubilo življenje več kot sto ljudi, je povzročila bomba, ki so jo podstavili pripadniki skrajne islamske skupine Abu Sajaf. Policija je proti domnevnemu vodji skupine Ka-dafiju Džandžalaniju in še petim članom, ki se skrivajo pred roko pravice, vložila kazenske ovadbe. Skupina Abu Sajaf, za katero domnevajo, da je povezana s teroristično mrežo Al Kaida, je prevzela odgovornost za napad tri dni po dogodku, vendar je vlada najprej trdila, da je brodolom trajekta le nesreča. Miniranje trajekta Superferry 14, ki je potonil v Manilskem zalivu, je najhujši teroristični napad v Aziji po bombnih napadih na Baliju, v katerih sta 12. oktobra 2002 umrla 202 človeka. Nečista hrana Najmanj dve milijardi ljudi se v svetu letno okužita z boleznimi, ld Otroke cepili Proti otroški paralizi so v 23 državah podsaharske Afrike cepili več kot 80 milijonov otrok, mlajših od petih let. Gre za neposreden odziv na širjenje epidemije otroške paralize na tem območj u, zaradi katere lahko tisoči otrok ostanejo paralizirani do konca življenja. Cepilci so morali za uresničitev tega cilja pol afriške celine prepotovati peš ali na konjih, s ko- globus lesi, s čolni, z avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi. Cepljenje so v mnogih državah ovirale slabe varnostne razmere, še zlasti v delih Slonokoščene obale, Liberije in Sudana. Kampanje manjšega obsega v letih 2000 in 2001 so ustavile širjenje otroške paralize v skoraj vseh državah na območju, razen v Nigeriji in Nigru. V kampanjo so od leta 1988 vložili več kot tri milijarde dolarjev, za uresničitev podobnih mednarodnih kampanj od 18. novembra do konca naslednjega leta pa potrebujejo še 200 milijonov dolarjev. Kralj odstopil Kamboški kralj Norodom Siha-nukje v pismu parlamentu napovedal, da se bo umaknil s prestola, in od kraljevega sveta zahteval, naj takoj izbere njegovega naslednika. V pismu, ki ga je prebral kraljev sin in predsednik narodne skupščine, princ Norodom Ranaridh, je Sihanuk zapisal, da bo oblast prenesel na predsednika parlamenta in podpisal ključne zakone za začetek sojenja Rdečim kmerom. Kambodža ni dedna monarhija, temveč novega vladarja izbere kraljevi svet. Kdo bo nasledil 81-letnega Sihanuka, še ni znano. Princ Ranaridh se je odpovedal prestolu in bo raje ostal v politiki. Kralj Sihanuk je v zadnjem času večkrat izjavil, da je prestar in preveč bolan, da bi ostal na čelu države, in opozoril, da se bo odpovedal prestolu, čeprav je bil v skladu s kamboško ustavo imenovan za dosmrtnega voditelja države. Nekateri poslanci so že izrazili bojazen, da bo kraljeva odločitev sprožila politično krizo. Sodelovanje držav Francija in Kitajska sta ob večdnevnem obisku francoskega predsednika Jacquesa Chiraca v Pekingu podpisali niz poslovnih dogovorov v skupni vrednosti več milijard evrov. Med drugim je proizvajalec letal Airbus dobil naročilo za izdelavo 36 letal, skupne pa sta dr- Najvišja zgradba Nebotičnik v prestolnici Tajvana Taipei 101 je tudi uradno najvišja zgradba na svetu. S svojimi 508 metri je malezijski stolpnici dvojčici prehitel v treh od štirih kriterijev, ki jih je določil Svet za visoke zgradbe in 101 nadstropje. Pri načrtovanju te zgradbe so morali arhitekti premagati mnogo ovir, še zlasti težavna je bila protipotresna graditev. Naziv najvišjega bo tajvanski nebotičnik imel še vsaj tri leta, preden ga bo prehitel Jinmao Building v Shangaju ali pa Mednarodni finančni center v Hongkongu. Najvišja zgradba glede na višino antene pa še naprej ostaja Sears Tower v ameriškem Chicagu. lililí Mercedes je tudi septembra { 1 prodaja /manjšala za 6,1 odstotka, na34.500enot. Slabšo prodajo v tem avtomobilskem koncernu utemeljujejo z menjavo modelov večjih prostornin razreda A in C. Pri tem je zanimivo, da se prodaja teh avtomobilov povečuje v ZDA. Sicer pa proizvajalec načrtuje, da bodo do konca leta prodali 1,215 milijona vozil. Mercedes v zatonu Obtoženi minister Nekdanji hrvaški minister za turizem Ivan Herak je bil zaradi korupcije obsojen na štiri leta in šest mesecev zapora. Sodišče v Pulju gaje spoznalo za krivega zlorabe položaja in nezakonite porabe finančnih sredstev v času njegovega ministrovanja v vladi nekdanjega hrvaškega predsednika FranjaTudmana. Sodišče je savo povezana z najnovejšo serijo pisemskih bomb, razposlanih na več naslovov v južnem delu Bavarske. Na območju Niederbayerna je doslej še neznan storilec od aprila razposlal skupaj šest pisemskih bomb na regionalne politike iz vrst Krščan-sko-socialne unije (CSU) in socialdemokratov (SPD). Ob eksploziji ene izmed njih je bila poškodovana ena oseba, druga eksplozivna telesa pa so pravočasno odkrili in razstavili. ugotovilo, da je Herak kot minister nezakonito porabil del sredstev iz državnega proračuna, ki so bila namenjena njegovemu ministrstvu. S temi sredstvi v višini milijon kun naj bi poplačal dolg podjetja, ki je bilo v lasti njegove nekdanje soproge, sam pa je bil njegov direktor. Heraka so aretirali na dan, ko se je iztekel njegov mandat na začetku leta 2000, in je prvi nekdanji hrvaški minister, ki je bil obsojen na zaporno kazen. žavi po pogovorih med Chiracom in kitajskim predsednikom Hu Jin-taom podpisali kar 21 sporazumov. Pisemska bomba Na poljskem generalnem konzulatu v nemškem Mtinchnu so prejeli pisemsko bombo. Pismo je bilo naslovljeno na generalnega konzula osebno, sumljivo pošiljko pa je odkrila njegova tajnica. Bombo so strokovnjaki uspešno razstavili. Po prvih ocenah bi bila lahko bomba glede na svojo sestavo in naslovno pi- urbano okolje. Malezijski dvojčici je Taipei 101 prehitel glede na strukturno višino, višino bivanjskih nadstropij in strešno višino. Uradno ime Taipeia 101 je Finančni center Taipei, dodatek 101 pa je dobil, ker ima Demokracija • Četrtek. 21. oktobra 2004 INDEPENDENT THE TIMES THE NATURE THE FINANCIAL TIMES Slepi okoli sveta Plavati okli sveta - to je naloga, ki zahteva veliko premišljenosti in moči od vsakogar, ki bi se tega lotil, kaj šele od plavalcev, ki skoraj ne vidita. In vendar sta prejšnji ponedeljeksjutraj iz San Francisca okoli sveta odrinila skoraj slepa plavalca, državljana ZDA, Scott Dun-can in Pamela Habeck. Računata, da jima bo njuno potovanje vzelo dve leti časa. Najprej bosta plavala vzdolž zahodne obale Amerike na jug do Paname, potem pa bosta preplavala Tihi in Indijski ocean. Bolj kot česar koli drugega se bojita, da bi naletela na kakšno veliko ladjo, ki ju ne bi opazila. Da bi nadomestila svojo telesno pomanjkljivost, ju bo spremljala ladja Toumesol, ki bo opremljena s številnimi napravami, med katerimi botudisistemGPS z desetkratnim videopovečevalcem, da bi plavalca lahko brala zemljevide. Za vsak primer je tam tudi reševalni komplet, ki naj bi omogočal preživetje do pet dni, in radiooddajnik Carl Augus-to, predsednik ameriškega sklada za slepe, pravi, da sta Scott in Pamela prva takšna plavalca. Ameriški sklad za slepe je eden od 25 pokroviteljev, ki so za projekt namenili 300.000 dolarjev. Vsega kriva mati Najverjetneje bo kmalu razvozlana biološka uganka, zakaj obstaja homoseksualnost ne glede na to, da za reprodukcijo nima nobenega pomena. Glede na novo raziskavo pa kaže, da enaki geni, ki moške naredijo za istospolno usmerjene, njiho-vom sorodnicam omogočajo imeti več otrok, torej večjo plodnost. Ugotovljeno je, da imajo matere, sestre in tete po materini strani občutno več otrok, kot je to v družbi povprečno, njihovi sinovi, bratje in bratranci pa so pogosteje istospolno usmerjeni. Ti specifični geni se torej prenašajo po ženski strani s kromosomom X, njihova večja plodnost pa omogoča, da jih podeduje več otrok. Izsledki, ki so jih dobili znanstveniki v Padovi v Italiji, podpirajo točnost teorije, po kateri je homoseksulanost dedna in ni toliko odvisna od osebne odločitve ali okolja. Poleg tega ta hipoteza ponuja rešitev za globalnejši problem, tako imenovani paradoks darvvinizma. Po logiki bi morali geni homoseksualnosti postopno izginiti zaradi naravne selekcije, ker bi imeli njegovi nosilci vse manj potomcev. Toda... Več upanja Kalifornijskim znanstvenikom je uspelo "izključiti" gen, ki celice spreminja v smrtonosne rakave celice. Pri laboratorijskih miših so v štirih tednih dosegli izginotje rakave otekline na jetrih. Raziskava, narejena na podlagi gena, znanega pod imenom mus, lahko pripelje do novih načinov zdravljenja raka. Znanstveniki iz Glasgovva iz Anglije so se ukvarjali z raziskovanjem rakavih obolenj skupaj s kolegi iz Seattla in lani pojasnili vpliv beljakovine mus na nenadzorovano razmnoževanje rakavih celic z delitvijo. Kalifornijski znanstveniki pa so delali poskuse na miših z gensko modificiranimi celicami jeter. Rak na jetrih je sicer precej razširjen in gaje težko zdraviti. Podobno metodo, ki je pripomogla k ozdravitvi tega tipa raka pri miših, bo mogoče uporabljati tudi za zdravljenje raka na prostati in prsih. Najbolj navdušujoča novost pa je, da je mogoče rakave celice spremeniti v celice, podobne normalnim. Mišim so dajali antibiotik doksciklin, ki je ustavil nenehno proizvajanjebeljakovine, ki povzroča neprestano rast rakavih celic. Nov kozmični boj Vesoljsko plovilo SpaceShipOne je pred kratkim dobilo nagrado X v višini 10 milijonov dolarjev za osebne vesoljske polete, Brian Finny, vodja konkurenčnega podjetja daVinci Projekt, pa se ne vznemirja. Meni namreč, da ima njegovo podjetje veliko prednost pred podjetjem Scaled Composites iz Kalifornije, ki je zgradila plovilo SpaceShipOne. "Ker načrtujemo plovilo za več ljudi, kakor SpaceShipOne, namreč za osem, bodo vozovnice lahko cenejše," je dejal. Nova vesoljska tekma se je začela in zdaj nima nič skupnega z dvigovanjem zastav na Luni, gre namreč za denar. Vesoljski turizem je dobil resnejše oblike, ko je Richard Brend-son izjavil, da bo sto milijonov dolarjev vložil v novo podjetje Virgin Galactic. Prvi organizator vesoljskega turizma na svetu bo imel pet vesoljskih ladij, ki bodo narejene na temelju plovila SpaceShipOne. Njegova dodatna naloga pa je po letu 2007 pripraviti, izšolati 3.000 astronavtov. Ameriški kongres ima do te vrste turizma zelo resen odnos in je že odobril nova pravila za to vejo turizma. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. J ii iü a G! Inj pa fieki - jjD!iJ MDeijjJiJ - ■:_-[; iirfgjM ) ¡J U Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315,1001 Ljubljana Demokracija ime in priimek:__pošiljati začnite dne: datum rojstva: datum: ulica:...............................podpis naročnika: kraj, poštna št.: _________________ . _„__ ¡zavezanec: Qda Qne 0603:550 SIT Če želite 8-odslotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: Q upokojenec □ invalid Q brezposeln □ študent ali dijak © Demokracija • 43/2004 t7 Ameriška volilna kampanja se bliža svoji sklepni fazi. Po treh soočenjih, v katerih najbisebil p» nekaterih ocenah za spoznanje bolje odrezal John F. Kerry, sta predsedniška kandidata izrazito izenačena Soočenja so pokazala, da sta si kandidata v resnici močno razliai a - tako različna, da ima vsak od njiju "svojo resnico", in to celo tam, kjer naj bi obstajala samo ena. Predvolilna soočenja, ki so danes sestavni del predvolilne kampanje tako v ZDA kot v Evropi, so predvsem tujina vilo. Bush pa ni omenil, da je šlo pri tem 16-krat za glasovanje o istem zakonskem predlogu, v 43 primerih pa je šlo za proračunske zadeve, ki same po sebi niso pomenile višjega davka. Kerry je Bushu pripisal fantastično zapravljivost, saj naj bi kar 5,6 bilijona dolarjev proračunskega presežka spremenil v rekorden primanjkljaj. Toda ZDA takega presežka nikoli niso imele, saj je bila številka, ki jo je navedel Kerry, v resnici (vprašljiva) projekcija za desetletno obdobje. Dejanski presežek pred Bushevim priho- Dve predsedniški resnici? pojavzadnjih desetletij, čeprav je njihov izvor starejši. Prva ameriška politika, ki sta se pred volitvami javno soočila, sta bila republikanec Abraham Lincoln in demokrat Stephen A. Douglas. To je bilo še pred dobo množičnih medijev v zvezni državi Illinois dal jnega leta 1858. Glavni temi njune razprave sta bili suženjstvo in narava ameriške (konfederacije. Zgodovina medijskih soočenj Do prvega soočenja, ki ga je prenašal množični medij, je moralo miniti 90 let. Na radiu sta se soočila republikanca Thomas Dewey in Harold Stassen v okviru kampanje za izbor predsedniškega kandidata znot- ko televizijsko soočenje, zelo podobno današnjim, pa je potekalo leta 1960 med Kennedyjem in Nixonom. J. F. K. se je pred skoraj 70-milijonsko publiko odrezal nekoliko bolje, to pa naj bi pomembno pripomoglo k njegovi volilni zmagi. Potem je ta praksa za nekaj časa zamrla, dokler je nista leta 1976 obnovila Gerald Ford in Jimmy Carter. Od takrat dalje nas soočenja spreml jajo kot stalnica vseh ameriških predsedniških volitev. Volivci imajo tako priložnost, da neposredno primerjajo naitopa in argumente obeh tekmecev. Za Busha in Kerryja so se lahko znova prepričali, da sta si med seboj precej oddaljena. Oba znata biti na svoj način preprič- mojstra "prilagajanja" dejstev. Verjetno v tem nista izjemi, toda ker so ameriške volitve tako temeljito spremljane, lahko najdemo tudi skrbne in dovolj nepristranske analize (ne)ujema-nja dejstev po Bushu in Kerryju. Zanimiv vir take analize je Fact-Check.org, ki nam na internetu ponuja pregled primerov, kako sta tako Bush kot Kerry izkrivljala dejstva, da bi bila bolj prepričljiva za volivce. Napihovanje številk Predsednik Bush je poskušal zavrniti Kerryjev očitek, da sedanja davčna politika najbolj koristi bogatim. Trdil je, da 20 odstotkov tistih z največjimi dohodki plača kar 80 odstotkov dav- Äi IL -J Ç . ■ * -•"«»Les H"" "" Bush kot zagovornik bogatih. Ker- Richard Nixon in John F. Kennedy sta za-ry kot zagovornik višanja davkov? čela dobo televizijskih predvolilnih soočenj. Predsednik Bush o Osami bin Ladm marca 2002: "On me toliko ne skrbi raj Republikanske stranke. Prvič in zadnjič je bilo soočenje omejeno na eno samo temo: prepoved komunistične partije v ZDA. Leta 1956 sta zgledu sledila demokratska kandidata Adlai Stevenson in Estes Kefauver, spet v znotrajstrankarski tekmi. Prvo medstrankarsko predsedniš- ljiva, ko predstavljata svojeargumen-te. Razumljivo je, da politiki različnih usmeritev, kot sta Bush in Kerry, precej različno interpretirajo svet okoli sebe. Toda ali dejstva le po svoje razlagajo ali pa jih poskušajo tudi po svoje prilagajati? Nekateri komentatorji so oba tokratna kandidata že označili za kovvdržavi. "Pozabil" je povedati, da se ta podatek nanaša samo na dohodnino (ki je izrazito progresiven davek) in ne na vse davke. Bush je Kerryju večkrat očital, da je kar 98-krat glasoval za višje davke, zaradi česar bi si lahko volivci ustvarili vtis, da je bilo višanje davkov senatorjevo glavno opra- dom v Belo hišo je bil skoraj štiriin-dvajsetkrat manjši. Kerry je Bushu večkrat očital, da je bilo v času njegovega predsedovanja v ZDA izgubljenih 1,6 milijona delovnih mest. Prava številka pa je "samo" za milijon manjša. Kerry je kritiziral Bushevo premajhno skrb glede nevarnosti Al Ka-ide in navedel predsednikovo izjavo, da ne ve, kje je Osama bin Laden, da o njem ne razmišlja veliko in da ga toliko ne skrbi. Bush je na to odločno odvrnil, da gre za pretiravanje in da ni tega nikoli rekel. Toda na tiskovni konferenci marca 2002 je izrekel natanko to, kar mu je očital Kerry. Je predsednik pozabljiv? V želji, da bi Busha predstavil kot neprijaznega do drugih ras, mu je Kerry očital, da se ni nikoli sešel s "Črnskim kongresnim odborom", skupino, ki jo tvorijo temnopolti člani ameriškega kongresa. Problem je morda na nasprotni strani, saj Kerry ni pravilno povedal niti imena te skupine, ki se dejansko imenuje Kongresni črnski odbor. Bush se z njim res ni srečeval pogosto, prvič pa se je z njim srečal že nekaj dni po svojem prihodu v Belo hišo. Marsikateri očitek gre sicer v pravo smer. Kerry je velikokrat glasoval za višje davke, proračunski presežek pa se je času Busha res spremenil v primanjkljaj. Toda ali je zato res treba pretiravati? Bush in Kerry v tem nista izjemi, ameriški volivci pa imajo vsaj prednost, da imajo na razpolago skrbne analize njunih polresnic. Gjyle Vishaj Demokracija • Četrtek, 21. oktobra 2004 ¿T« tujina Rocco Buttiglione. italijanski kandidat za področje pravosodja, svobode in varnosti: bi lahko zaradi njega v parlamentu padel celoten predlog evropske komisije? Osebna stališča kot ovira Toda še najbolj se je zapletlo pri italijanskemu kandidatu, ki naj bi prevzel resor za pravosodje, svobodo in varnost Italijanska vlada je ponudila svojega ministra za evropske zadeve Rocca Buttiglioneja. Buttiglione je profesor politologije, nekdanji evropos-lanec in dan ene od manjših strank v vladajoči koaliciji, italijanskih krščanskih demokratov (UDC). Je tudi svetovalec in prijatelj papeža Janeza Pavla H. Medtem ko je zaslišanje pred parlamentarnim odborom za pravosodje prestal brez težav, pa se je zapledo v Kdo je nestrpen? Prejšnji ponedeljek je eden od dveh pristojnih odborov evropskega parlamenta prvič v zgodovini Evropske zveze zavrnil komisarskega kandidata. Rocco Buttiglione je bil zavrnjen kot kandidat za resor pravosodja, svobode in varnosti. Odločilna ovira naj bi bila njegova stališča do homoseksualcev. So ga zavrnili zaradi njegovih nestrpnih stališč ali je znamenje nestrpnosti njegova zavrnitev? Ali pa je vse skupaj le odraz prizadevanja evropskega parlamenta za njegovo večjo vlogo med evropskimi institucijami? José Manuel Barroso si kot prihodnji predsednik evropske komisije svoje ekipe ni mogel izbirati, saj so mu jo ponudile vlade držav članic Evropske zveze. Lahko pa jim je po lastni oceni razdelil resorje, ki naj bi najbolj ustrezali njihovim sposobnostim in znanju, hkrati pa bi pomen teh resorjev ustrezal tudi zahtevam večjih in vplivnejših držav. Barroso je bil s svojo končno izbiro ob vsem tem zadovoljen in še danes stoji za svojimi komisarskimi kandidati. Včasih so bila zaslišanja lcomisar-skih kandidatov v evropskem parlamentu bolj simboličen dogodek in formalnost, saj večjih ugovorov praktično ni bilo, vsi kandidati pa so bili vedno potrjeni. Toda časi se spreminjajo, parlament se kot ustanova krepi in podpora v evropskem parlamentu postaja prav tako pomembna kot podpora vlad evropskih držav. In ker poslancev ne vežejo nujno zakulisni dogovori, lahko postane odločanje precej nepredvidljivo in dejansko odvisno od vtisa, ki si ga na podlagi zaslišanj kandidatov (ali pa tudi kakšnega vnaprejšnjega predsodka) ustvarijo poslanci. Pristranska Nizozemka, nestrokoven Madžar? Zaradi teh sprememb se zdi, da je bila Barrosovi ekipi že vnaprej usojena nekoliko težja pot. Čeprav je sam Barroso pred parlamentom naredil odličen vtis in je tudi večina njegovih kandidatov potem brez težav prestala preizkus pred evropskimi poslanci, seje pri nekaterih zatikalo. Pni sporen primer je bila nizozemska kandidatka Neelie Kroes, ki naj bi bila zadolžena za nadzor nad podjetniškimi prevzemi. Ni ji bilo sicer mogoče očitati, da področja ne pozna, problem je bil nasproten: ker izhaja iz poslovnih krogov, kjer ima veliko poznanstev, so nekateri poslanci podvomili o njeni neodvisnosti in nepristranosti pri delu, ki naj bi ga opravljala. Vendar je večino nazadnje le prepričala, da se bo strogo držala pravil in preprečevala favoriziranje kogar koli. Ce je Kroesova na svojem področju za nekatere kar preveč "domača", ima nasproten problem madžarski kandidat Laszlo Kovacs, ki nai bi pokrival področje energetike. Pristojni odbor evropskega parlamenta je prejšnji torek predsedniku parlamenta posredoval izrazito neugodno mnenje o Kovacsu s pojasnilom, da njegovi odgovori kažejo, da bistveno premalo pozna področje, ki naj bi ga pokrival. Poleg nestrokovnosti so mu nekateri očitali še problematično komunistično preteklost, ki naj ne bi bila ravno najboljša referenca za politično delo v demokratični Evropi. odboru za državljanske svoboščine, ki prav tako spada v njegov komisarski resor. Nekaj nezadovoljstva je sprožila že njegova podpora predlogom italijanske in nemške vlade o ustanovitvi centrov v Severni Afriki za prosilce za azil v evropskih državah. Na naj-ostrejšo reakcijo pa so naletele njegove izjave o homoseksualnosti, ki jo je Buttiglione, ki se ima za doslednega katoličana, označil za greh, in o družini. "Družina obstaja, da bi omogočila ženski, da rojeva otroke in da uživa varstvo moškega," je na parlamentarnem odboru med drugim dejal italijanski kandidat. Kasneje je pojasnjeval, da to ne pomeni, da ženski odreka možnost poklicne kariere. Po zaslišanju je odbor s 27 glasovi proti 26 Buttiglioneja zavrnil. Socialisti, zeleni in deloma tudi liberalci so menili, da za resor, ki pokriva človekove pravice in svoboščine, ni primeren nekdo z odklonilnim odnosom do homoseksualcev. Dvomili so na primer, ali bi lahko glede na taka sta- rVmnkrariia a 43/9(1(14 tujina lišča na svojem položaju ukrepal proti diskriminaciji kogar koli, tudi homoseksualcev. Vprašanje je dejansko nekoliko bolj zapleteno. Buttiglione je namreč izrecno poudaril, da je homoseksualnost zanj greh, ne pa zločin. To bi pomenilo, da homoseksualnosti ne zavrača na ravni prava in političnih pravic, ampak na neki drugi, recimo verski ravni. Kot kažejo izjave, naj bi bil tako Buttiglione v vlogi komisarja, ki se lahko ukvarja kvečjemu s pravno-politično ravnijo, drugačen od Buttiglioneja osebno, kar sicer ni nemogoč, je pa kar zahteven izziv. Nekateri njegovi kritiki imajo to za nekakšno dvojno moralo, drugi pa menijo, da so Buttiglionejeva osebna stališča doslej že vplivala na njegovo politiko. Ob oblikovanju predloga evropske ustavne pogodbe je na primer (neuspešno) nasprotoval izrecnemu omenjanju prepovedi diskriminacije zaradi drugačne spolne usmerjenosti. Ideološki problemi Do podobnih problemov ideološke narave je že prihajalo. Padraig Flynn, irski komisar za socialne zadeve med letoma 1994 in 1999, je s svojimi stališči do žensk prav tako razburil evropske poslance. Problem je bil rešen čisto pragmatično: imenovan je bil na svoj položaj, le da so sporno področje prenesli iz njegovega resorja v drugega. Tudi nekateri Buttiglionejevi nasprotniki so predlagali, da mu ne odrečejo komisarske-ga mesta, ampak mu dodelijo kakšen drug resor. Toda zaradi nesoglasij med Evropsko ljudsko stranko, ki Buttiglioneju ni odrekla podpore, in različnimi skupinami njegovih poli- RADIO U NI VOX 107.5 MHz cev, njegovi zagovorniki opozarjajo nanestrp-nost, ki se skriva za napadi na Buttiglioneja. Demokracija • Četrtek. 21. oktobra 2004 www.rumenestrani.com ßl mm Neelie Kroes, nizozemski kandidatki za evrokomisar-ko za področje prevzemov, so na zaslišanjih očitali morebitno pristranost zaradi njenih poslovnih zvez. ■IjMiBPf • Giinter Vergeugen, sedanji in prihodnji evropski komi- sar iz Nemčije, se je kljub drugačni politični usmeritvi postavil na stran Buttiglioneja. Laszlo Kovacs, madžarski kandidat za evrokomisarja za energetiko, ima po mnenju poslancev preskromno znanje in komunistično preteklost. lamentu ne omogočajo, sko zavrnil posamičnega saj mora o komisiji odloč; loti. Toda ostre reakcije oneja kažejo, da bi lahko radi njega zavrnili celotni V najslabšem primeru bi lo, da bi Evropska zveza nel la brez svoje izvršilne obla: vila ne predvidevajo podal j; data stari Prodijevi evro] ji, če nova ni pravočasne Kdo je žrtev diskrimina Podobno kot že v m venskih razpravah je primer Buttiglione na evropski ravni odprl vprašanje (nestrpnosti in diskriminacije. Medtem ko Buttiglioneja njegovi nasprotniki obtožujejo nestrpnosti do homoseksual- da bi dejan- radi svoje verske pripadnosti? Zani-kandidata, mivo je, da so se za Buttiglioneja po-ati kot o ce- leg desnosredinskih politikov zavzeli na Buttigli- tudi nekateri njegovi levosredinski ko-Doslanci za- legi, kot je nemški komisar in komi-o komisijo, sarski kandidat Giinter Verheugen, to pomeni- član Schroderjevih socialdemokratov. :lcaj časaosta- Poleg tega je v ozadju še en prosti, saj pra- ces: boj evropskega parlamenta za več-išanja man- jo težo v evropski politiki. Ta institu-pski komisi- cija očitno ne želi več le avtomatično izvoljena, potrjevati kadrovskih in političnih odločitev vlad evropskih držav, ampak Cije? poskuša postati po svojimoči bolj po-qkaterih slo- dobna nacionalnim parlamentom, ki RUMENE STRANI SLOVENIJAIEL govih nasprotnikov. Eni in drugi so politiki in njihove odločitve so politične, zanje pa so odgovorni svojim volivcem. Buttiglione je tako verjetno predvsem žrtev parlamentarnega "napenjanja mišic", ki naj bi oblikovalce evropske komisije (tudi dolgoročno) prisililo k bolj kooperativnemu odnosu do evroposlancev. Morda se bodo po teh dogodkih evropski volivci ne glede na to, na čigavi strani so, vsaj zavedeli, da so evropske volitve pomembne, saj očitno ni vseeno, kdo sedi v evropskem parlamentu. Gjyle Vishaj INTER MARKETING tičnih nasprotnikov je perlamentar- Kdo je glavna žrtev diskriminacije: ho- imajo pri postavljanju vlad odločilno ni odbor z 28 glasovi proti 25 zavrnil moseksualci, ki jih Buttiglione ozna- besedo. Zato verjetno niso smiselne tudi možnost, da bi mu codelili kak- čuje kot grešnike zaradi njihove spol- kakšne posebne obsodbe niti na ra- šen drug komisarski resor. Pravila par- ne usmeritve, ali sam Buttiglione za- čun Buttiglioneja niti na račun nje- K - Ant iSPS intervju Rojen je bil v Brasiovčah pri Žalcu. Sodi me slovenske novinarje. Bil je eden prvih, ki se je ukvarjal Bil je sodelavec Kmečkega glasu, novinar Mladine, Delu leta dela pri družinski reviji Jana. kjer je namestnik glč id najbolj znane in uveljavljene z raziskovalnim novinarstvom, in urednik na Magu. Zadnja vne in odgovorne urednice. V preteklosti ste se kot raziskovalni novinar veliko ukvarjali s politiko. Razkrivali ste politična ozadja in afere, v katere so bili vpleteni tudi politiki. Kako ste doživljali letošnjo volilno kampanjo? Ste videli v njej kaj novega? Da, koalicija Slovenija je "kriva", da je bila veliko bolj spontana, tudi ljudska, čeprav je to številne vladne medije silovito motilo, češ, kaj se pa to pravi, da greš med ljudi in jim na primer prepevaš, če so pa to zelo resne zadeve! Ljudi je menda treba nagovarjati zviška in jim dopovedati, da je oblast eno, volilci pa nekaj drugega; da je politike treba spoštovati same po sebi in ne zaradi njihovih osebnostnih, človeških kvalitet. Zato je v medijskem ozadju te predvolilne kampanje potekalo smešenje vsega in vsakogar, ki ni na "pravi strani", da o "inteligentnih" samospraševanjih, zakaj se Janez Janša v tej kampanji obnaša ne-agresivno, umirjeno in državotvorno, sploh ne govorim! Prav zaradi njega se je marsikomu podrl vnaprejšnji scenarij napadalnega in nevarnega liderja demokratske stranke. Eden osrednjih delov volilne kampanje so bila volilna soočenja na televiziji. Za soočenja na nacionalni televiziji obstaja ocena, da so bila precej dolgočasna, ker je na njih sodeloval cel kup predstavnikov ne-parlamentarnih strank. Nacionalna televizija si je z ozkosrčnimi in primer, kakšen je osebnostni profil kandidatov, kdo sploh v resnici so, kakšne so njihove čisto človeške lastnosti itn. V soočenjih smo tako na primer lahko videli nekaj klovnov, ki v resne oddaje ne sodijo - med njimi je bil človek, ki je bil v preteklosti znan po tem, da je goljufal medije in od njih za nenapisane članke pobiral denar in je bil na primer že na Roški, v času procesa JBTZ zaloten, da je v "humanitarne" namene med protestniki pobiral denar. A ne glede na vse to: v soočenjih smo v zadnjih dveh tednih vendarle spregledali veliko živčnost onih, ki danes odhajajo v opozicijo - preprosto se niso več obvladovali. To je bilo pa dobro. Ostaniva še pri nacionalni televiziji. Nekako ji je uspelo posneti aretacijo Janeza Podobnika in njegovih privržencev s strani hrvaških mejnih organov, kar je precej poživilo volilno kampanjo v zadnjem trenutku. Koliko je to vplivalo na izid volitev? Menda je zaradi tega ljudski stranki uspelo priti v parlament, osebno pa o tem dvomim. Ne dvomim pa, daje bil incident tudi posledica jav-nomnenjskih raziskav, ki so SLS potiskale pod parlamentarni prag, in da torej le ni šlo samo za spontano demonstracijo slovenske ljudske volje, ki je hotela opozoriti na agresivne hrvaške mejne apetite tam, kjer meja še ni določena. Ne glede na to pa je tudi ta "poživitev" volilne kampanje, kot pravite, dokazala, da slovenska oblast reševanje mejnih vprašanj s Hrvaško razume kot nekaj, kar tile v napovedi volilnih izidov, še posebej Toševa. Kako si to razlagate? V dosedanjih predvolilnih kampanjah so nekateri raziskovalci javnega mnenja - ali še bolje: manipulatorji - ugotovili, da lahko z objavljanjem trendov pomembno vplivajo na odločitve in usmeritve volilcev. Ko pa jav-nomnenjska merjenja postanejo ujetniki želja in političnih usmeritev tistih, ki se z njimi ukvarjajo, je seveda konec objektivnosti in gre samo še za "raziskovalno" hlapčevstvo. Volilci pa so letos - hvala bogu - tudi to spregledali in zdaj je seveda prišlo do shizofrene situacije, ko se oblikovalci in vsiljevalci javnega mnenja sprašujejo, kako to, da so si volilci drznili storiti nekaj, kar je v nasprotju z njihovo javnomnenjsko menda znanostjo! Ampak tudi vse to je prineslo pomembno korist: nikoli več - upajmo - nihče več ne bo slepo zaupal javnomnenjski znanosti Toše-vega inštituta, ki ni ne neodvisna in ne nevtralna, ampak dirigirana. V to sem prepričan. Zmagovalci in poraženci letošnjih volitev so znani. V preteklih dneh je bilo že veliko povedanega in zapisanega, zakaj je Liberalna demokracija Slovenije doživela poraz. Prebrali smo lahko celo do petintrideset razlogov za poraz LDS. Kje je torej ta stranka po vašem mnenju naredila kapitalne napake, če je sploh mogoče tako reči? Veste, zdaj ko je bitke konec, so vsi tako zelo pametni! Sprašujem pa se, čemu mediji, ki so do samega krutega konca skorajda brezpriziv-no navijali za LDS, le-te niso prijateljsko opozarjali na napake in stranpoti v času, ko je ta vladala? Zato bi si drznil reči, da je liberalna demokracija tudi žrtev teh istih medijev; stranka strogimi pravili pravzaprav sama zaprla vrata za se bo samodejno razrešilo, in naši sosedje sedaj preprosto ni imela ogledala, v katerega bi se lah Nihče več ne bo zaupal Toševemu inštitutu Pogovor z Vinkom Vasletom nekaj bolj atraktivnega, boli korektnega in bolj vsebinskega. To ni dobro, zato bi bilo treba izdelati nova pravila, bolj sproščena, kajti v tej kampanji na nekatera pomembna vprašanja nismo dobili odgovorov, vse je ostalo samo na ravni enih in istih že prežvečenih tem, neposreče-nih časovnih omejitev in podobnega. Tistega, kar je za volilce bistveno, pa nismo izvedeli: na to samodejnost razumejo kot vdajo. Bolj kot incident, o katerem govoriva, pa je bila zaskrb-ljiva popolna nediplomatska reakcija predsednika vlade in tudi zunanjega ministra Vajgla. Volilci pa niso ovce in so si tudi to zapomnili. Omenjali ste javnomnenjske ankete. Splošna ugotovitev je, da so se precej zmo- ko vsako jutro pogledala in si rekla, lomim ga. Zdaj ji ogledalo prav nič ne pomaga! Če boste o nekom neprestano govorili, da je lep in pameten, četudi ni, bo lepega dne v to začel verjeti. Zato me nič ne mika, da bi LDS še jaz pokopaval z argumenti, zakaj je izgubila volitve, ker se to pač ne spodobi v skladu z reklom, da tistega, ki je že tako na tleh, res ni pošteno še obrcati. Demokracija • Četrtek. 21. oktobra 2004 £ intervju V kolikšni meri je poraz liberalne demokracije posledica dejstva, da LDS ne vodi več Janez Drnovšek, ampak Anton Rop? No, to je eden izmed vzrokov. Rop nima ka-rizme, to je dejstvo. Psihološki profil Antona Ropa je znan. S tem imajo izkušnje tisti novinarji, ki so prihajali z njim v stike. Zelo hitro vzroji, se pravi, da je kolerik, je vzkipljiv in z njim je praktično na določeni točki dialog nemogoč, kar je ne nazadnje pokazal po volitvah in zadnji teden pred volitvami na nekaterih soočenjih. Preprosto se ni bil več sposoben obvladati, kar je volilno telo opazilo in je to povezalo s splošno arogan-co liberalne demokracije, ki jo je znal Drnovšek z veliko umirjenostjo in veliko mero pragmatizma še preprečiti. Tone Rop je torej vladal, kar je bolj značilnost monarhov kot pa predsednikov liberalnih vlad v demokracijah. Na drugi strani je Janševi SDS po dolgih letih opozicije le uspelo. S čim je Janezu Janši uspelo? Mnogi so prepričani da s programom, načelnostjo, vztrajnostjo in tudi preudarnostjo. To je zagotovo res, čeprav politik vse to lahko zaigra ali igra. Zdi pa se mi, da je bilo ključno to, da so mediji iz Janše v preteklih letih delali, upal bi se celo reči, peklenščka, ki nikakor ne sme priti na oblast. Vemo, da se je dobesedno govorilo o janšistih, kar je bilo slišati kot nekakšen sinonim za fašiste. Nikoli pa se ni na drugi strani v tej isti stigmatizaciji reklo, oni so pa roparji ali roparisti. Ce dvanajst let nekomu pripoveduješ, daje nekdo tako rekoč utelešenje vsega zla, ki lahko pride nad slovenski narod in to državo, se ljudje začnejo spraševati, koliko je v tem sploh racionalnega, dejanskega, resničnega in ali se za temi diskvalifikacijami ne skrivajo tisti, ki jim je samo do moči in lastnih privilegijev. Je mogoče reči, da je uspešnost stranke pre-mosorazmerna z uspešnostjo predsednika stranke? Seveda se volivec orientira tudi na podlagi osebe, ki vodi posamezno stranko. Karizma je potrebna. Janša jo prav gotovo ima, Drnovšek tudi, Kučanova pa se je žal izgubila v njegovem forumu. Na levi strani ima posebej prijazno karizmo Borut Pahor, potem pa je prav hitro konec. A karizma brez novih idej je lahko hitro izpraznjena. Oblikovanje kakšne vlade pričakujete? Govori se o preseganju zgodovinskih delitev ... Te so se na neki način že zgodile v letošnji predvolilni kampanji! In če se pošalim - kaže, da so presežene tudi verske ali religiozne delitve, vsaj če sodim po Lahovnikovi izjavi takoj po volitvah, ko je rekel, da bodo zdaj njegovi morali malo na Brezje, ker jim lahko samo še bog pomaga. In me je Sprašujem se, čemu mediji, ki so do samega krutega konca skorajda brezprizivno navijali za LDS, le-te niso prijateljsko opozarjali na napake in stranpoti v času, ko je ta vladala. Zato bi si drznil reči, da je liberalna demokracija tudi žrtev teh istih medijev; stranka preprosto ni imela ogledala, v katerega bi se lahko vsako jutro pogledala in si rekla, lomim ga. poklical prijatelj, ki je veren, ter mi ves v strahu rekel: a zdaj nam bodo levičarji pa še Brezje okupirali! Mislim, da te nevarnosti ni, ker ne verjamem, da v LDS verujejo v to, da je bog pravičen, ker jih je pač vrgel z oblasti. Torej zanje boga še vedno ni ali pa je napačen. Kar pa zadeva novo vlado, verjamem, dajo bo mandatarju uspelo sestaviti, čeprav se mi po reakcijah poražencev večkrat zdi, da upa jo, da je bila vse skupaj le velika nočna Na dan volitev se je začela tridnevna novinarska stavka. O njej so mnenja tako med navadnimi ljudmi kot novinarji močno deljena. Nekateri menijo, da je bila politično motivirana. Mogoče sem kljub izkušnjam še vedno malo naiven, a teorijam zarote nisem preveč naklonjen! Vem samo to, da bi tisti, ki so stavko organizirali, lahko več simpatij javnosti pridobili, če tega ne bi storili na volilni dan in takoj po njem. Kako pa gledate na drugo stran, na nepripravljenost Gospodarske zbornice Slovenije na pogajanja z novinarskim sindikatom? Po definiciji in uzancah je gospodarska zbornica partner, ki se mora dogovarjati in sploh nima pravice reči ne. In kolikor vem, v združenju medijev niso rekli, da se ne bodo pogovarjali, ampak so predlagali, da se z novinarskim sindikatom pogovarjajo o novi, ne pa o stari kolektivni pogodbi. Sam se generalno s tem štrajkom nisem solidariziral, ker imam pomisleke do tega, da seje novinarski ceh pripravljen pogovarjati o pravicah, o dolžnostih pa bolj malo. Ali drugače rečeno: novinarski poklic je profesionalno devalviran, kriči o avtonomiji, o odgovornosti in znanju pa bolj malo. Gre zlasti za odgovornost do javnosti, ki si zasluži korektno, neideološko -torej profesionalno novinarstvo. Zato mislim -in nisem osamljen -, da je čas, da se začnemo resno pogovarjati o novinarski zbornici. Pri Deluje bilo zanimivo, da je njegov urednik Darijan Košir nastopal v času stavke kot sindikalni aktivist, na drugi strani pa je nekdanji predsednik uprave Dela Jure Apih protestiral, ker je Delo prejšnji ponedeljek izšlo kot "svojega imena nevredno oglasno Verjamem, da bo mandatarju uspelo sestaviti novo vlado, čeprav se mi po reakcijah poražencev večkrat zdi, da upajo, da je vse skupaj le velika nočna mora. mora, saj se v nastopih po volitvah obnašajo, kot da kampanja še kar traja. Zelo neokusna drža pa je tista, ki nam zdaj skuša dopovedati, da je histerija poražencev upravičena, da moramo tudi mi biti živčni in podobno. To je majhen poskus mentalnega povolilnega udara, ki nikamor ne vodi, razen če kdo ne misli, da so se volilci zmotili. Se vam zdi, da je sedanja situacija primerljiva z letom 1996? Nekateri vseskozi delajo te primerjave in govorijo o pat poziciji, do katere naj bi bilo prišlo na teh volitvah. Ne, ker ne verjamem v kakšne nove puckiste! O pat poziciji pa špekulirajo tisti, ki menijo, da lahko oblast še vedno zasedejo mimo volje volilcev. Mi pa relativnega zmagovalca volitev imamo. skrpucalo". Po njegovo je bila stavka neutemeljena in še niso bile izrabljene vse možnosti za pogajanja, saj bi moral časopis zaradi odgovornosti do javnosti kljub temu iziti. Mnenja glede novinarske stavke so v javnosti deljena, tudi med samimi novinarji. Ni šlo za generalno novinarsko stavko, novinarskemu sindikatu in novinarskemu društvu ni uspelo poenotiti kompletnega ceha, da bi se vključil v to stavko, za katero sicer obstajajo argumenti, da je treba nekatere poklicne stvari urediti za novinarje. Po drugi strani pa poznam nekatere v medijih, ki so trdili, da stavkajo, pa tega v resnici niso počeli. Veliko jih je govorilo, da se solidalizirajo s stavkajočimi, vendar ne bodo stavkali, in tako naprej. Sindikat in © Demokracija »43/2004 intervju društvo sta stavila samo na nacionalno televizijo in Delo. Z drugimi se sploh niso pogovarjali. K nam recimo sploh ni nihče prišel. Tudi k nam ne ... K vam ne, tudi z Mladino se ni nihče pogovarjal. Skušali so prepričati samo še POP TV, ker so vedeli, kaj se bo zgodilo. Dejansko je štrajk padel na odločitvi popovcev, da se stavki ne pridružijo. Ta štrajk je s tem doživel neuspeh. Zakaj se z drugimi niso pogovarjali, zakaj se od junija naprej, ko so začeli priprave na ta štrajk, niso z nikomer pogovarjali? Rezultat je sedaj s strani sindikata ponarejen, ker trdijo, da je bil štrajk uspešen. Pa ni bil, ker niso dosegli niti ene od treh zahtev, ki so jih naslovili na GSZ oziroma na združenje medijev. Dosegli naj bi bili menda to, da se bodo sedaj le lahko začeli pogajati. Združenje medijev bi se v vsakem primeru začelo pogajati. Slo je samo za vprašanje, ali se bodo pogovarjali o stari kolektivni pogodbi ali je treba karte premešati in se začeti pogovarjati o novi. Mislim, da bi se bilo treba zaradi spremenjenih razmer v zadnjih dvanajstih letih pogovarjati o novi. Z nastopom nove vlade naj bi morda prišlo do ustanovitve medijskega sklada za tiskane medije. Že dolgo se napoveduje nov dnevni časopis, ki naj bi ga vodil Marko Crnkovič, vendar so mnogi prepričani, da Crnkovič tega ni sposoben speljati. Tudi potencialni vlagatelji so večinoma odstopili od tega projekta. Je v Sloveniji še prostor za nov alternativni dnevni časopis? Položaj bo, potem ko bo Janša sestavil novo vlado, kar zanimiv in smešen. Obstoječi mediji bodo ostali na istih okopih, kot so bili prej. Če so bili prej do opozicije zelo kritični in nekorektni, bo sedaj, ko bo opozicija prevzela oblast, s strani teh medijev doživljala isto. Ce si je prej opozicija prizadevala, da bi prišlo do ustanovitve sldada za pluralizacijo in s tem nastanka bolj korektnega, konkurenčnega dnevnega časopisa, ki bi bil na neki način opozicijski, si mora sedaj prizadevati, da pride s pomočjo medijskega sklada do ustanovitve provladnega časopisa, drugače se stvari sploh ne bodo spremenile. Sicer pa čestitam kolegom na dnevnih časopisih, saj bodo končno enkrat opozicijski dnevni časopisi, čeprav bodo svoje puščice usmerjali na iste ljudi, ki so jih obdelovali že v opoziciji. Nekateri vedno znova problematizirajo sldad za pluralizacijo, češ daje to potuha za nesposobnost. Je po vašem mnenju sklad potreben? Treba se je samo dogovoriti za pravila igre. Demokracija • Četrtek, 21. oktobra 2004 Prvič, čemu je ta sklad namenjen, drugič, kako se ta sredstva delijo, in tretjič komu. Mi imamo v Evropi številne primere, ko vlade ustanovijo in podpirajo celo časopise, ki jim niso naklonjeni. To delajo z namenom, da ohranjajo demokratični nivo, da ohranjajo izročilo svobode in svobodnega razmišljanja. Načeloma nimam nič proti skladu. Vprašanje je samo stvar kriterijev. Če se želi pomagati, da se medijski prostor končno nekoliko uravnoteži, da ne bomo kar ni.prej pod pritiskom tistih medijev, ki so tako rekoč vedno na strani točno določene oblasti, torej na strani leve oblasti, če pogojno temu tako rečem, potem je to dobro. Tranzicija v medijih še ni končana in še dolgo ne bo. Zato je treba ta prostor uravnotežiti, da bodo prišla do izraza tudi mnenja, ki do sedaj niso. Izidi teh Pri Delu s tako imenovano Slivnikovo četico kas-nje ni uspevalo. Ti mediji drugačnega mnenja niso prenašali, in če so me enkrat iz njih že izločili, me sedaj ne potrebujejo več. In se jim tudi ne vsiljujem. Bi se pa videl v enem takem mediju. Se pravi, da medijski sklad za pluralizacijo mora obstajati, če želimo normalno uravnotežen slovenski medijski prostor? Vsekakor. Mora poskrbeti. Nasprotovanje temu skladu je samo nasprotovanje širjenju nekih drugačnih mnenj. Vzemimo primer Maga, vzemimo primer Demokracije. Verjetno je tu še strali pred izgubo monopolov. Če bi šlo za podpiranje novega dnevnega časopisa, potem je to strah. Če bi šlo samo za skladu za pluralizacijo medijev se je treba dogovoriti za pravil^ igre. Prvič, čemu je ta sklad namenjen, drugič, kako se ta sredstva delijo, in tretjič komu. gla- ne, m je v pravijo kritične pi samo po prihodnje racije ozirO: medijev, kaj boš pe trdiš, da s mu rekel, Seveda bc ska opozici pomeni, v parlame jo vedno stavil vlad čen, ne pa nisem bil menti. Se\ Vasle v tri sem velike na eni, nek; volitev so tudi dokaz, da javnost ni več nasedla tem medijem, ki so ji dvanajst let prali možga-indarle ugotovila, da ni vse tako, kot ivni mediji, ampak je bila sposobna 'esoje. Če bi se javno mnenje ravnalo medijskih informacijah, potem bi se še v nadaljevala vladavina liberalne demok-rna levice. Te volitve so tudi poraz teh 2,adnjič meje klical neki kolega in dejal, sedaj, ko je zmagal Janša, ko vedno opozicija tistim, ki vladajo. Jaz sem ia s tem nimam nobenega problema, m opozicija, profesionalna novinar-:ija, ne pa politična opozicija. To ne a se bom pridružil politični opoziciji ntu, ampak svoji lastni etični, ki sem legoval. In tudi če bo Janez Janša se-. a, seveda jo bo, bom do te vlade kriti-kritikantski. Tudi do Ropove vlade kritikantski, ampak kritičen z argu-reda, sedaj je že bojazen, kdo je Vinko enutku, ko so "njegovi" zmagali. Imel telefonskih klicev. Nekateri me vidijo ateri na drugi strani. Sam pa bom na svoji strarii. Mislim, da je to zelo pomembno pojasniti. Imel sem opozicijsko držo do Demosa, imel sem z elo opozicijsko držo, vendar ne klasično politične, do LDS in imel jo bom do vsake nove oblasti. Vem pa, da bo Janez Janša potreboval novprovladni ali vladni dnevni časopis. Se morda potem že vidite na kakšni novi funkciji? Ne. Ne. Ne. Ze vse življenje si želim delati v mediju, kj er bi lahko delal visoko prefesionalno korektno, čeprav mi razen nekega obdobja na revijalni tisk, pa tega strahu v velikih medijskih hišah ne bi bilo. Urednica Jane Melita Berzelak je na porodniškem dopustu, tako da vi kot njen namestnik vodite družinsko revijo Jano. Je to, da ste v uredništvu praktično edini moški, prednost ali ovira? Že prejšnja urednica si je vedno prizadevala, da bi bil v taki družinski reviji poleg ženskega navzoč tudi moški pogled na stvari oziroma princip. Glede na to, da sem moški, sem reviji prispeval neko novo poanto, vsebino, ki je, kot pravijo, drugačna od prejšnje, ki je bila samo ženska. Sam sem vedno v vseh uredništvih z vsemi dobro sodeloval ne glede na to, ali so bili moški ali ženske. Moj princip je princip miroljubnega sodelovanja, dogovarjanja, zato me kličejo "šefik", ne šef. Malo v hecu. Ne želim biti šef, ki vodi redakcijo agresivno, s prepiri, s kričanjem, kaznovanjem ali kaj podobnega. Resnično nimam prav nobenih težav in krasno sodelujemo. Kako gledate na poplavo rumenega tiska? Verjetno predstavlja to za vašo revijo vsaj delno konkurenco? Zelo je odvisno, kako rumeni tisk definiramo. V mislih imam Lady, Novo. Med Lady in Novo je bistvena razlika. Lady je del zabavnega, ne pa čisto rumenega tiska. Načeloma nimam nič proti rumenemu tisku, saj pravim, da dokler bo po tem povpraševanje, do takrat bo tudi ponudba. Pri nas je rumeni tisk zašel na neka čudna hudobna pota, saj moralizira, in kar je še huje, sodi in obsoja namesto sodišč. Metod Berlec © Razstava povzdma zgodovino ljubljanske mestne uprave v 500 letih, v katerih lahko izluščimo sedem večjih obdobij. ko je leta 1954 kralj Maksimiljan I. podelil mestu pravico voliti župana. Tako je mestna uprava obsegala: župana, mestnega sodnika, notranji svet z 12 člani, zunanji svet s 24 člani in skupščino 64 meščanov. Že od leta 1521 so vodili zapisnike sej mestnega sveta, takrat imenovane sodni protokoli. Dva razstavljena zapisnika iz prve polovice 16. stoletja nam kažeta, kakšni so bili v tem prvem obdobju. Kakšen je bil pečat mesta v letu 1534, je vidno na kredenčnem pismu kranjskih mest poslancev na dvor. Kot predstavnika mesta - župana sta iz tega prvega obdobja predstavljena oče in sin: Lenart in Andrej Hren. Pogoj za njuno izvolitev je bila pravilna verska opredelitev, saj je bil prvi protestant in je Ljubljani žu-panoval v času, ko je bila večina prebivalstva kot tudi mestnega sveta protestantske vere, njegov sin Andrej pa je bil župan v času katoliške pro-tireformacije in se je pred prevzemom županske funkcije že spreobrnil v katoliško vero. Mestna uprava z županom na čelu je že v času prvega obravnavanega obdobja imela svoje prostore v današnji mestni hiši. Kako je bila videti stavba pred ba-rokizacijo, lahko vidimo iz Valvasorjeve upodobitve. Kako je mesto reševalo gospodarska in finančna vprašanja, nam poleg zapisnikov sej ka- žejo tudi ohranjene računske in davčne knjige ter urbarji. Na razstavi si je mogoče ogledati računsko knjigo iz leta 1581 in urbar iz leta 1620. Zametki moderne uprave Drugo obdobje zaznamuje odpravo stare mestne avtonomije in zametke moderne uprave, obsega pa leta od 1785 do 1850. Zapisnik seje mestnega sveta se razlikuje od prejšnjih in je že podoben kasnejšim, kot so jih pisali v času moderne uprave. Iz tega obdobja je predstavljen župan dr. Jožef Potočnik, ki je županova! konec 80. let 18. stoletja. V začetku 19. stoletja, v času Napolenovih vojn, je bila Ljubljana prestolnica posebne skupine dežel, imenovanih Ilirske province. Pri razglasih, namenjenih širšemu krogu ljudi, se je vse bolj pojavljala tudi slovenščina. Tako je tudi na okrožnici, ki govori o predpisanem mestnem davku za Ljubljano, tretji stolpec pisan v slovenščini. Po odhodu Francozov je bil vzpostavljen upravno-ekonomski magistrat kot državno politična oblast za mesto. Na čelu magistrata je bil še vedno župan, ki ga je imenoval cesar. Mestna uprava, ki jo je skoraj v celotnem predmarčnem obdobju vodil župan Janez Nepomuk Hra-decky, je svoje lastne pobude razvijala predvsem na gospodarskem področju. Pomembna je bil ustanovitev hranilnice v letu 1820, ki je bila prvi denarni zavod v naših deželah. Leta 1823 je mestna občina začela voditi knjigo meščanov in častnih meščanov. Temelji moderne uprave Leta 1850 je Ljubljana dobila lastni občinski red, ki se je imenoval Začasna srenjska postava za deželno glavno mesto Ljubljana, in z njim so bili postavljeni temelji modeme mestne uprave. Uprava občinskih zadev je bila poverjena občinskemu odboru, županu z magistratom in okrajnim načelnikom. Prvi župan jebil dr. Matija Burger, ki je 1851 na podlagi tega zakona zaprisegel pred občinskim odborom. V šestdesetih letih sta si v občinskem odboru že stali nasproti slo- Z osamosvojitvijo leta 1991 je Ljubljana postala glavno mesto Slovenije, novi predsednik skupščine inž. Jože Strgar prvič po vojni ni bil več član komunistične stranke, ampak iz vrst na novo oblikovane koalicije Demos. popkultura Razstava v Kresiji v besedi in sliki prikazuje zgodovino ljubljanskega župano-vanja od leta 1504, ko je Ljubljana dobila prvega župana, pa vse do danes. Zbirka, ki bo na ogled do konca novembra, je zanimiva in poučna hkrati. Razstava povzema zgodovino ljubljanske mestne uprave v 500 letih, v katerih lahko izluščimo sedem večjih obdobij. Prvo obdobje se povezuje s srednjeveško in novoveško mestno upravo oziroma samoupravo v letih 1504 do 1784. Začelo se je, s'oienkQ, svobodna $i »p roli/ci.' © Demokracija • 43/2004 kultura Sooblikovali so Ljubljano Portreti nekaterih ljubljanskih županov, ki so živeli v različnih časovnih obdobjih venska in nemška stran. Leta 1882 je bil za župana izvoljen Peter Grasselli in z njegovim županovanjem je mestna uprava prešla v slovenske roke in poslovanje mestne uprave je začelo potekati v slovenščini. Že pred sto leti, 1904, so se v Ljubljani spomnili izvolitve prvega župana. Slovenski narod je takrat na prvi strani objavil članek, ki je naznanjal, da mesto praznuje štiristoto obletnico svojega prvega svobodno izvoljenega župana. Prišla je prva svetovna vojna, za njo razpad Avstrije in mestni svet je oktobra 1918 za svojo avtoriteto priznal najprej Narodni svet v Zagrebu. Slo je za ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki pa ji je že decembra sledila Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sledilo je razburkano obdobje dvajsetih let, ko so vodenje mestne uprave prevzeli gerenti in vladni komisarji, dokler ni bil v letu 1927za župana izvoljen dr. DinkoPuc. Velika Ljubljana Ljubljana je v letu 1935 začela dobivati novo in urejeno podobo in se je preoblikovala v "Veliko Ljubljano". Občinsko ozemlje seje povečalo za petkrat. Priključile so seji cele občine Šiška, Moste in Vič, del občine Ježica, Polje in Dobrunje. Sprejet je bil zakon o mestnih občinah in organa mestne občine sta bila mestni svet, ki je štel 54 članov, in predsednik mestne občine. Ob začetku druge svetovne vojne in italijanski zasedbi Ljubljane je izšel kraljev ukaz, da vladno oblast v mestu izvršuje visoki komisar. Le-ta je 1942 imenoval župana (Leona Rupnika), zapisnike sej mestnega sveta so zamenjali županski sklepi. Po kapitulaciji Italije pa do konca vojne je županske posle opravljal Mestne občine Leta 1955 je bilo mesto razdeljeno na pet mestnih občin. Za opravljanje skupnih zadev mestnega komunalnega življenja so ustanovili mestni svet, ki se je 1969 preimer loval v mestno skupščino z dvema iboroma, ki sta skupaj štela sto odbornikov. Ljubljana je bila v tem času tipično soci- Demokracija • Četrtek. 21. oktobra 2004 generalni tajnik. Poleg tega so v obdobju druge svetovne vojne na magistratu organizirali matični odbor Osvobodilne fronte, ki pa na poslovanje mestne uprave ni imel večjega vpliva. Vpliv socializma Prvo obdobje socialistične mestne uprave (1945-1955) je predstavljeno predvsem z delovanjem uprave leta 1945 in prvima predsednikoma (oziroma županoma) vtem letu. Pomembna pridobitev, ki seje uveljavila že pri volitvah med vojno, je bila splošna volilna pravica za ženske. V prvi (63-članski) mestni plenum je bilo izvoljenih devet odbornic. Predsedniki (oziroma župani) iz tega in še večine naslednjega obdobja so prikazani s fotografijami, saj portretiranje takrat ni bilo zaželeno, ni bilo v socialističnem duhu, kar je vidno tudi na razstavi kot vrzel v tej galeriji županov. alistično mesto, ki seje čedalje bolj povezovalo z mesti v tujini in je želelo tudi turistično poživitev. Eno teh prizadevanj je bila prireditev Kmečka oh -cet, ki je bila značilna za Ljubljano. Z osamosvojitvijo leta 1991 je Ljubljana postala glavno mesto Slovenije, novi predsednik skupščine inž. Jože Str-gar prvič po vojni ni bil več član komunistične stranke, ampak iz vrst na novo oblikovane koalicije Demos. Piše se zgodovina ... Najkrajšo predstavitev ima zadnje obdobje, ki traja od leta 1995 do danes. Organi mestne občine so mestni svet, nadzorni odbor in župan oziroma županja. Od leta 1994 izročitev županskih poslov poteka simbolično z izročitvijo županske verige, ki ponazarja mestno oblast. Viktorija Potočnik jo je leta 2002 izročila sedanji županji Danici Simšič. Avtorji razstave Ljubljanski župani skozi čas so arhivisti Zgodovinskega arhiva Ljubljana: dr. Damjan Hančič, mag. Sonja Anžič in Tatjana Senk in napovedujejo tudi izdajo istoimenske knjige. Barbara Kavtičnik PKKBSEDNIKU IJtHATlVNF UIMSK Utril.UKt JUGOSLAVIJI! sulliau JUGOSUV1JE ¡^iPte^aKSSf"" Povojna iSSSSSSr,™";:™" ljubljanska „»,„», ,«„,.„„,, komunistična ■IliSTNI SVET UUHUANI! 0bl3St je Josipu Brozu -''"-i Titu podelila -...............naziv častnega meSčana. 3 Naš čas. do.o. Kidričeva 2a. Velenje 1 teL. 03/ 897 58 03. fax 03/ 5869 263 popkultura Kartuzija Pleterje ob vznožju Gorjancev Letos kartuzija Pleterje praznuje visok jubilej: 600. obletnico ustanovitve kartuzije in 100. obletnico vnovične naselitve kartuzijanov pod Gorjance. Oa bi na poseben način zaznamovali ta visoki jubilej, je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Novo mesto pripravil razstavo na pobudo fotografa in oblikovalca Zvoneta Pelka, ki je hkrati avtor vsebinskega koncepta razstave in razstavnega kataloga. Razstava in katalog predstavljata temeljne zgodovinske okoliščine nastanka kartuzijanskega reda, duhovnost in poslanstvo ter način življenja menihov, samo pletersko kartuzijo pa obravnava tudi z vidika zgodovinskih razmer, ki so botrovale njeni us- ■ • "•d • w - -«V * i a » Sk V ■■Mm» rana, refektorij (jedilnica) in knjižnica, kijih povezuje mali križnihod-nik, puščavniški del pa meniške celice, nanizane okoli velikega križnega hodnika. Prav slednje je tista prvina, po kateri se kartuzije razlikujejo od vseh drugih samostanov. Največji vsebinski poudarek je namenjen zgodovinskemu kontekstu. Po prvi slovenski kartuziji v Žicah, ustanovljeni leta 1165, kije hkrati pomenila najstarejšo kartuzijo zunaj matičnih dežel reda, Francije in Italije, so na slovenskih tleh nastale še tri. Med temi je kot zadnja nastala pleterska kartuzija, ki edina še živi. Ustanovil jo je celjski grof Herman II., pomemben mecen, izreden fevdalec, politik in diplomat v službi tedanjega nemško-rimskega kralja in cesarja, z namenom, da v njej najde svoje zadnje počivališče. Formalnopravno ustanovitev pleterske kartuzije sega v leto 1407, vendar so z ustanavljanjem začeli že leta 1403. Zaradi šte- tanovitvi in vnovični oživitvi. Posebna pozornost je namenjena umet-nostnozgodovinskemu pomenu gotske cerkve in njene današnje podobe, ne nazadnje pa osvetljuje tudi današnji položaj in vlogo kartuzije v duhovnem, kulturnem in gospodarskem življenju širšega slovenskega prostora. Poleg menihov, priorja p. Jožefa Marije Davida in p. Janeza Hollensteina, so besedilo za razstavo in katalog prispevali še vodja gospodarstva v Pleterjah agronom Jože Si-mončič, zgodovinarji dr. p. Metod Benedik, dr. France M. Dolinar in dr. Jože Mlinaric ter umetnostni zgodovinar in odgovorni konservator za kartuzijo mag. Robert Peskar. Od Žič do Pleterij Razstava obsega enaindvajset panojev in tri stavbne elemente z začetka 15. stoletja, ki izvirajo iz podrtega dela gotske kartuzije. Če na kratko povzamemo vsebino, je uvodni del posvečen ustanovitelju kartuzijanskega reda sv. Brunu, ki Sto let Pleterij je leta 1084 iz potrebe po puščav-niškem in cenobitskem redovnem življenju, posvečenem kontempla-ciji in iskanju Boga, v gorskem masivu Chartreuse blizu Grenobla v Franciji ustanovil prvo kartuzijo. Po tem kraju je red dobil tudi ime. Le malo po smrti sv. Bruna so kartuzijani dobili pisana pravila, ki so še danes temelj redovnega življenja. Kartuzija je skupnost samotarjev, katerih življenje oblikujejo tri prvine: liturgija, notranja molitev oziroma meditacija v samoti in delo. Način življenja je narekoval tudi arhitekturno zasnovo kartuzij. Ce-nobični del sestavljajo skupni prostori, in sicer cerkev, kapiteljska dvo- vilnih darovnic je kartuzija v prvih desetletjih lepo uspevala, kasneje pa so nastopile krize, ki so leta 1595 povzročile odpravo redovnega življenja. Leta 1904 nov samostan Na pobudo ljubljanskega škofa Antona Bonaventure Jegliča so kartuzijani leta 1899 kupili vso pletersko posest in do leta 1904 pozidali nov samostan. Tretjega novembra leta 1904 je škof Jeglič zapisal v svoj dnevnik: "Danes sem posvetil cerkev Kartuzijancev v Pleterjah, kamor sem prišel sinoči via Krško, Les-kovec, Kostanjevica ... V Pleterjah so redovniki mnogo sezidali, že je okoli 23 duhovnov in 30 bratov; spomladi pride še nekaj pregnancev iz Francoske. Za slovesnost se je zbralo prav mnogo ljudstva in okoli 80 duhovnov. Posvečevanje cerkve in oltarja je trajalo od 8. do 1/3/. ure. Pred cerkvijo sem govoril vernikom na dvorišču: a) o redovniškem poklicu in delovanju, b) o obredih pri posvečevanju. - Zvečer sem bil že v © Demokracija • 43/2004 kultura Ljubljani." Z obnovitvijo redovnega življenja v Pleterjah je ta najstrožji red Katoliške cerkve znova zaživel v središču slovenske javnosti. Od gotskega je ostala predvsem cerkev, ki je bila po obsežni obnovi leta 1984 izvzeta iz klavzure in je dostopna vsem obiskovalcem. Cerkev, ki so jo do leta 1420 zgradili najkakovostnejši gradbeniki takratnega časa, je pomembna tudi zaradi tega, ker velja za najbolje ohranjeno srednjeveško cerkev tega reda v Evropi. Novi samostan, delo francoskega arhitekta J. F. Pichata, pa se posebej ponaša tudi s knjižnico, opremo in zbirko slik starih m danes na ogled v kostanj riji. Skratka, kot je zapi bert Peskar, v pleterskL na svojevrsten način zri nost, zgodovina in kul raznolikost lupine in p ne, se pravi vrednote, h moderna Evropa in k; sledila tudi današnja i Slo Zadnikar in Mlinari O kartuzijanih in še tuzijanih na Slovenskem v slovenščini že kar obsezr Levji delež k njej sta prispi jan Zadnikar, ki je preučeval kartuzi-jansko arhitekturo, in prof. dr. Jože Mlinaric, ki je v treh zajetnih knjigah obdelal vse štiri slovenske kartuzije. Kljub temu ostaja še vedno odprto vprašanje, razmišlja zgodovinar Djstrov, ki je dr. France M. Dolinar, kako to, da so jeviški gale- v srednjem veku na tako majhnem >al mag. Ro- prostoru, kot je današnja Republika kartuziji se Slovenija, nastale kar štiri kartuzije. Na cjalijo duhov- tem koščku slovenske zemlje so kar-ura Evrope, tuzijanski menihi očitno našli tisto blnost vsebi- blagodejno samoto, ki jo po besedah katerim teži p. Janeza Hollensteina kartuzijani poj-.terim naj bi mujejo kot solidarnost s človekom, ivenija. Prek nje se približujejo današnjemu človeku v njegovih prisilah, v bolezni in smrti ter tako nakazujejo in utirajo posebej o kar- njegovo pot k osvoboditvi (A II.). imamo tudi Iz študij akademika Mlinarica no literaturo, zvemo, kakšno izjemno poslanstvo i^vala dr. Mar- so opravili žički, jurkloštrski, bistriški in pleterski kartuzijani od davnega leta 1160, ko je bila v Žičali ustanovljena prva kartuzija na ozemlju Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, do leta 1782, ko je Jožef II. odpravil še zadnji dve cvetoči slovenski kartuziji, Žiče in Bistro. Med letoma 1595 in 1773 je bila posest pleterske kartuzije v lasti jezuitskega reda, nato v rokah baronov Bor-schov, od 3. novembra 1904 pa nova pleterska kartuzijanska skupnost daje starim oblikam redovnega življenja novo vsebino na duhovnem, gospodarskem in umetnostnem področju. Moli in delaj Kartuzijani so na svojevrsten način udejanjili Benediktovo vodilo: moli in delaj! Njihovo celotno življenje je resnično uravnoteženo med molitev (nočno in dnevno) in delo: delo na polju, v sadovnjaku, vinogradu pa tudi za pisalno mizo v celici. Neposrednim stikom z javnostjo so se kartuzijani prostovoljno odrekli, ohranjali pa so jih prek pisane besede. Tudi v slovenskih kartuzijah so nastajala pomembna teološka in literarna dela, ki so dala neizbrisen pečat kulturni podobi Evrope. Od štirih kartuzij se je pred sto leti posrečilo obnoviti tisto, ki je bila v preteklosti pravzaprav najbolj preskušana. Pobudo za spominsko zaznamovanje tega pomembnega dogodka v verski in kulturni podobi slovenskega prostora je dal Zvone Pel-ko. Kljub nezainteresiranosti samostana, ki se boji pretirane publicitete, in nerazumevanju širše javnosti je zbral avtorje posameznih prispevkov, navdušil sponzorje ter dal razstavi idejno in grafično podobo. Izdali so lep katalog, ki z besedo in sliko ponazori nastanek in razvoj kartuzijanskega reda, njegovo duhovno poslanstvo nekoč in danes, obudi spomin na slovenske kartuzije in prehodi razgibano pot pleterske kartuzije od leta 1403, ko jo je ustanovil Herman II. Celjski, do leta 1595, ko je v njej prvič ugasnilo življenje kartuzijanske molitve in delo njihovih pridnih rok. Na 18 straneh kataloga je sedem avtorjev prispevalo dvanajst kratkih besedil, ki so vredna branja. Razstava je bila 21. septembra letos odprta v Galeriji Krka v Novem mestu, od 5. oktobra (do 29. oktobra) pa si jo lahko ogledamo tudi v prostorih Galerije Družina v Ljubljani. Od 4. novembra do 4. decembra bo na ogled v Galeriji Ars sacra v Mariboru, od 8. do 20. decembra pa še v kapeli sv. Miklavža v Kopru. Demokracija • Četrtek, 21. oktobra 2004 ^ popkultura Prejšnji petek je Spas teater v Kulturnem domu Mengeš premierno uprizorili novo predstavo R. Cooneyja z delovnim naslovom Funny Money. V komediji se predstavlja vrhunska igralska zasedba v režiji Vinka Miiderndorferja. Konec velikega knjižnega sejma © Demokracija • 43/2004 Kaj bi storili, če bi našli kovček s 735.000 funti, misleč, da vas lastnik ne bo našel? To se zgodi običajnemu družinskemu računovodji Henryju Perkinsu, ki bi jo rad popihal v Barcelono, vendar njegova žena ni za to. Raje bi ostala doma, saj je načrtovala praznovanje Henryjeve-ga rojstnega dne s prijateljema Vi-com in Betty. Presenetita jili policijska inšpektorja, ki se pojavita pri vratih. Prvi začne izsiljevati Henryja, medtem ko je dragi prispel, da obvesti Jean o nesreči, ki se je pripetila njenemu možu. Da ne omenjamo, da kovček z denarjem išče tudi mafija. Zmešnjava postaja čedalje večja, konec pa nepredvidljiv. Jim bo uspelo pretentati policijo in mafijo in zbežati s polnim kovčkom? Odgovor najdete v novi komediji Spas teatra, ki bo po vsej verjetnosti nasledila najuspešnejšo Stevardese pristajajo. Odlična zasedba Deseta in hkrati jubilejna predsta- va Špas teatra Funny Money ponuja obilico pozitivnih užitkov ob gledanju. V njej blestijo Janez Hočevar-Rif-le, Stanislava Boninsegna, Matjaž Tri-bušon, Mojca Fatur, Slavko Cerjak, Branko Jordan (v alternaciji z Urošem Smolejem), Boris Kerč in prvič na odrskih deskah Primož Petkov-šek-Petko. Komedijo je režiral Vinko Moderndorfer, kostumografijo prispeval nepogrešljivi Alan Hrani- telj, scenografka predstave pa je Vasilija Fišer. Več kot očitno je, da so tudi tokrat ustvarjalci predstave izvrstni in priznani umetniki slovenskega gledališkega prostora, kar je seveda odlična popotnica za dobro predstavo. Teater dobre volje Spas teater v sezoni 2004/2005 praznuje sedem let delovanja, v njih pa so realizirali 10 uprizoritev in imeli 1.000 predstav, ki si jih je ogledalo skoraj 400.000 obiskovalcev. Sodelovali so na Dnevih komedije, Tednu slovenske drame in Borštnikovem srečanju. Na Dnevih komedije v Celju so prejeli kar 7 nagrad za tri različne predstave. Gre za gledališče, ki dobro ve, kako se naredi dobra predstava, ki obvlada gledalca in ga pri tem nasmeje do solz. Barbara Kavtičnik V Frankfurtu se je končal 56. knjižni sejem. Organizatorji so z njim zadovoljni, saj seje število obiskovalcev iz knjigotrške panoge povečalo na 150.000, kar je polovica vseh obiskovalcev. Na sejmu je razstavljalo 6.700 založnikov iz 111 držav. Nemški knjižni trg, ki je po vrednosti tretji največji na svetu, si je letos opomogel, saj so trgovci na drobno podpisali več naročil kot lani. letošnji sejem je ponudil manj dogodkov s slavnimi, saj so se založniki pritoževali, da takšni dogodki motijo njihove delovne sestanke. letošnjo mirovno nagrado, ki jo vsako leto podelijo na frankfurtskem sejmu, je prejel madžarski pisec Peter Esterhazy. Esterhazy v svojem delu opozarja pred uničevanjem ljudi s terorjem in nasiljem, je v obrazložitvi nagrade zapisala ocenjevalna komisija, ki so jo podelili v cerkvi sv. Pavla v Frankfurtu. Nagrada je pospremljena s 15.000 evri. Norbert Leser Mohorjeva družba Celje Norbert Leser je bil rojen leta 1933 na avstrijskem Gradiščanskem. Od leta 1971 je bil ordinarij za politične vede na fakulteti za pravne in državne vede salzburške univerze, v letih 1980 in 2001 pa ordinarij za socialno filozofijo na dunajski uni- A OKNA I razred 9-letne OŠ z vsemi cilji, dejavnostmi in predlogi za delo v razredu. Kocbekove pesmi Založba Litera Knjiga Tudi čez ta prepad moram prinaša izbor iz šestih zbirk poezije Edvarda Kocbeka, ki so izšle za časa pesnikovega življenja in iz post-humno objavljene poezije. Avtor izbora Aleš Šteger, ki tako kot Kocbek izhaja iz Slovenskih goric, je sestavil knjigo, namenjeno tistim, ki se s Kocbekovim pesniškim opusom seznanjajo prvič, kot tudi zahtevnejšim bralcem, ki želijo tega pesnika odkriti znova ali iz novega zornega kota. Izbor začrtuje lok od Kocbekovih poznih pesmi nazaj klirskim pesmim iz Zemlje, pesnikove prve pesniške zbirke, in tudi vpogled v vsa obdobja Koc- verzi. V knjigi Božja vrata in okna s podnaslovom Prenovljen pogled na dokaze za Božje bivanje: spoznanja in izpovedi se Leser sprehaja med klasičnimi dokazi za Božje bivanje in nanje gleda kot na dokaze v strogem pomenu besede, vsekakor pa vidi v njih pomembna opozorila in argumente z močjo prepričljivosti. Po mnenju prevajalca Vinka Ošla-ka je Leser hkrati kristjan in socialist, duhovni oče avstrijske nacije. Geografija 8 Založba Mladinska knjiga Učiteljeva vloga v razredu se danes zelo spreminja. V učni proces vstopa kot vir in posredovalec znanja, hkrati pa usmerja in moderira učni proces v skladu z učnimi cilji v učnem načrtu, interesi učenca ter aktualnimi dogodki. V priročniku za učitelje geografije Geografija 8 (za osmi razred 9-letne osnovne šole) so avtorji Jože Račič, dr. Tatjana Resnik Planine, dr. Sabina Popit in dr. Majda Cenčič pripravili nekaj teoretičnih izhodišč o problemskem učenju, raziskovanju, eksperimentu in organizaciji geografskega tabora. Učbeniški komplet prinaša zelo natančno razporeditev učne snovi za osmi bekovega ustvaijanja. Izdaji je prilože-nazgoščenka, na kateri ugledni slovenski pesniki berejo njegove pesmi. ljiželr Slovenska književnost Slovenska matica Knjiga Marjana Dolgana Slovenska književnost tako ali drugače prinaša izbor študij in razprav večinoma o slovenskih literarnih delih 20. stoletja, ki jih je napisal v zadnjih treh desetletjih. Dolgan je znan kot nepuščoben avtor in že naslovi povedo veliko: Manipuliranje s Francetom Prešernom ali največji slovenski pesnik v leposlovju, Utelešene skrivnosti ali legende Stanka Majcna, Kako pisati ideološki kič in pri tem uživati ali vojna dela Vito-mila Zupana, Ljubezen, revolucija in onostranstm ali Ljubljanski triptih Rude furčeca, Veliki tekst o demis- tiSkaciji "velikega teksta" ali Prišleki Lojzeta Kovačiča, Krvoskrunstvo ali erotika v pesniški zbirki Labrador Kajetana Kovica, "Satanistični profesor" ali literarne upodobitve Dušana Pirjevca, Bilo je nekoč... ali vprašanje spominske literature. Kostelska rakija TŠD Kostel Turistično-športno društvo Kostel je izdalo knjigo Petra Svetika Ka-da se rakija palisežajfa (ali Ko se žganje kuha, se pije) s podnaslovom O alkoholnih pijačah in žganju z raznih zornih kotov. Avtor v knjigi predstavi nekaj različnih pogledov na žganje s poudarkom na kostelski rakiji, ki je zaradi svojevrstnega okusa, načina pridelave in avtohtonih sadnih dreves ter čistega okolja pridobila geografsko poreklo. Povzema izsledke iz različne strokovne literature in navede predpise, ki se tičejo alkoholnih pijač, predvsem pa žganjekuhe. Knjižica je tako nekak priročnik, nasvetnik pridelovalcem in predelovalcem avtohtonega sadja v kostelsko rakijo. Kostelska rakija je bila v preteklosti znana in cenjena. Z območja treh občin Kočevje, Kostel in Osilnica so je pridelali nekaj tisoč litrov. S Svetiko-vo knjigo pridelovalci pa tudi porabniki žganja dobivajo dober priročnik. Malvasia istriana ZRS Koper Z uporabo najnovejših znanstvenih meril in z matematično-statistič-nimi izračuni je Vido Vivoda prišel do natančnega opisa ampelografsko-ekonomskih značilnosti istrske mal-vazije, najbolj razširjene varietete med vsemi gojenimi trtami v Istri. V knjigi, v zbirki Knjižnica Annales recenzije Majora jo je izdalo Znanstvenoraziskovalno središče iz Kopra, so opisane tudi genetske izboljšave, ki jih lahko dosežemo s križanjem in selekcijo njenih ekonomsko-kvalitativnih značilnosti. Predstavljeni so namreč razultati novega križanja, in sicer binarnega križanja med istrsko malva-zijo (kot materjo) in istrskim trebbi-anom (kot očetom), ki zaradi svoje kakovosti prekaša rodno linijo. Temu je sledila selekcija omenjenega križanja in ustvarjanje ternarnega križanja. Knjiga je razen kratkega predgovora na žalost izšla v italijanščini. Potopljeni zvon Samozaložba DuiSan Mere je priznan slovenski pisatelj. Medtem ko v romanih Sar-kofagi 1997), Slepi potnik (1999) in Potažba (2001) piše o sleherniku v modernem okolju, so romani Galile-jev lestenec (1995), Cista ženska (2002) in Jakobova molitev{2003) pa tudi Potopljeni zvon zgodovinski romani. Pisatelj v njih gleda v zgodovino s prepričanjem, da se ljudje skozi čas ne spreminjajo. Kot že naslov pove, se zgodba dogaja na Bledu na za- Bušan riTerc PQTQPLJERJ četku 20. stoletja. Bled kot monden turistični kraj je gostil mnoge zanimive osebnosti in zgodilo se je veliko zgodb, ki so čakale na pisatelja, da jih obdela v svoji pripovedi. Ljubezenska zgodba in skrivnost glasbe sta jedro v prepletenem klobčiču lokalnih in monarhičnih, zasebnih in kolektivnih interesov. Skozi živahne dialoge in skrite tihe misli posameznih oseb pred bralcem vstaja slika celotnega blejskega družabnega življenja izpred stot let. M. B. Demokracija • Četrtek. 21. oktobra 2004 © pričevanje Šmihel pri Žužemberku Tokrat bomo iz knjige Alberta Svetine-Erna Od osvobodilnega boja do banditizma navedli nekaj kratkih odlomkov, ki govore o "slavnih" seznamih, ki jih je Ozna naredila še v času vojne, po katerih je po "osvoboditvi" množično aretirala in pobijala, o nesojeni Mačkovi vili in seveda o vlogi Mitje Ribičiča pri organiziranju povojnih pobojev. "Ko se je Ozna pred osvoboditvijo pripravljala na konec vojne, v Beli krajini ni bilo človeka, ki ne bi bil pod njenim nadzorom. Bela krajina je bila že pred koncem vojne omrežena z oznovskimi agenti. Svoje agente je imela v vseh narodnoosvobodilnih odborih. Prav tako je ko dokaj hitro izsledila in jih aretirala. Podobno je bilo pred tem že pri Nemcih, vendar pa se ti po obsegu in množičnosti aretacij z Ozno niso mogli primerjati. Delež prebivalstva, ki ga je pobila Ozna, je bil ogromen. Če bi pobila toliko Nemcev in Italijanov, bi zmagali brez Srbov in brez Rusov. To so bili res množični poboji. Prav tako so bili prenatrpani zapori. Ko je maja 1945 Ozna prišla v Ljubljano, je bil načelnik Ozne za Ljubljano Brav-ničar. Po seznamu, ki je nastajal že v Beli krajini, je po mestu že v prvih dneh izvedel glavnino aretacij. Maček v svojih spominih navaja 17 tisoč ovadenih. Gotovo jih je bilo še več. Na Stražnjem Vrhu je bil major /Branko/ Ivanuš, s katerim sem bil v partijski šoli in je za mano prav tako prišel v Ozno, odgovoren za kartoteko ovadenih. Njegova namestnica je bila Maležičeva žena." Poljanski nasip "Sodnijski zapori na Miklošičevi J -J r bila omrežena duhovščina, učitelj-stvo in sploh inteligenca, kajti CK v te sloje prebivalstva ni imel zaupanja. Ozna je nazdorovala vse funkcije in ves aparat OF. Kolikor je še obstajal, je bil omrežen z oznovskimi agenti. Svojo mrežo je imela tudi v odborih SNOS. Ozna je zaupala samo Mačku. V Beli krajini samo CK, ki ga niti ni bilo treba nadzorovati, ni bil v njeni kontraob-veščevalni mreži. Samo partijski aparat v CK in okrožnih komitejih ni bil pod njenim nadzorom. Vse drugo, kar je bilo zunaj partijske organizacije, je bilo pod nadzorom, čeprav tega ni nihče vedel. Z izpolnitvijo nadzora se je Ozna pripravljala na osvoboditev. Vzorec partijske oblasti in popolnega nadzora, ki ga je Ozna izvedla v Beli krajini, je po osvoboditvi prinesla v Ljubljano in ga razširila po vsej Sloveniji. Najbolj zanesljivi ljudje so prišli že v Belo krajino. Podlaga oznovskega r dela je bila v tem, da niso delali preiskav in zasliševali, ampak so se ravnali po kartoteki. Po njej so ljudi razvrščali za zapore, za likvidacije itd." Kartoteka smrti Izdelavi omenjene kartoteke Ozne je Svetina posvetil celo poglavje. Med drugim je zapisal: "To je bila kartoteka sovražnikov, kartoteka ljudi, ki so jih imeli za svoje sovražnike, ker bi po ovoboditvi ovirali vzpostavitev komunizma v Sloveniji. /.../ Pred koncem vojne je bilo v kartoteki več kot 17 tisoč registriranih nasprotnikov komunizma. /.../ Seznami političnih nasprotnikov, predvidenih za likvidacije, so bili narejeni za vso Slovenijo. Tako kot je centralna Ozna na Stražnjem Vrhu zbrala podatke za območje predvojne Slovenije, sta pred koncem vojne tudi Ozni v Trstu in Gorici za svoja območja s svojim aparatom zbrali kartoteko nezanesljivih in ne- rj jj -J V-1 J varnih oseb, ki so jih predvideli za likvidacije. Ker seje kartoteka stalno dopolnjevala, do konca vojne so namreč nenehno prihajali novi seznami, je število predvidenih za likvidacije do konca vojne gotovo krepko preseglo število dvajset tisoč. Z izpopolnjeno kartoteko je Ozna pripravljena čakala na konec vojne. Za povojno obdobje si je precej olajšala delo. Seznami za aretacije soji bili pri roki. Na podlagi kartotek je takoj po prihodu v Trst, Gorico, Ljubljano in druga mesta in kraje izvedla obširne aretacije, ki so trajale več dni ponoči in podnevi, dokler seznamov iz kartoteke niso izčrpali. Scenarij zakonec vojne je Ozna pripra-vilila že veliko prej v Beli krajini." Organizatorica pobojev "Ko je Ozna v začetku maja 1945 prišla v Ljubljano, je že imela spisek 17 tisoč ljudi za množično streljanje. Na ta način je ljudi lah- so bili prepolni. V njih niso bili zaprti posebno pomembni ali zanimivi zaporniki. Za Ozno pomembnejše zapornike so takoj prepeljali na Poljanski nasip v t. i. prisilne delavnice. Ozna ga je imela trdno v svojih rokah. To je bil najstrožji zapor z bunkerji. Poleg tega je Oznavvsakem večjem mestu imela še druge zapore. /.../ Napravili so podzemne bunkerje, da je bilo bolj konspirativno in varno. Zaradi konspiracije tega ni moglo napraviti zunanje podjetje, ampak Ozna sama. Tega ni delal nihče drug kot Apih s svojo tehnično ekipo. Nihče ni smel vedeti, kaj se tam gradi. Najstrožji zapori so bili prav v podzemlju. Dostop v ta zapor pa so imeli samo tisti, ki so se ukvarjali z zasališevanjem. S Poljanskega nasipa je bilo nemogoče zbežati. Zaporniki se med seboj niso mogli videti; niti tedaj ne, ko so posameznike vodili na zaslišanja. Večji del je bil zapor pod zemljo in prilagojen © Demokracija • 43/2004 pričevanje podzemnemu življenju. Prav tako gestapo ni imel zaporov v kletnih prostorih Slavije, kakor jih je imela Ozna. V Slaviji je bil tajni zapor. Čeprav sem takrat v Slaviji stanoval, nisem vedel zanj. Do eksplozije na železniški postaji nisem vedel, kaj je v kleti." Iskanje Mačkove vile Toda s koncem vojne Ozna ni samo zapirala in organizirala množičnih pobojev svojih političnih nasprotnikov, ampak je tudi množično ropala lastnino. O oznovskem prerivanju za vile po Ljubljani je Svetina zapisal naslednje: "Po nekaj dneh bivanja v Slaviji se je hotel preseliti tudi Maček. Poklical me je in mi rekel: 'Ti dobro poznaš Ljubljano, preskrbi zame eno dobro vilo!' In tako sem začel iskati najprej na Vrtači, kjer sem kot vajenec delal ograje, nato pa za Bežigradom. Ogledoval sem eno pa drugo in tretjo; pregledala sva jih kar nekaj, pa mu niti ena ni bila všeč. Za Bežigradom, v neposredni bližini stadiona, je bila nasproti vojašnice zares lepa vila. Imela je vrt z majhnim bazenom, naokrog so rastle smreke, zraven je bila še garaža. V pritličju je imela kuhinjo, predsobo in tri sobe s kopalnico, v prvem nadstropju pa še dve sobi s kopalnico. Ko sem mu jo pokazal, je rekel: 'Pa kaj misliš, tukaj, zraven kasarne? Pridejo in bombardirajo in jih dobim prvi na glavo.' Ker je tako odločno odklonil, da bi se vselil vanjo, sem se po dveh dneh opogumil in mu rekel: 'Matija, če se zares ne boš vselil in če dovoliš, bi se preselil jaz, saj nimam stanovanja.' Takrat smo namreč v Slaviji že urejali pisarne. Mirno mi je odvrnil: 'Pojdi tja!' In tako sem se vselil v tisto vilo." Ribičičeva vloga Tudi vloga Mitje Ribičiča je v Svetinovi knjigi dokaj jasno opisana. Kot lahko vidimo, je bil Ribičič eden najbolj odgovornih za povojno strahovlado v Sloveniji. V devetdesetih letih pa gaje zadela "de-menca", ko se pred parlamentarno preiskovalno komisijo za povojne poboje ni ničesar več spomnil, razen tega, da so ljudi množično Demokracija • Četrtek, 21. oktobra 2004 pobijali zato, ker je grozila nevarnost z Zahoda. Pomislite, z Zahoda! Tistega Zahoda, ki so ga v resnici imeli za velikega sovražnika, danes pa bi ga radi prikazovali kot nekakšnega svojega zaveznika. Toda ta Zahod je ostankom slovenskega boljševizma dal letos zelo jasno vedeti, kaj si o njih misli, ko jih ni povabil na slovesnost v Normandijo. O Ribičiču torej naslednje: "Maček je bil polpismen in ni bil sposoben narediti niti zapisnika ter še manj obtožnice. Za to je skrbel Ribičič, ki je imel poseben oddelek. Tajnica je bila Apihova žena, prav tako je pri Ribičiču tipkala tudi moja žena. Pri Ribičiču so delali sezname internirancev in sezname ljudi za likvidacije. Bilje glavna oseba Ozne za sodišča in likvidacije. Tudi pri procesih je imel glavno vlogo. Po procesih, ki jih je vodil, je bil zelo znan. Javni tožilec je bil Viktor Av-belj, star partizan in namestnik komisarja GS. Ko sem bil med vojno krajši čas v GS, sem bil njegov pomočnik. Ribičič je odhajal tudi na likvidacije. Pred ustrelitvijo je bil pri Rupniku in je govoril z njim. Čeprav pri ustrelitvah ni imel kaj iskati, je bil tam, ker je pri tem užival. Ribičič je bil glavni zasliševalec, ki je pripravljal obtožbe. Ker je Maček ve- del, da je Ribičič pred vojno leto ali leto in pol obiskoval pravno fakulteto, ga je izbral za glavnega zasliše-valca. Ker je študiral pravo, je bil prepričan, da bo dober za to delo. Bil je na vseh procesih in povsod je igral glavno vlogo. O njegovi prezaposlenosti z zapori, aretacijami in zasliševanji je pričala tudi prezaposlenost in čezmerno delo moje žene, kije tipkala pri njem in je pozno hodila domov, zlasti kadar je bila Apihova žena na dopustu, s katero sta si delili delo. Ribičič je bil glavni. Stalno je bil na ulici. Tudi v šentviško taborišče je odhajal. Pooblaščen je bil tudi za tiste, ki so jih vračali z Zahoda. Bilje njihov glavni zasliševalec." Ribičičev oddelek Nekaj strani naprej spet: "Ko je Mačkov namestnik Brilej odšel v Beograd na ministrstvo za zunanje zadeve, je Ribičič zlasti v zvezi z zapori in seznami predvidenih za lik-vidiranje postal najtesnejši Mačkov sodelavec, vsa administrativna dela z zaporniki so bila v njegovi pristojnosti. Ribičič je načeloval oddelku Ozne, v katerem so delali raznovrstne sezname obsojencev. Ker sem imel v Ozni veliko drugega dela, me ženino pripovedovanje o delu v Ri-bičičevem oddelku niti ni posebej Od leve Franc Stadler-Pepe, morilec Ehrlicha in Natlačena, Stana Brezar-Seka in Edo Bajnik-Štefan, organizator vosovskih umorov zanimalo. Potožila pa mi je o velikih delovnih obremenitvah in dolgih seznamih zapornikov in obsojenih na ustrelitev, ki nastajajo v njenem oddelku pod Ribičičevem vodstvom. Na seznamih je opazila tudi veliko nedolžnih ljudi. Ozna je točno vedela, koga, kje in kdaj so likvidirali. Zapornike so zasliševali in o njih vodili zapisnike. O vseh pobitih je imela Ozna natančna poročila. In kje so zdaj ti seznami?" Ribičičeva krivda In čez nekaj strani spet: "Za vse sezname je bil odgovoren Ribičič in s tem tudi za usodo tisočev ljudi. Ribičič je točno vedel, koliko je vojnih ujetnikov po taboriščih. Dobil je sezname iz Štajerske, iz Šentvida, iz vseh taborišč torej. Ribičič in Maček sta skupaj odločila, seznam so poslali Knoju in Knoj je bil zadolžen za transporte (npr. iz Šentvida do Dravelj, od tam pa naprej v Kočevje). Na podlagi Ribiči -čevga predloga, koga je treba likvidirati, je Maček to potrdil. Gladko je priznal in odredil likvidacijo. Ribičič je izvajal praktično vse. Bil je tudi najbolj obveščen, kako je v zaporih in taboriščih, kako so polni. Taborišča likvidacij niso nikoli izvajala samostojno, ampak samo prek centralne Ozne za Slovenijo. Likvidacije so bile organizirane in ljudi niso pokopavali na pokopališčih, temveč so jih metali v jame. Tako je bilo v Kočevju in na Primorskem. Slovenska Ozna je bila po letu 1945 samostojna, le politično stanje so sporočali v Beograd." Tako Mačkov pomočnik. Ali je nekdo sploh lahko močneje kazensko obremenjen kot imenovani? Ves čas je govor o genocidu kot najhujšem vojnem (in mirnodobskem) hudodelstvu. Maček je "mirno" umrl neovaden. Bojan Polak-Stjenka se je do nedavnega mirno sprehajal po Ljubljani. Ribičič to počne še danes: od "Kre-mlja" do Maximarketa in nazaj -čez Trg rev ..., republike. Zdenka Kidrič, ki je že 60 let v postrevolu-cionarnem pokoju, mirno preživlja svoje upokojenske dneve... Nadaljevanje prihodn jič zgodovina Litografija Kopra iz leta 1700 Znanstveno revijo Acta Histriae izdaja Znanstvenoraziskovalno središče iz Kopra, njen urednik pa je dr. Darko Darovec. V zadnjih dveh letnikih (štirje zvezki) so objavljeni prispevki s treh znanstvenih posvetov, ki so potekali v Kopru. Na prvem so govorili o govorici nasilja v zgodovini, na drugem o umiku JLA iz Slovenije leta 1991, na tretjem pa o pravnem položaju Slovencv v Italiji. V prvi številki letnika 10 (2002) je objavljenih petnajst prispevkov z mednarodne konference Govorica nasilja, ki je potekala v Kopru oktobra 2001: Ali je preklinjanje isti fenomen tako za katoliško teološke kot humanistične študije (Bernard Než-mah), Nasilje zapora in nasilje v zaporu (Gorazd Stariha), Krvava rihta J r v Piranu 14. stoletja( Darja Mihelič), Avtrijska vojska in nasilje nad vojaki med reformo leta 1868 in koncem monarhije (Rok Stergar), Inscenira-ne usmrtitve. Spreminjanje kaznovanja s smrtjo od 16. do 20. stoletja (Andrej Studen); Statutom protiv nasilja — pragmatičnost ili savjest: piimjer srednjovekovne hrvatske op-čine Poljica (Ante Nazor), Ubojstva ismaknuča u Puli (XVII.—XIX sto-lječe) (Slaven Bertoša); "Pour pour-voirau bien de notrejustice". Državne zakonodaje, kazenski proces in preiskovalni vzorec v Evropi XVI. stoletja (Ettore Dezza); Ars iniurian -di. Klasifikacija in simbolika žalitve vpra\no-plemiških traktatih o dvobojih med 15. in 16. stoletjem (Mar-co Cavina); Zločin, nasilje, razboj-ništvo na sardinskem podeželju. Od pravicemogočnikovdo ustanovitve kazenskega urada pri kraljevem sodišču v sardinskem kraljestvu med 16. in 17. stoletjem (Annamari Ni-eddu); Nediscipliniranost, nasilje in represija v italijanskih zaporih poze- - J rJ r „_1_ _ dinjenju (Daniela Fozzi); Pravica na delu: kazen in javni prostor v Dub-rovniški republiki (Nella Lonza); Smrtna kazen v Benetkah v prvi polovici 16. stoletja (1514—1525) (Ste-fano Boccato); Nasilje zakona: civilna oblast in zasebno življenje v poznem sredn jeveškem in zgodn jem novoveškem Dubro\Triku (Zdenka Ja-nekovic-Romer; teh sedem prispevkov je objavljenih v italijanščini); w ACTA HISTRIAE ■WI) 11 IRcm^ [KJH /«^^¡gj^BB^jr «fjrft, r "Bila je umorjena brutalno in brez motiva": socialni status in govorica nasilja v Zuriških sodnih procesih 15. stoletja (Suzan-ne Pohl; v angleščini). Govorica nasilja Tudi drugi zvezek letnika 10 (2002) revije Acta Histriae prinaša prispevke z istega simpozija, tokrat sedemnajst: Krvavi obračuni med prebivalci Pazinske grofije in s sosedi sredi 18. stoletja (Eva Holz); Govorica nasilja v julijski krajini v letih 1918—1931 (Egon Pelikan); Govorica nasilja v slovensko-italijanskem nacionalnem konfliktu (Marta Ver-ginella); "Čiščenje" v Piranu (1945— 1948) (Ivica Pletikosič); Vitez in ugrabljenka: nasilnik in njegova žrtev? ( Dušan Kos); Nasilje v mediteranskem prostoru v luči poročil slovenskega etničnega časopisja v ZDA v 20. stoletju (Matjaž Klemenčič); Vrste i oblici nasilja u Splitu izmedu dva svjetska rata (Zdravka Jelaska); Zločin ili junaštvo? — Kandijski rat © Demokracija • 43/2004 zgodovina + www.raplus.com u Dalmaciji prema kronici šibenskog povjesničaraFranjeDhmičaiLovor-ka Coralic); Koper i jezik nasilja u li-terarnoj recepciji Fulvija Tomizze (Slavko Nižič); Nemiri v plemiški družini iz Vicenze: družina Trissino v drugi polovici 16. stoletja (Lucien Gaggion); Duhovščina in nasilje. Zapiski o dogodkih in osebah "Jezusovih spremljevalcev" med 16. in 17. stoletjem (Flavio Rurale); Neusmiljen in arhaičen zločin na Sardiniji v 19. stoletju: bardana (Mario Da Passano); Uboji med sorodniki v Dubrovniški republiki (1667—1806) (Nenad Vekarič; ti štirje prispevki so v italijanščini); Čarovništvo in deto-mor (16.—18. stoletje) (Oscar Di Simplicio); Družina, skupnost in pravica do nošenja orožja v novoveškem nemškem mestu (B. Ann Tlus-ty); Naskok na Sainte-Ferme, 1615: oskrunjenje in jeza božja v eni zadnjih epizod verskih vojn (Alisa Plant); Križarska vojna, viteštvo, milenarizem in utopija: vizija Domenka More (c. 1540—c. 1595) (Donald Weinstein; ti štirje prispevki so v angleščini). Odhod JLA iz Slovenije Prvi zvezek 11. letnika (2003) prinaša 20 prispevkov z mednarodne znanstvene konference "Dan prej" in odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Republike Slovenije, ki je potekala v Kopru oktobra 2001: Kratka kronologija osamosvojitve Republike Slovenije in Katoliška cerkev v Sloveniji in leto 1991 (Egon Pelikan); Vojna v Sloveniji (Jože Pir-jevec); Zavarovanje slovenske osamosvojitve z realno silo (Janez Jan- ELEKTROPROM ELEKTROPROM d.0.0. 1412 KISOVEC tel.: 03 56 57 ISO fax: 03 56 71 488 www.elektroprom.si ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje coskega časopisa "Le monde" (Georges Castellan; v francoščini). Slovenci v Italiji Drugi zvezek letnika 11 (2003) prinaša 18 prispevkov z mednarodnega znanstvenega sestanka Pravni položaj Slovencev v Italiji, 1866— 2002: Pravni položaj beneških Slovencev ob priključitvi Italiji leta 1866 (Branko Marušič); Fašistična zakonodaja in Slovenci med obema vojnama (Gorazd Baje); Slovenci v Julijski krajini in cerkvena oblast v času med obema vojnama (Egon Pelikan); Kratek orispravno-političnega položaja slovenskega prebivalstva Julijske krajine od italijanskega vstopa v vojno in napada na Jugoslavijo do italijanske kapitulacije v septembru 1943 (Samo Kristen); Manifest narodnoosvobodilnega odbora za severno Italijo (CLNA1) italijanskem u ljudstvu Julijske Benečije (10. junij 1944, Mi-lano) (Anton Vratuša); Obrisposeb-nosti ustavnega pojmovanja narodnih manjšin v jugoslovanski federaciji (Janko Pleterski); Republika Slovenija in zamejstvo 1945—2002 (Janez Stergar); Zavezniška zakonodaja in vprašanje naselitve istrskih beguncev na ozemlju tržaških Sloven-cev(Sandi Volk); Slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Jugoslaviji med letoma 1945 in 1990 (Nevenka Troha); Pregled razvoja državne zakonodaje in sodne prakse pri uporabi slovenskega jezika v odnosu z javno upravo 1954—2002 (Mitja Oz-bič); Statut Devinsko-nabrežinske občine in 28. člen zakona 38/2001. Jezikovna enakopravnost za slovensko manjšino v Italiji (fožeŠkerk)-, Ustavno sodišče italijanske republike in zaščita slovenske manjšine (Samo Pahor); Vloga in pomen paritetnega odbora pri izvajanju zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji (Ivo Jevnikar); Vloga občin pri zaščiti slovenskega jezika: analiza stutarnih pravil zamejskih krajevnih uprav (Walter Coren); Evropa in manjši-ne(Bojan Brezigar); Socializacija, asimilacija in pravni položaj (Emidij Susič); Pravica do jezika. Teoretične možnosti, stvarno stanje in druge implikacije, iz zunanjega stališča (Patrizia Vascotto). ša); Zunanjepolitični vidiki osamosvojitve Slovenije (Dimitrij Rupel); O vojaškopolitičnih vidikih osamosvojitve Slovenije (Anton Bebler); Z mirom na vojno - kontroverzno "vmešavanje" koprskih lokalnih oblasti? (Aurelio Juri); Vojna za Slovenijo na Ilirskobistriškem (Tomo Sajn); Kočljivo ravnovesje 1990 (Anton Peršak); Razpad Jugoslavije s sistemsko teoretskega vidika (Frarce Bučar); Sistemska nujnost razpada Jugoslavije (Spomenka Hribar); Zgodovinski pluralizem motivov za osamosvojitev Slovenije (Janko Pleterski); Tržaški pogled (Milan Pahor); Vrnitev vojakov (Boris M. Gombač); "Dan prej" - od kod in zakaj? (Slo-bodan Valentinčič); Nastanek i ras-padčetiriju Jugoslavija (PetarStrčič); Hrvatska i Slovenija u zajedničkoj borbi za neovisnost (Zdravko To-mac); Združene države in Slovenija, 1990—1992 (Sabrina Petra Ramet; v angleščini); Nekaj razmišljanj o ita-lijansko-slovenskih odnosih (Luigi Vittorio Ferraris; v italijanščini); Samostojnost Slovenije z vidika fran- Demokracija • Četrtek, 21. oktobra 2004 G film Max že 12 let živi povsem vsakdanje življenje taksista. Obrazi v vzvratnem ogledalu prihajajo in odhajajo in kaj hitro jih pozabi. Do tega večera. Vincent, igra ga Tom Cruise, je plačani morilec. Ko kartel, ki vodi prekupčevanje z mamili, ugotovi, da mu grozi sojenje, najame Vincenta, naj ubije ključne priče. In tako je Vincent prišel v Los Angeles, da bi po de-seturnemu pohodu smrti za sabo pustil pet trupel. Po naključju se znajde v Maxovem taksiju in Max, igra ga Jamie Foxx, tako postane potrošno blago, žrtev, ki je ni škoda, ker se je znašla v napačnem trenutku na napačnem kraju. Vincent ga prisili, da ga ponoči vozi od žrtve do žrtve. In medtem ko ju lovita policija in FBI, Vincent in Max postaneta odvisna drug od drugega, če želita preživeti noč. Film se dogaja eno noč v Los An-gelesu. A v tej eni noči se nepopravljivo spremeni življenje dveh ljudi. Srečata se v najekstremnejših okoliščinah in v tej eni noči se zberejo vsi njuni občutki iz preteklosti in sedanjosti, želje, izkušnje. Film nas postavi naravnost v dogajanje, brez pretiranega uvoda. A gledalec tega ne pogreša, saj se okoliščine, ki so pripeljale do usodne noči, skozi zgodbo postopno pojasnjujejo in kmalu postanejo vsem razumljive. Scenarist Stuart Beattie ni želel pro- Režija: Michael Mann Scenarist: Stuart Beattie Producenta: Michael Mann, Julie Richardson Igrajo: Tom Cruise, Jamie Foxx, Jada Pinket Smith, Mark Ruffalo Premiera: 21. 10. 2004 Distribucija: Karantanija Cinemas dreti v um plačanega morilca, čeprav mu to skozi pripoved odlično uspe. V bistvu je želel predvsem prikazati vsakdanje tveganje preprostega taksista. Zamisel se mu je porodila, ko se je nekega dne vračal z letališča domov in med vožnjo klepetal s taksistom. Takrat ga je prešinilo: "Namesto mene bi tu lahko sedel kdor koli, celo množični morilec, pa taksist te- ga ne bi vedel in bi mu ves čas, nič hudega sluteč, obračal hrbet." Tomu Cruisu se je ponudila redka, pravzaprav prva priložnost, da v filmu igra negativca, plačanega morilca. Vendar lika Vincenta ne gleda skozi črno-bele oči. Ljudje smo pač zapletena, večplastna bitja, vsaks svojimi moralnimi vrednotami, zato v vsakem lahko najdemo dobre in sla- l\ia filmska platna prihaja komedija Bela modela, v kateri nas bosta zabavala temnopolta agenta FBI, ki se našemita v plavolasi belki. Bela modela Marcus in Kevin sta policista, ki preoblečeta vanje in se nastavita za va- morata pri šefu popraviti vtis. Odlo- bo. Težava je le ena - da sta temno- čita se za misijo varovanja bogatih de- polta, njuni varovanki pa plavolasi dinj in to zastavita tako, da se sama belki. Shawn in Marlon Wayans ig- rata zelo ambiciozna, a pod nesrečno zvezdo rojena agenta FBI, ki se našemita v dve gospodični iz visoke družbe. Zakaj? Da bi lahko pod takšno krinko kar največ izvedela o verigi ugrabitev, ki se dogajajo v visokih krogih. Kmalu pa ugotovita, da prodreti v visoko družbo ni mačji kašelj. Kljub Demokracija • 43/2004 film svojemu trudu se znajdeta na dnu in grozi jima celo izguba službe. Ko se izve, da nekdo grozi sestrama Brittany in Tiffany Wilson (igrata ju Mait-land Ward in Anne Dudek), bogatima gospodičnama iz visokih krogov, namesto Marcusa in Kevina dobita nalogo, da varujeta ti dve sestri prav njuna najhujša tekmeca. Da pa je ponižanje še hujše, dobita Marcus in Kevin nič kaj zavidanja vredno nalogo, da pospremita bcjgati sestrici od letališča do hotela v Hamp-tonu, kjer bo zabava za hampton-sko smetano. To pa vendar niti za njiju ni pretežka naloga. Ali pač ... m—m—m White (Chicks Režija: Keenen Ivory Wayans Scenaristi: Keenen Ivory Wayans, Shawn Wayans, Marlon Wayans, Andrew McElfresh, Michael Anthony Snowden, Xavier Cook Producenti: Keenen Ivory Wayans, Shawn Wayans, Marlon Wayans, Rick Alvarez, Lee R. Mayes Igrajo: Marlon Wayans, Shawn Wayans, Rochelle Aytes, Patrick Baynham Premiera: 21. 10. 2004 Distribucija: Continental film na kratko Na svojem domu v New Yorku je zaradi zastoja srca umrl ameriški igralec Christopher Reeve, ki se ga najbolj spominjamo iz filma Superman. 52-letni Reeve je bil po padcu s konja leta 1995 paralizi-ran od vratu navzdol in priklenjen na invalidski voziček. Igralec se je zavzemal za raziskave poškodb hrbtenice in ustanovil sklad, v katerem se zbirajo donacije za raziskave poškodb hrbtnega mozga. V kongresu je lobiral za višje zavarovalnine v primeru izjemno hudih poškodb, gledalce na podelitvi Oskarjev pa ganil do solz, ko je filmarje pozval, naj snemajo več filmov s socialno tematiko. Po poškodbi se je vrnil k režiji in celo k igri - leta 1998 v filmu Dvoriščno okno, remakeu Hitchcocko-ve grozljivke o moškem na invalidskem vozičku, ki je prepričan, da je bil njegov sosed umorjen. Reeve je prejel nagrado Screen Actors Guild za najboljšo igro v kategoriji televizijskega filma oziroma miniserije. Na filmu je prvo majhno vlogo dobil leta 1978, in to v zgodbi o nesreči podmornice z naslovom Gray Lady Down. Kmalu je sledil Superman, za katerega so Reeva izbrali med 200 kandidati za glavno vlogo. Oskarjevec Billy Bob Thornton je dobil svojo zvezdo na hollywo-odskem Pločniku slavnih. Po podatkih prirediteljev slovesnosti je igralec dobil 2265. zvezdo na slovitem pločniku. Pred številnimi opazovalci je Thornton ganjeno govoril o "veliki časti". Pretekli konec tedna so v ameriških kinematografih začeli vrteti njegov zadnji film Friday Night Lights. Za film Sling Blade je Thornton leta 1997 prejel oskarja za scenarij. Thornton se ukvarja z režijo in igranjem, pogosto pa na odrih nastopa tudi kot glasbenik. Johnny Depp bo v naslednjem svojem projektu igral vlogi igralca in režiserja filma, katerega zgodba pripoveduje o človeku, ki zbeži iz zapora in pribeži v Indijo. Shantaram je priredba uspešnice Gregoryja Davida Robertsa iz osemdesetih let. Osrednji oziroma glavni lik Lin, igral ga bo Depp, ob prihodu v Bombaj sreča Prabakara, vodnika, ki ga spozna z indijskim podzemljem. Linova epska zgodba vključuje vstop v bombajsko mafijo, boj v Afganistanu, delo zdravnika v bombajskih sle-mih, odvisnost od mamil in neizbežno zaljubljenost. Državljani Združenih držav Amerike bodo najverjetneje imeli priložnost zadnje dni pred predsedniškimi volitvami videti slavni dokumentarec Fahrenheit 9/11. Režiser Michael Moore in distributerji filma se namreč pogajajo, da prvič na televiziji predvajajo antibus-hevski dokumentarec. Omenjeni film je samo del načrta oziroma triurne oddaje z naslovom The Michael Moore Pre-Election Special, ki jo bo predvajala In Demand Networks. Najbolj znan in najdonosnejši film o Iraku in aktualnem predsedniku ZDA je do sedaj samo od prodanih kinovstopnic zaslužil 119 milijonov ameriških dolarjev. Hollywoodski veteran Sidney Lumet (Serpico) namerava reži-rati sodno dramo Find Me Guilty. Zgodba temelji na resnični zgodbi o sojenju mafijski družini Lucchesi, ki je delovala v New Jersey-ju. Sojenje tem nasilnim možem je najdaljši mafijski proces v ameriški zgodovini. V središču zgodbe je bistroumni odvetnik (Peter Dinklage), ki se spoprijatelji z obtoženim mafijcem (Vin Diesel). 106.6 IVI H 2 be lastnosti. Glavna lika Vincent in kov pa ju pripelje do tegaj da Vincen-Max skozi film doživljata velik psi- tova fasada začne pokati in mu Ma-hični preobrat. Medtem ko je Vin- xova človeškost pride do živega, Max cent hladnokrven morilec, inteligen- pa je očitno potreboval ^incenta kot ten, z neprebojno fasado in trdno od- nekakšno brco, ki mu pomaga, da ločen opraviti delo, je Max najprej končno vzame vajeti v svoje roke in negotov, poln želja, ki se jih boji ures- nekaj stori s svojim življenjem, ničiti in zato izbira lažjo pot - tolaži Igralci so se na vloge pripravljali se, da jih bo nekega dne izpolnil, če- s pomočjo ljudi, ki v resničnem živ-prav globoko v sebi ve, da za to nikoli ljenju opravljajo enake niloge kot line bo imel poguma. Razvoj dogod- ki v filmu. Tako je JadaPinkett Smith nekaj časa preživela z odvetnico, Mark Ruffalo s policistom, ki dela večinoma pod krinko v oddelku za nar-kotike, Tom Cruise z nekdanjim agentom britanskih posebnih enot, Jamie Foxx pa je, medtem ko je Cruise treniral na strelišču, preživljal dneve na dirkališču, da bi vožnja'avtomobi-la postala čim bolj instinktivna. To mu je vsekakor uspelo, zato jje bilo kasneje, med snemanjem, najteže odigrati, da vozi taksi, kadar zaradi potreb filma ni vozil sam, |ampak so taksi vlekli. Monika Maljevič Demokracija • Četrtek, 21. oktobra 2004 © tv program 22.10.2004 Kanal A Slovenija 1 a 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.20 9.45 10.20 10.55 11.35 11.55 12.25 13.00 13.15 13.15 13.45 15.00 15.55 16.30 16.50 17.10 17.35 18.30 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 22.00 22.50 0.05 0.05 1.00 1.20 2.10 3.35 4.45 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO |UTR0 (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR VESELA HIŠICA: PRAVL|ICA O HUDI LUKNJI, LUTKOVNA NANIZANKA, 17/23 ODDAJA ZA OTROKE JURI) DROBIŽEK, RISANA NANIZANKA, 9/26 SKIP IN SKIT, RISANA NANIZANKA, 16/26 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE JASNO IN GLASNO: ŠOLSKI RED, KONTAKTNA ODDAJA DRŽAVNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN, POSNETEK IZ BELTINCEV, 4, ZADNJA ODDAJA ZENIT: VIDNA TOPLOTA FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 2/24 POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OSMI DAN ALENKA COLJEVŠČEK: SREČANJE NA OSOJAH, POSNETEK PREDSTAVE SLC CELJE VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) SLOVENSKI VODNI KROC: KAMNIŠKA BISTRICA, IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA NANIZ., 2/10 (VPS 16.50) IZ POPOTNE TORBE: PAPIR (VPS 17.15) AFRIKA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 5/9 (VPS 17.40) ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) RISANKA (VPS 18.40) VREME DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ (VPS 20.00) 24, AMERIŠKA NAD., 4/24 (VPS 20.55) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.00) AFRIKA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 5/9 OTROCI Z ULICE, MEHIŠKI FILM (VPS 02.10) POLNOČNI KLUB INFOKANAL Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA 9.35 MOSTOVI-HIDAK: KANAPE - KANAP... 10.05 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 16.40 TV PRODAJA 17.15 VIDEOSPOTNICE: VROČE, PONOVITEV 17.50 OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA (VPS 17.45) 18.20 SKOZI ČAS (VPS 18.15) 18.30 ZAKON GUSTAVA lil, ŠVEDSKA BIOGRAFSKA NADALJEVANKA, 2., ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 18.30) 20.05 HIŠA IZ 40. LET PREJŠNJEGA STOLETJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 4, ZADNJI DEL (VPS 20.05) 21.00 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST (VPS 21.00) 21.30 SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 7/15 (VPS 21.30) ^ 22.00 ČREPINJARJEV POZDRAV, AMERIŠKI FILM (VPS 22.00) 23.40 VOKALNA SKUPINA BIT - ZMAGOVALCI 2.FESTIVALA VOKALNE ZABAVNE GLASBE "SREDI ZVEZD" (VPS 23.40) 23.50 SLOVENSKA JAZZ SCENA: THE FOOL COOL JAZZ ORCHESTRA, 2. DEL (VPS 23.50) 0.25 INFOKANAL 8.45 TV prodaja 8.50 Čarovnice, 3. sezona, ponovitev 7. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Čarovnice, 3. sezona, 8. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 259. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 154. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 2. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Midve z mamo, 2. sezona, zadnji del ameriške nanizanke 20.55 Romantični film: Pasji park, kanadsko-ameriški film 22.35 MoSke zadeve, 3. sezona, 8. del ameriške nanizanke 23.30 Ruby Wax, pogovorna oddaja Pop TV POP 7.25 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.15 Rubi, ponovitev 32. dela mehiške nad. 9.10 Klon, ponovitev 138. dela brazilske nad. 10.00 TV prodaja 10.30 Zrelo srce, ponovitev 3. dela mehiške nad. 11.20 Vrtnarjeva hči, pon. 66. dela mehiške nad. 12.15 Trenja, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 67. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 4. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 139. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 33. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Sanjski moški, slovenska erealityi serija 20.55 Akcija: Oropaj policijsko postajo, ameriški film ^ 22.40 Vroče mesto, 1. sezona, 6. del am. naniz. 23.35 XXL premiere 23.40 Gospod Mraz, angleško-francoski film ^ 1.40 24UR, ponovitev 2.40 Nočna panorama TevePika 9.00 9.30 10.00 11.30 12.00 13.00 13.30 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 21.00 21.30 22.30 23.00 0.20 Kanal III 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.55 TV prodaja 08.25 Automobille 08.50 TV prodaja 09.10 Policaj s petelinjega vrha, 11. del jugoslovanske nanizanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 15.00 Koncert 17.00 Sijaj, ponovitev 17.30 Sto izložb, sto strasti, 296. del italijanske telenovele 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Njihove zgodbe, ameriška romantična drama, 2000 22.00 Rokovnjač, jugoslovanska drama, 1980 23.40 Popotovanja z Janinom, ponovitev 00.10 Dokumentarna oddaja 00.25 TV prodaja SOBOTA, 23.10.2004 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon ABCD, svet avtomobilizma, pon Pod Zidano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, pon Do zdravja tudi tako, Diagcenter, pon Zvezde za otroke, glasbena humanitarna prireditev v Velenju, VTV Velenje, pon Razgledovanja, potopisna reportaža, pon Glasbeni mozaik Živeti zdravo, Algea, njen vpliv na imunsko dogajanje v telesu - Carso, vodi: Milka Krapež, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, teden vseživljenskega učenja, pon Z glavo na zabavo Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon Do zdravja tudi tako, gost: josip Pernar, pon Predah v gibanju, gost: Miran Kranjc, prvič Aktualno poučna oddaja 24 UR, informativna oddaja Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, pon Trenja POP TV Glasbeni mozaik Slovenija 1 a iT*] i/3 6.20 6.20 6.30 7.00 7.00 7.30 8.25 9.55 9.55 10.45 12.00 13.00 13.10 13.20 13.50 15.30 15.55 16.30 16.50 17.10 17.15 18.00 18.20 18.45 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20.00 20.35 21.35 22.00 22.30 23.25 23.25 0.50 1.15 1.55 2.15 2.40 3.15 5.00 5.20 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI TEDENSKI IZBOR ZGODBE IZ ŠKOLJKE NA KRASU JE KRASNO, ZAKL|UČNA PRIREDITEV SLOVENSKEGA KNJIŽNJEGA KVIZA 2004 KINO KEKECLETEČA COPATA, KANADSKI FILM (VPS 08.25) TEDENSKI IZBOR NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ POLNOČNI KLUB TEDNIK, PONOVITEV POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) INFOKANAL HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: TRENTA, TV NANIZANKA, 4/15, PONOVITEV DALKEITH, AVSTRALSKI FILM (VPS 13.50) O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.30) SLOVENCI V ITALIJI (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 16.50) OZARE ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERI|A, 16/21 (VPS 17.20) SLOVENSKI MAGAZIN (VPS 17.55) GRIMMOVE PRAVLJICE, RISANA NANIZANKA, 7/13 (VPS 18.20) RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK UTRIP VREME ŠPORT HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: TAKSISTIČNI MRK, TV NANIZANKA, 5/15 (VPS 20.00) HRI - BAR (VPS 20.35) PRVI IN DRUGI (VPS 21.35) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) SOPRANOVI, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 3/13 (VPS 22.30) NOČNI IZBOR JASTREB, ANGLEŠKI FILM SLOVENSKI MAGAZIN DNEVNIK, VREME, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.55) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 16/21 HIŠA LUTK, AMERIŠKA DRAMA PRVI IN DRUGI INFOKANAL Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 8.30 GLASBENO JUTRO MOZARTINA SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA -W.A.MOZART: SIMFONIJA ŠT. 40 V G-MOLU (VPS 08.40) _ 9.00 MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV 9.35 SOELDEN:SPVASVSL(Ž), PRENOSI. VOŽNJE (VPS 09.45) 11.00 TV PRODAJA 11.30 INFOKANAL 12.20 SOELDEN: SP V AS VSL (Z), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 12.25) 13.15 ŠPORTNI FILM 13.40 TV PRODAJA 14.10 GUDME: LIGA PRVAKOV V ROKOMETU (M), GUDME - GORENJE, PRENOS (VPS 14.10) 17.55 PAMPLONA: LIGA PRVAKOV V ROKOMETU (M): PORTLAND SAN ANTONIO - CELJE PIVOVARNA LAŠKO, PRENOS (VPS 17.55) 19.50 SKOZI ČAS (VPS 19.50) 20.05 HOWARD GOODALL - POMEMBNI DATUMI: 1874, ANGLEŠKA GLASBENO-DOKUMENTARNA SERIJA, 2/3 (VPS 20.05) 21.00 RIŽ IN KOČIJA, ŠPANSKA LITERARNA NADALJEVANKA, 2., ZADNJI DEL (VPS 21.00) 21.55 ČAROVNICE IZ EASTWICKA, AMERIŠKI FILM (VPS 21.55) 23.45 SOBOTNA NOČ (VPS 23.45) 1.45 INFOKANAL Kanal A 8.50 TV prodaja 9.20 Vsi moji otroci, ponovitev 150. dela am. nad. 10.10 Vsi moji otroci, ponovitev 151. dela am. nad. 11.00 Vsi moji otroci, ponovitev 152. dela am. nad. 11.50 Vsi moji otroci, ponovitev 153. dela am. nad. 12.40 Vsi moji otroci, ponovitev 154. dela am. nad. 13.30 Goodyear liga, oddaja 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Dr. Phil, pogovorna oddaja 15.55 Pozor - nevarno!, dokument, oddaja, 3/3 ^ 16.55 Goodyear liga, Crvena zvezda: Geoplin Slovan, prenos košarke 18.50 E+ 20.00 Kriminalka: Otoški zaklad, ameriški film ^ 21.45 Najboljše skrivne operacije sveta, dok. oddaja ^ 22.45 Policaj v skušnjavi, ameriški film ^ 0.35 Ekstra magazin, ponovitev ^ Pop TV PCP ¿«„TV""' 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Harold in vijolična voščenka, sinhronizirana risana serija 8.25 Najlepše pravljice bratov Grimm: Trnuljčica, risani film 8.50 Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija 9.00 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 9.10 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 9.35 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 10.00 Bučke, sinhronizirana risana serija 10.10 Capi, moj mali kuža, sinhronizirani risani film 11.00 Dogodivščine Jackieja Chana, risana serija 11.30 Oliver in njegovi, mladinska nanizanka 12.00 Šolska košarkarska liga 13.05 Odločitev ob mraku, ameriški film 14.35 Noji ne letijo, dokumentarna oddaja 15.40 Močeradova skrivnost, dokumentarna oddaja 16.50 Skrita afriška sedmorica, dokument, oddaja 17.55 24UR - vreme 18.00 Formula 1, prenos treninga 19.00 24UR 20.00 Filmski hit: Blondinka s Harvarda, ameriški film 21.45 Ogledalo, ameriški film 0.05 Striptizete, dokumentarna serija ^ 0.35 24UR, ponovitev 1.35 Nočna panorama TevePika šara 9.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Boris Kobal, pon 10.00 Kulturne drobtinice, etno ročk festival, pon 10.30 Predah v gibanju, gost: Miran Kranjc, pon 11.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 12.00 Computer line, oddaja o računalništvu, pon 12.30 Koncert "žametne vrtnice" Kamnik, 1 del, vodi: Boris Kopitar, pon 13.30 Glasbeni mozaik 14.30 Socius, osebnosti slovenskega gospodarstva, prvič 15.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, gostja: Suzana Landipet, pon 16.00 ŠKL, šolska košarkarska liga, pon Demokracija • 43/2004 tv program 17.00 17.30 18:00 18.30 20.00 21.00 21.30 22.30 23.00 00.00 00.15 Ko to tamo svira, reportaža iz Guče, 2 del TV IDEA, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, teden vse življenskega učenja, pon Zavod za alternativno izobraževane, šola duhovnih srečanj se predstavi, pon IDOL 2004, 3 del, pon Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 24 UR, informativna oddaja Živeti zdravo, Algea, njen vpliv na imunsko dogajanje v telesu - Carso, vodi: Milka Krapež, pon Ekstra magazin, pon Z glavo na zabavo, pon Glasbeni mozaik Kanal III i/3 08.00 TV prodaja 09.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 292. dela 09.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 293. dela 09.50 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 294. dela 10.10 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 295. dela 10.35 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 296. dela 11.00 Risanke 11.30 Za vas in mesto, ponovitev 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.30 Supernova Multi Talents - predizbor v Ljubljani 15.00 Videalisti, glasbene lestvice 15.30 Leteči Start, ponovitev 16.30 Policaj s petelinjega vrha, 12. del jugoslovanske nanizanke 17.30 Štiri tačke, ponovitev 18.00 Janja, razvedrilna oddaja 18.30 Automobille 18.45 Risanke 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Dirka, ameriški akcijski triler, 2001 22.00 Znani in zanimivi - Taiji Tokohisa 22.30 Agencija, 13. del ameriške nanizanke 23.20 Agencija, 14. del ameriške nanizanke 00.10 TV prodaja NEDELJA, 24.10.2004 Slovenija 1 J3 ¡0 ŽIV ŽAV: BINE, LUTKOVNA NANIZANKA, 4/15; KRTEK, RISANA NANIZANKA, 1/6; MEDVEDEK, RISANA NANIZANKA, 6/14 (VPS 07.30) 9.30 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, PONOVITEV 9.55 SLEDI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 09.55) 10.25 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER- CAPODISTRIA (VPS 10.25) 10.55 AFRIKA • POGLED S TAL, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 12/13 (VPS 10.55) 11.20 OZARE, PONOVITEV 11.25 OBZOR|A DUHA (VPS 11.25) 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 12.00) 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.10 VSAKDANJIK IN PRAZNIK (VPS 13.10) 14.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 14.15) 14.20 MALI DEMONI 14.25 POLDNEVNIK 14.30 ČLOVEŠKI FAKTOR 14.35 GLAS LJUDSTVA 14.40 NEDELJSKO OKO 14.50 PREDMET POŽELENJA 15.05 PLANETV:IAN WRIGHT V ŽIVO 15.40 ŠPORT & PREMIERE LEAGUE 15.50 ŠPORT NA DANAŠNJI DAN 15.55 PET MINUT SLAVE 16.00 WHOOPI, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZ, 5. DEL 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 16.50) 16.50 LORELLA 17.15 ŽIVE LEGENDE 17.20 GLASBENI DVOBOJ 17.40 NOČNA MORA 17.50 ARENA 18.10 VROČE 18.15 DRUŽABNA KRONIKA 18.30 ŽREBANJE LOTA (VPS 18.30) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 ZRCALO TEDNA 19.40 VREME 19.45 ŠPORT 20.00 SPET DOMA (VPS 20.00) 21.50 PETI ELEMENT (VPS 21.50) 22.45 POROČILA, ŠPORT, VREME (|VPS 22.45) 23.15 MED STRAHOM IN DOLŽNOS SLOVENSKI FILM (VPS 23.1^) 0.40 NOČNI IZBOR 0.40 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.20) 1,45 TISTEGA LEPEGA POPOLDNE 5.35 INFOKANAL Slovenija 2 STJO, ) :va 8.50 Moj prijatelj Roki, slnhronlzlrana risana serija 9.00 Katka in Orbi, slnhronlzlrana risana serija 9.10 Rudijevo moStvo, slnhronlzlrana risana serija 9.35 Bobek In Ciril, sinhronizirana risana serija 10.00 Bučke, slnhronlzlrana risana serija 10.10 Bell očnjak, slnhroniziranl risani film 11.00 Dogodivščine jackieja Chana, risana serija 11.30 Oliver in njegovi, mladinska nanizanka 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Mestece za vedno, 1. sezona, 17. del ameriške nanizanke 13.50 Sanjski moški, ponovitev 14.45 Ohrani vero, ameriški film 16.40 Umor na Orlent ekspresu, ameriški film 18.25 24UR-vreme 18.30 Formula 1, prenos dirke za VN Brazilije 21.00 24UR 21.45 Športna scena 22.45 Kako do deklet, ameriški film 0.20 24UR, ponovitev 1.20 Nočna panorama 6.30 INFOKANAL 9.05 DEBUT JUNGER SANGER: J.BRAHMS: LJUBEZENSKE PESMI, OP. 52 (VPS 09.15) 9.30 OGLASI 9.35 SOELDEN: SP V AS VSL (M), PRENOS 1. VOŽNJE (VPS 09.40) 11.00 TVPRODA|A 11.30 INFOKANAL 11.50 SP V GORSKEM KOLESARSTVU, POSNETEK IZ CALGARYA IN LIVIGNA 13.15 MAGAZIN LIGE PRVAKOV (VPS 13.15) 13.45 SP V GORSKEM KOLESARSTVU - KROS, POSNETEK IZ LIVIGNA (VPS 14.15) 14.25 TV PRODAjA 14.55 NOTREDAMSKI BRANILEC, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 15.00) 16.30 ZA OTROKE VSEGA SVETA - UNICEF, PRENOS, PONOVITEV 18.00 PROSLAVA OB DNEVU OZN, POSNETEK IZ SLOVEN] GRADCA (VPS 18.00) 19.00 SKOZI ČAS (VPS 19.00) 19.10 TONE PARTLJIČ; ŠČUKE PA NI, ŠČUKE PA NE ■ KRAPI SO, ŠČUKE PA NI, TV NADALJEVANKA, 3/7, PONO. (VPS 19.10) 20.05 ZIBELKE SVETOVNIH KULTUF DOKUMENTARNA SERIJA, 3/ 21.05 UČITELJI, ANGLEŠKA NADAI, ZADNJI DEL (VPS 21.00) 22.00 OPERNE ARIJE, MARKO FINk 22.20 ANNE TERESA DE KEERSMA: FRANCOSKI PORTRETNI FIL vi (VPS 22.15) 23.15 SOUTH PARK, AM. RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 7/15, PONOVI 23.40 INFOKANAL Kanal A R, NEMŠKA 12 (VPS 20.05) JEVANKA, 8., (VPS 21.55) KER, TEV < 9.20 TV prodaja 9.50 Mladi In nemirni, 3. sezona, ponovitev 255. dela ameriške nadaljevanke 10.40 Mladi In nemirni, 3. sezona, ponovitev 256. dela ameriške nadaljevanke 11.30 Mladi In nemirni, 3. sezona, ponovitev 257. dela ameriške nadaljevanke 12.20 Mladi In nemirni, 3. sezona, ponovitev 258. dela ameriške nadaljevanke 13.10 Mladi In nemirni, 3. sezona, ponovitev 259. dela ameriške nadaljevanke 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Dr. Phll, pogovorna oddaja 15.50 Mladi Indlana Jones: Pustolovščine v tajni službi, ameriški film 17.30 Živalim na pomoč, dokumentarna nanizanka 18.00 E+ 20.00 Družinski film: E.T. Vesoljček, ameriški film 22.10 Odvetnik z ulice, 3. sezona, 9. del ameriške nanizanke 23.05 Goodyear liga, Pivovarna LaSko : Partizan, posnetek koSarke 0.55 Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV 7.30 8.00 8.00 8.25 TV prodaja Ringa-Raja: Harold in vijolična voščenka risana serija Najlepše pravljice bratov muzikantje, ris.film Grii pa> n, sinhronizirana ¡mm: Bremenski TevePika EE 9.30 Poslovni studio, dnevno Informât, oddaja, pon 10.00 Poslovni studio, dnevno Informât, oddaja, pon 10.30 Poslovni studio, dnevno informât, oddaja, pon 11.00 Poslovni studio, dnevno Informât, oddaja, pon 11.30 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 12.00 V harmoniji z naravo, pon 12.30 Pod Židano marelo, glasbena oddaja z narodno zabavnimi ansambli, prvič 13.50 Socius, osebnosti slovenskega gospodarstva, pon 14.50 Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turističnimi informacijami 17.00 Koncert -žametne vrtnice' Kamnik, 1 del, vodi: Boris Kopitar, pon 18.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, novi načini zdravljenja težkih krvavitev, pon 18.30 Z glavo na zabavo, pon 19.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Boris Kobal, pon 19.30 Zavod za alternativno izobraževanje, Sola duhovnih srečanj se predstavi, pon 20.00 IDOL 2004, 4 del, v živo 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 23.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, pon 00.00 Z glavo na zabavo, pon 00.15 Glasbeni mozaik 6.45 7.00 9.00 9.05 9.05 9.20 9.45 10.05 10.40 12.30 13.00 13.15 13.15 13.45 14.05 15.00 15.55 16.30 16.50 16.55 17.05 17.35 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 21.25 22.00 22.50 23.55 23.55 0.30 1.25 1.50 2.40 3.10 3.35 ZRCALO TEDNA DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR IZ POPOTNE TORBE: PAPIR GULIMIŠEK, ODDAJA ZA OTROKE, 7/10 ODDAJA ZA OTROKE SLOVENSKI VODNI KROG: KAMNIŠKA BISTRICA, IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA NANIZANKA, 2/10 SPET DOMA PRVI IN DRUGI POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OBZORjA DUHA NEKAj MINUT ZA DOMAČO GLASBO LJUDJE IN ZEMLjA, ODDAjA TV MARIBOR VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) RADOVEDNI TAČEK: KROKODIL (VPS 16.50) RISANKA HIŠA EKSPERIMENTOV: SVETLOBOLOGIJA, POUČNO-ZABAVNA NANIZ, 5/8 (VPS 17.05) ŽIVLJENJE SESALCEV, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 9/10 (VPS 17.35) ŽREBANjE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.35) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT ŠEF KLINIKE, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 3/12 (VPS 20.00) IZZIVI (VPS 20.55) UMETNI RAj (VPS 21.25) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) KAREL II: STRAST IN OBLAST, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 1/4 (VPS 22.50) NOČNI IZBOR HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: TAKSISTIČNI MRK, TV NANIZANKA, 5/15 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.25) ŽIVLJENJE SESALCEV, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 9/10 IZZIVI UMETNI RAJ ČAROVNICE IZ EASTVVICKA, AMERIŠKI FILM (VPS 03.35) INFOKANAL Kanal III 07.00 TV prodaja 08.00 Otroško nedeljsko dopoldne 09.00 Yu-Gi-Oh, sinhronizirana risana serija 11.00 Popotovanja z Janinom 11.30 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.15 Automobille 13.30 TV prodaja 14.30 Supernova Multi Talents - predizbor v Ljubljani 16.00 Janja, ponovitev 16.30 Hočeš, nočeš, ponovitev 17.00 Sijaj, ponovitev 17.30 TV prodaja 18.00 Ekskluzivni magazin 18.30 Znani in zanimivi - Taiji Tokohisa 19.00 Risanke 19.30 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Raj, ameriška koprodukcijska drama, 2002 21.45 Ä n JUS za vsak okus, razvedrilna oddaja 22.15 Reporter X 22.45 Agencija, 15. del ameriške nanizanke 23.35 Agencija, 16. del ameriške nanizanke 00.20 TV prodaja l/Ef Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.05 PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER - CAPODISTRIA (VPS 09.05) 9.35 SLOVENCI V ITALIJI, PONOVITEV 10.05 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAjA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 13.45 TV PRODAjA 14.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA,PONOVITEV 18.05 SKOZI ČAS (VPS 18.05) 18.20 POLJUB SMRTI, AMERIŠKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 18.20) 20.05 KONČNICA (VPS 20.05) 21.00 STUDIO CITY (VPS 21.00) 22.00 ŠTUDENTSKA (VPS 22.00) 22.30 VIDEOSPOTNICE (VPS 22.30) 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) 0.05 INFOKANAL Kanal A A PONEDELJEK, 25.10.2004 Slovenija 1_[] 6.30 TEDENSKI IZBOR 6.30 UTRIP 8.45 TV prodaja 8.50 Čarovnice, 3. sezona, ponovitev 8. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Čarovnice, 3. sezona, 9. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 260. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 155. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 12. del u ameriške humoristične nanizanke // Demokracija • Četrtek, 21. oktobra 2004 © tv program 17.30 18.00 20.00 21.40 22.10 23.10 Jimova družina, 2. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke E+ Rocky 4, ameriški film ^ Vsi županovi možje, 5. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke Raymonda imajo vsi radi, 7. sezona, 15. del ameriške humoristične nanizanke Radijska postaja, 4. sezona, 15. del ameriške humoristične nanizanke Ruby Wax, pogovorna oddaja ^ Pop TV PCP 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.40 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 21.50 22.45 22.50 23.45 0.45 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Rubi, ponovitev 33. dela mehiške nadaljevanke Klon, ponovitev 139. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Zrelo srce, ponovitev 4. dela mehiške nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 67. dela mehiške nadaljevanke Športna scena, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 68. del mehiške nadaljevanke Zrelo srce, 5. del mehiške nadaljevanke Klon, 140. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 34. del mehiške nadaljevanke 24UR Naša mala klinika, 1. sezona, 7. del slovenske nanizanke Sedma nebesa, 8. sezona, 7. del am. naniz. Urgenca, 10. sezona, 7. del am. nanizanke XXL premiere Zakon in red: Enota za posebne primere, 2. del ameriške nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika 9.00 9.30 10.00 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 14.30 14.45 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 21.30 22.30 23.00 01.00 Kanal III 15.00 Na poti v Katango, jugoslovanski film, 1987 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 297. del italijanske telenovele 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 Sprejem častnih članov v fundaciji Ana in GT -1. del, reportaža 20.00 Moderna orožja, dokumentarna oddaja 21.00 Red Buli - B.A.S.E. skoki - Matterhorn 21.30 Dueti pevskih div, glasbena oddaja 23.00 K1, športni program 00.00 TV prodaja TOREK, 26.10.2004 Slovenija 1 13 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon Živeti zdravo, Algea, njen vpliv na imunsko dogajanje v telesu - Carso, vodi: Milka Krapež, pon Predah v gibanju, gost: Miran Kranjc, pon Razgledovanja, potopisna reportaža, pon Do zdravja tudi tako, gost: dr. Boris Kobal, pon ABCD, svet avtomobilizma, pon Klepet z jasnovidko Maručo, pon Trenja POP TV, pon Z glavo na zabavo, pon Glasbeni mozaik Zavod za alternativno izobraževanje, šola duhovnih srečanj se predstavi, pon Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja Computer line, oddaja o računalništvu, pon A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon Na piki, aktualna pogovorna oddaja, prvič Jana, oddaja o sončni strani življenja, ciklus: starostniki, 1 del, prvič 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon E+ Glasbeni mozaik T73 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.10 9.25 9.50 10.10 10.35 11.25 12.25 13.00 13.15 13.15 13.40 14.10 15.05 15.55 16.30 16.50 17.05 17.25 17.40 18.10 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 22.00 22.50 1.25 1.25 2.20 2.40 3.10 3.40 tedenski izbor kultura odmevi dobro iutro (vps 07.00) poročila (vps 09.00) tedenski izbor radovedni taček: krokodil odda|a za otroke želvji otok, risana nanizanka, 13/26 hiša eksperimentov: svetlobologi|a, poučno-zabavna nanizanka, 5/8 zlatko zakladko: po dolini rečice idrije življenje sesalcev, angleška poljudnoznanstvena serija, 9/10 hri - bar slovenski magazin poročila, šport, vreme tedenski izbor umetni ra| izzivi peti element šef klinike, francoska nadaljevanka, 3/12, ponovitev mostovi - hidak: potepanja - barangoljsok (vps 15.55) poročila, šport, vreme (vps 16.30) sprehodi v naravo: cipresovke ii, ponovitev (vps 16.50) knjiga mene briga - dominique laporte: zgodovina dreka, ponovitev (vps 17.05) odpeti pesniki (vps 17.25) življenje prestolnice, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 4/6 (vps 17.40) prisluhnimo tišini (vps 18.10) risanka (vps 18.40) vreme (vps 18.55) dnevnik vreme, magnet, šport tarča (vps 20.00) odmevi, kultura, šport, vreme (vps 22.00) skrivnosti vojne, ameriška dokumentarna serija, 13., zadnji del (vps 22.50) dvanajsta noč, angleška drama (vps 23.40) nočni izbor dnevnik, vreme, magnet, šport dnevnik zamejske tv (vps 02.20) življenje prestolnice, izobraževalno-dokumentarna oddaja, 4/6 prisluhnimo tišini tarča 18.55 19.10 20.25 23.25 23.55 SKOZI ČAS (VPS 18.55) Rl2 IN KOČIJA, ŠPANSKA LITERARNA NADALJEVANKA, 2., ZADNJI DEL, PONOVITEV FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 3/24 (VPS 20.05) ZGUBLJENO PODEŽELJE, NEMŠKA DRAMA (VPS 20.25) VON) PO VIJOLICAH, MEHIŠKI FILM (VPS 22.00) VIDEOSPOTNICE: MONO (VPS 23.25) ^ INFOKANAL 18.00 V harmoniji z naravo, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 20.00 Koncert žametne vrtnice* Kamnik, 2 del, vodi: Boris Kopitar, prvič 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, gost: dr. Janez Rugelj, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 23.00 Naša mala klinika, slovenska nanizanka 00.00 Glasbeni mozaik Kanal A Kanal III V 8.45 TV prodaja 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 8.50 Čarovnice, 3. sezona, ponovitev 9. dela 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija ameriške nanizanke 07.55 TV prodaja 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške 08.25 Risanke nanizanke 08.50 TV prodaja 10.30 E+, ponovitev 09.30 Risanke 12.30 TV prodaja 10.00 TV prodaja 13.00 Čarovnice, 3. sezona, 10. del ameriške 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev nanizanke 11.00 Videalisti, glasbene lestvice 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 1. del ameriške 12.00 TV prodaja nadaljevanke 12.25 Risanke 14.45 Vsi moji otroci, 156. del ameriške 13.15 TV prodaja nadaljevanke 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 15.35 TV prodaja 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 14.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 13. del 15.00 Čudodelni meč, filmska pravljica (1950) ameriške humoristične nanizanke 17.15 TV prodaja 17.30 Jimova družina, 2. sezona, 13. del ameriške 17.30 Sto izložb, sto strasti, 298, del Italijanske humoristične nanizanke telenovele 18.00 E+ 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 20.00 Akcija: 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija Lovci na glave, ameriški film ^ 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 21.50 Vsi županovi možje, 5. sezona, 8. del 19.30 Znani in zanimivi - Taiji Tokohisa, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 20.00 Leteči Start, razvedrilna oddaja 22.20 Raymonda imajo vsi radi, 7. sezona, 16. del 21.00 Ponovno rojen, ameriška romantična ameriške hum. nanizanke komedija, 2001 22.50 Radijska postaja, 4. sezona, 16. del ameriške 22.45 A n JUS za vsak okus, ponovitev humoristične nanizanke 23.15 Automobille 23.20 Ruby Wax, pogovorna oddaja 23.30 Red Buli - B.A.S.E. skoki - Matterhorn 00.00 TV prodaja Pop TV PCP v .TV ~ : 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 34. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 140. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Zrelo srce, ponovitev 5. dela mehiške nadaljevanke 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 68. dela mehiške nadaljevanke 12.45 Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 7. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 69. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 6. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 141. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 35. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 21.00 Življenjska zgodba: Pokol na Long Islandu, ameriški film 22.40 XXL premiere 22.45 Zakon in red: Enota za posebne primere, 3. del ameriške nanizanke 23.40 24UR, ponovitev 0.40 Nočna panorama SREDA, 27.10.2004 Slovenija 1_[j TevePika HE 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 5.10 INFOKANAL 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 9.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 07.55 08.25 TV prodaja Risanke Slovenija 2 9.30 Zavod za alternativno izobraževanje, Sola duhovnih 08.50 TV prodaja srečanj se predstavi, pon 09.10 Automobille 6.30 INFOKANAL 10.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija 09.25 Risanke 9.05 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) Klariča, prvič 10.10 TV prodaja 9,35 DOBER DAN, KOROŠKA, PONOVITEV 10.30 Živeti zdravo, Algea, njen vpliv na imunsko 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.05 OTROŠKI INFOKANAL dogajanje v telesu - Carso, vodi: Milka 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 11.00 TV PRODAJA Krapež, pon 12.00 TV prodaja 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 11.00 IDOL 2004, pon 12.25 Risanke 16.25 TV PRODAJA 12.30 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, pon 13.15 TV prodaja 17.00 TEDENSKI IZBOR 13.30 Glasbeni mozaik 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 17.00 ŠTUDENTSKA 17.00 Kulturne drobtinice, literarni festival, Vllenica 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.30 STUDIO CITY 2004, prvič 14.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.25 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ 17.30 Computer line, oddaja o računalništvu, prvič 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 TELEBAjSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 9/45 9.25 RISANKA 9.30 MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 19/26 9.55 SPREHODI V NARAVO: CIPRESOVKE II 10.15 KNJIGA MENE BRIGA- DOMINIQUE LAPORTE: ZGODOVINA DREKA 10.35 ODPETI PESNIKI 10.50 ŽIVLJENJE PRESTOLNICE, IZOBRAŽEVALNO- DOKUMENTARNA ODDAJA, 4/6 11.20 PRISLUHNIMO TIŠINI 11.50 SLEDI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA 12.20 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.20 TEDENSKI IZBOR 13.20 NA VRTU, ODDAjATV MARIBOR 13.45 ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 16/21 14.25 TARČA 15.55 MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ (VPS 16.50) 17.45 VEM-VEŠ (VPS 17.45) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 SEDMI PEČAT:HIMALA|A, D.N., KOPRODUKCIJSKI FILM (VPS 20.00) 1 :: 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.55 OMIZJE (VPS 22.55) 0.30 NOČNI IZBOR Demokracija • 43/2004 tv program 0.30 1.25 DNEVNIK, VREME, MACNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.25) 1.45 VEM-VEŠ 2.40 DNEVI SLAVE, AMERIŠKI ČB FILM (VPS 02.40) 4.00 OMIZJE 5.30 INFOKANAL Slovenija 2 6.30 9.05 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 16.45 17.20 18.15 18.45 19.00 20.05 21.00 21.50 22.40 23.10 INFOKANAL TEDENSKI IZBOR CITY FOLK, LjUDjE EVROPSKIH MEST MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA • BARANCOLiSOK OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA HIŠA IZ 40. LET PREJŠNJEGA STOLETJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 4„ ZADNJI DEL, PONOVITEV VIDEOSPOTNICE: MONO, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.45) KONČNICA, PONOVITEV CUBISMO, KONCERT (VPS 20.05) DANIEL LIEBESKIND, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 21.05) LABIRINT, DOKUMENTARNA ODDA|A (VPS 21.50) VIDEOSPOTNICE: TOP (VPS 23.20) ^ INFOKANAL Kanal A 8.45 TV prodaja 8.50 Čarovnice, 3. sezona, ponovitev 10. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, pon. am. nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Čarovnice, 3. sezona, 11. del ameriške naniz. 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 2. del am. nad. 14.40 Vsi moji otroci, 157. del ameriške nad. 15.30 TV prodaja 16.00 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 16.50 Goodyear liga, Geoplin Slovan : Union Olimpija, prenos košarke 18.50 E+ 20.00 Ekstra magazin ^ 20.50 Lepotni čarovniki, ameriška dokumentarna oddaja 21.50 Vsi županovi možje, 5. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke 22.20 Raymonda imajo vsi radi, 7. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke 22.50 Radijska postaja, 4. sezona 17. del ameriške humoristične nanizanke 23.20 Ruby Wax, pogovorna oddaja Pop TV PCP 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 35. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 141. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11.00 Zrelo srce, ponovitev 6. dela mehiške nad. 11.50 Vrtnarjeva hči, pon. 69. dela mehiške nad. 12.45 Preverjeno, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 70. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 7. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 142. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 36. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka: Okronana in nevarna, ameriški film 21.40 Monk, 1. sezona, 8. del ameriške nanizanke 22.35 XXL premiere 22.40 Zakon in red: Enota za posebne primere, 4. del ameriške nanizanke 23.35 24UR, ponovitev 0.35 Nočna panorama 10.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 10.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, ciklus: starostniki, 1 del, pon 11.00 Koncert -žametne vrtnice' Kamnik, 2 del, vodi: Boris Kopitar, pon 12.00 Naša mala klinika, slovenska ¡nanizanka, pon 13.00 Glasbeni mozaik 16.30 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, pon 17.30 V družbi s Favnom, prvič 17.45 Z glavo na zabavo, pon 18.00 Do zdravja tudi tako, dotik, gostja: Meta Fonda, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 19.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, gost: dr. Janez Rugelj, pon 20.00 ABCD, svet avtomobilizma, prvič 20.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Duhovna univerza, prvič 21.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Preverjeno POP TV 00.00 Glasbeni mozaik TevePika Kanal III v3 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Risanke 09.40 Videalisti, glasbene lestvice 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovjtev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice ' 11.15 Ekskluzivni magazin 11.45 Automobille 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 15.00 Dnevi, jugoslovanska film 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 299. del italijanske telenovele 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Supernova Multi Talents 21.30 Janja, ponovitev 22.00 Sijaj 22.30 Reporter X 23.00 Dvoboj za južno progo, jugoslovanska vojna akcija, 1978 00.40 TV prodaja ČETRTEK, 28.10 Slovenija 1 J3 GE 9.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 9.30 Kulturne drobtinice, literarni festival, Vilenica _2004, pon_ 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.55 10.00 10.35 11.30 12.00 13.00 13.15 15.05 16.30 16.50 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR MALE SIVE CELICE, KViZ RISANKA ZGODBE IZ ŠKOLJKE VEM - VEŠ AFRIKA • POGLED S TAL, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 12/13 POTOVANJE PREDALEČ, DOKUMENTARNA SERIJA, 5/7 POROČILA, ŠPORT, VREME SPET DOMA, PONOVITEV SKRIVNOSTI VOJNE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 13, ZADNJI DEL, PONOVITEV MOSTOVI- HIDAK: MO| GOST, MOJA GOSTJA... - VEND...GEM... (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE (VPS 16.50) 17.25 18.10 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 21.30 22.00 22.50 22.50 0.40 0.40 1.35 1.55 2.35 3.05 4.00 4.30 ŠTAFETA MLADOSTI (VPS 17.25) MODRO (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT TEDNIK (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) KNJIGA MENE BRIGA - URBAN GOLOB: NA BELI STENI (VPS 21.30) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER MARTHA ARGERICH, FRANCOSKI FILM O PIANISTKI (VPS 22.50) SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN DAVID DE VILLIERS (VPS 00.05) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.35) ŠTAFETA MLADOSTI MODRO TEDNIK OSMI DAN SPET DOMA Slovenija 2 Z 6.30 INFOKANAL 9.05 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) 9.35 MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV 10.05 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 11.30 16.30 17.00 18.00 18.30 18.40 20.00 21.00 23.00 0.40 1.10 TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA ZIBELKE SVETOVNIH KULTUR, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 3/12, PONOVITEV VIDEOSPOTNICE: TOP, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.30) TARZAN IN AMAZONKE, AMERIŠKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 18.40) BORŠTNIKOVO SREČANJE - ZAKLJUČNA PRIREDITEV OB PODELITVI BORŠTNIKOVEGA PRSTANA, PRENOS IZ SNG MARIBOR (VPS 20.00) GREGOR STRNIŠA: LJUDOŽERCI, TV PRIREDBA PREDSTAVE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA (VPS 21.00) POSEBEN POGLED:MAMBO TISOČLETJA, TAjVANSKI FILM (VPS 22.00) VIDEOSPOTNICE: VROČE (VPS 23.40) INFOKANAL Kanal A 2004 8.45 TV prodaja 8.50 Čarovnice, 3. sezona, ponovitev 11. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Čarovnice, 3. sezona, 12. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 3. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 158. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 2. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Krimič: Umori na podeželju: Krvna pota, angleški film 22.00 Mrtve priče, 3. sezona, 2. del angleške nanizanke 23.05 Samo bedaki in konji, 6. sezona, 4. del angleške humoristične nanizanke 0.10 Ruby Waxax, pogovorna oddaja Pop TV PCP 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 36. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 142. dela brazilske nadaljevanke 10.30 11.00 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.30 22.10 23.05 23.10 0.05 1.05 TV prodaja Zrelo srce, ponovitev 7. dela mehiške nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 70. dela mehiške nadaljevanke Monk, 1. sezona, ponovitev 8. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 71. del mehiške nadaljevanke Zrelo srce, 8. del mehiške nadaljevanke Klon, 143. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 37. del mehiške nadaljevanke 24UR Trenja Popolni četrtek: Seks v mestu, 6. sezona, 9. del ameriške nanizanke Alias, 2. sezona, 9. del ameriške nanizanke XXL premiere Zahodno krilo, 5. sezona, 8. del ameriške nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika EE 9.00 9.30 10.00 11.00 11.30 12.00 13.00 13.30 14.30 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 21.30 22.30 23.00 0.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Computer line, oddaja o računalništvu, pon Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, gost: dr. Janez Rugelj, pon V harmoniji z naravo, pon ŠKL, šolska košarkarska liga, prvič Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon Preverjeno, POP TV, pon Glasbeni mozaik Jana, oddaja o sončni strani življenja, Duhovna univerza, pon Znani in zanimivi, Taiji Tokohisa, prvič Zrela leta z Melanijo Ster in Farmedico, prvič Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo Kulturne drobtinice, literarni festival, Vilenica 2004, pon Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon To morate vedeti!, kontaktna oddaja, Slovenica zavarovalniška hiša, kako s FONDPOLICO zagotoviti socialno varnost. A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, prvič 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Ekstra magazin Glasbeni mozaik Kanal III v3 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Videalisti, glasbene lestvice 09.50 Risanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Sprejem častnih članov v fundaciji Ana in GT - 2. del, reportaža 11.25 Red Bull - B.A.S.E. skoki - Matterhorn 12.00 TV prodaja 12.25 A n JUS za vsak okus, ponovitev 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 15.00 Supernova Multi Talents 17.00 Automobille 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 300. del italijanske telenovele 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 Popotovanja z Janinom 20.00 20 kraljic ročka, glasben addaja 21.00 Hočeš nočeš, razvedrilna oddaja 21.30 Zakon ječe, ameriška drama, 2000 ^ 23.10 Miss, jugoslovanska komedija, 1986 00.50 TV prodaja_ Demokracija • Četrtek, 21. oktobra 2004 © radijski program RADIO OGNJIŠČE PETEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 10.30 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.00 21.15 22.00 23.00 24.00 04.40 INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Mali oglasi Slovenc' Slovenca vabi Poročila, VaSa pesem NaS gost Poročila Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Radijska molitev Škofov govor pred nedeljo 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus 2ivi Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovenc' Slovenca vabi Radio Vatikan NEDELJA Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila Jezikovni brevir Naravoslovne zanimivosti Koledar prireditev Spominjamo se Sobotna iskrica Poročila, Vaša pesem Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija Zvonjenje Biser za dušo Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Glasbena voščila 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji 04.40 Radio Vatikan PONEDELJEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi__ 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O Šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Glasovanje za VaSo pesem 19.00 Glas Amerike 19,10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 10.00 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.30 22.00 23.00 24.00 04.40 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za duSo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila Jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Poročila Kratke novice, VaSa pesem Zvonjenje Biser za duSo VoSčilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voščila Šport na Radiju Ognjišče I. Poročila, VaSa pesem Šport na Radiju Ognjišče II. Glas Amerike Kratke novice Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi 2.4. in 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba In sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK SREDA 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.10 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07.15 07.30 07.50 08.00 08.30 08.45 09.00 09.15 09.30 10.00 10.15 11.00 12.00 12.05 12.15 12.30 13.00 14.00 14.05 14.15 14.30 14.45 15.00 15.30 15.50 16.00 18.00 18.15 19.00 19.10 19.15 Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za duSo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Bim-bam-bom Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila Jezikovni brevir Kmetijski nasvet Koledar prireditev Spominjamo se Poročila Napovednik Založba Družina Poročila Doživetja gora in narave Kratke novice, VaSa pesem Zvonjenje Biser za duSo VoSčilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Mali oglasi Kratke novice Napovednik GV v etru Kulturni utrinki Komentar Družine INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Glasbena voSčila Poročila, VaSa pesem 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep Glas Amerike Kratke novice Napovednik 05.00 Pogumno v novi dan 19.30 Za otroke 05.10 Vreme, ceste 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 05.30 Poročila 20.00 Radio Vatikan 05.45 Napovednik programa 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 06.00 Svetnik dneva 20.30 Karavana prijateljstva 1. 06.10 Biser za duSo 21.30 Mozaik dneva 06.20 Prognostik 22.00 Karavana prijateljstva 11. 06.30 Kratke novice Ponovitve: 06.35 Kličemo 113 23.00 Pogovor o 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 24.00 Sveta vera bodi vam luč besede z razlago) 04.40 Radio Vatikan © Demokracija • 43/2004 športna kolumna Esad Babačič Evforija po Italiji ni trajala dolgo. Morali smo se spustiti na realna tla in priznati, da vendarle nismo tako dobri, kot se nam je za trenutek zazdelo. Tega smo se potihoma zavedali že prej. še posebej po analizi srečanja proti "azzurom", ki so prišli v Celje kot vnaprejšnji zmagovalci. Tako pa se danes ne da več igrati z nikomer. Zakleta Skandinavija Samo poglejmo Makedonijo, ki je najprej vzela točko Nizozemcem, nato pa izgubila proti Andori. Nekoč bi temu rel^li sramota, danes pa je to le še eno od presenečenj. Tudi Portugalci so se morali opeči proti Liechtenste-inu, a so potem uničili vedno neugodne Ruse. Grki bocio očitno prvi evropski prvaki, kijih ne bo na svetovnem prvenstvu. Dokler jih ni nihče poznal, so lahko počeli, kar so hoteli, ko pa jih je Evropa videla na veliki sceni, so bili kot prebrana knjiga. Tudi nam se je proti Italiji zgodil mali čudež, zaradi katerega smo postali zanimivejši za nasprotnike, zato so se ti še toliko bolj pripravili. Vsaka šola nekaj stane in tudi naša je bila precej draga. Zdaj je samo še vprašanje, ali bo zalegla. Ker za Norvežani prihajajo Be-lorusi z vsem razkošnim talentom in potrebno hitrostjo. Kar malo boleče je bilo gledati naše premražene in nemočne fante, kako so se lomili pred naleti klenih Skandinavcev, ki se niso delali prav nič evropske. Prav nasprotno: po nogah so talldi kot kakšni Huni, ki so jih po pomoti spustili na nogometno igrišče. Seveda pa dobiš toliko udarcev, kot jih sam pustiš, in dejstvo je, da jih naši niso vračali, kot bi se spodobilo. No, pa to ni poglavitni razlog, zakaj so nas Norvežani tako hudo nadigrali. Predvsem so bili prehitri za nekatere iz naše obrambne vrste. Zdaj je popolnoma jasno, da Mitrakovič ven- darle ni tako ustrezna zamenjava za Kajzerja. Pokom je pač naredil napako, ker je hotel najbolje, ampak od njega tudi sicer ne moremo pričakovati kakšnega vrhunskega znanja. Zdaj je lahko govoriti, da je Brane naredil harakiri, ko je prekršil staro nogometno pravilo: ne menjaj postave, ki zmaguje. Veliko drugih možnosti s temi igralci ni bilo. Je pa seveda vprašanje, ali bi lahko igrali na katerih drugih pozicijah. Denimo Mitrakovič - podoben je bil parni lokomotivi, ki se poskuša upreti najmodernejšim vlakom. Seveda popolnoma neuspešno. Toliko pobegov po krilih že dolgo nismo videli na kakšni uradni tekmi, da o stoodstotnih priložnostih niti ne govorimo. Prva Pokornova napaka je bila prelomna, tako kot je bila pre- takšnega razvoja dogodkov. Če bi naš novi "Srečko" predvidel takšen razplet, gotovo ne bi šel brezglavo na nasprotnikovo stran. Seveda je lahko biti general po bitki, a kljub temu si ne moremo kaj, da ne bi podvomili o pravilnosti takšnega pristopa na vročem igrišču. Škoda je, ker smo Norvežanom odprli tek, s katerim bi nam do konca kvalifikacij uspelo doseči končno drugo mesto. Po drugi strani pa je prišel poraz v pravem trenutku, saj je do konca še dovolj popravnih izpitov. Bolje je, da smo izgubili zdaj in se iz lekcije nekaj naučili, kot pa da bi se nam to zgodilo proti Belorusiji, ki je pokazala, da je izjemno nevarna reprezentanca. Tako smo pripravljeni na obračun s slovanskimi brati, ki vendarle niso tako "nesramni" kot Bolje je, da smo izgubili zdaj in se iz lekcije nekaj naučili, kot pa da bi se nam to zgodilo proti Belorusiji, ki je pokazala, da je izjemno nevarna reprezentanca. lomna slaba ocena Cesarja, junaka srečanja z Italijo, ki je za trenutek pomislil na prepovedani položaj in že je bilo prepozno. Kot vemo, je igrišče na Norveškem precej širše od tistega v Celju, in tega bi se morali naši zavedati. Tu tiči eden od razlogov, zakaj je domači selektor pustil, da so naši napadli, sam pa se je odločil za kontre, ki so se izkazale za smrtne. Naš selektor je ostal zvest napadalnemu pristopu, kar smo od njega tudi pričakovali, vendarle pa nihče ni pričakoval Norvežani, pa tudi sicer nam veliko bolj ležijo. Prepričan sem, da se bo dalo proti njim veliko več igrati, saj bodo tudi oni spuščali žogo. Do pomladi bodo naši junaki že veliko zrelejši in upam, da se jim takšen polom ne bo več zgodil. Domači teren je še vedno tista jama, iz katere je treba črpati. V gosteh vendarle ne moremo pričakovati kakšnih šokantnih novic, saj so naši preprosto prezeleni za kakšno hudo presenečenje. Pa tudi Italijani nas zdaj že poznajo. Demokracija • Četrtek. 21. oktobra 2004 S prvimi tekmami v slovenskem pokalu in prvim nastopom v ligi prvakov se je za rokometni klub Celje Pivovarna Laško začela nova rokometna sezona. Celjani, ki se bodo letos znova bojevali na dveh frontah, čaka težka naloga, česar se zavedajo tudi v klubu. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so bili v lanski sezoni zagotovo prvo ime slovenske in evropske rokometne scene. Uresničili so vse in še več, kar so si zadali na začetku sezone. Čez domače prvenstvo so se dobesedno sprehodili do prvega mesta, na evropski sceni so končno osvo- Eden pomembnejših uspehov kluba pred letošnjo sezono je bilo tudi petletno podaljšanje pokroviteljske pogodbe s Pivovarno Laško. jili dolgo pričakovani in želeni naslov prvaka lige prvakov, za nameček pa jim je uspelo pred začetkom letošnje sezone še za pet let podaljšati pogodbo z dosedanjim glavnim pokroviteljem kluba Pivovarno Laško. Zaradi vseh teh uspehov tako navijači kot širša slovenska javnost seveda pričakujejo, da jim bo to uspelo ponoviti tudi letos, kar pa seveda ne bo lahka naloga. V vmesnem času so se tekmeci na mednarodni ravni nedvomno okrepili (tudi s celjskimi igralci), na domačem prizorišču Velenje postaja čedalje močnejši tekmec, hkrati pa bodo v Celju v novi sezoni nastopili brez nekaterih najboljših igralcev iz minule sezone - Renata Vug-rinca, ki se je preselil v nemški Mag- deburg, in Dejana Perica, ki je odšel v špansko Barcelono. Da bo tudi glede na slednje lansko sezono težko ponoviti, se zaveda tudi vodstvo kluba. "V naslednji sezoni bo zelo težko ponoviti izjemne uspehe iz minule sezone. V domačem prvenstvu se je izoblikovala manjša skupinica izjemno kakovostnih tekmecev, med katerimi je prva seveda velenjska ekipa, na mednarodni sceni pa so se nekatere ekipe dodobra okrepile. Novi igralci seveda terjajo nekatere spremembe na taktično-tehničnem področju, vendar sem prepričan, da bomo do prvih mednarodnih tekem že pravi," je na tiskovni konferenci pred letošnjo sezono razlagal trener Miro Požun. Z njim se je strinjal tudi športni direktor kluba Slavko Ivezič, kije pred kratkim postal novi selektor slovenske izbrane rokometne vrste: "Upam, da breme, kije nastalo z osvojitvijo prvega mesta v ligi prvakov, v prihajajoči sezoni ne bo pretežko za naše igralce." Visoki cilji za novo sezono Kljub vsemu Celjani v novo sezono štartajo kar se da optimistično in z visokimi cilji. "Na domačem prizorišču je naš cilj znova osvojiti naslov državnega prvaka, v ligi prvakov pa se uvrstiti vsaj v četrtfinale. Pred začetkom sezone so se sicer pojavili nekateri pomisleki glede ekipe, po mojem mnenju pa smo sestavili zelo dobro kombinacijo mladih in na- darjenih ter izkušenih in prekaljenih igralcev," je na že omenjeni tiskovni konferenci dejal predsednik kluba Tone Turnšek. Optimizem je toliko bolj upravičen, ker so se Celjani pred letošnjo sezono okrepili z nekaterimi dobrimi igralci. Iz Gorenjskega Velenja sta v Celje prišla vratar Go-razd Škof in krožni napadalec Matjaž Mlakar, vrnila sta se tudi "doma vzgojena" Goran Kozomara in Dragan Gajič, nov pa je Moldavec Vladimir Lollo. "Dobili smo nove in kakovostne igralce. S svojim dosedanjim odnosom na treningih in tekmah so dokazali, da se lahko v prihodnje nanje zanesemo. Pričakovanja naših privržencev so velika in upam, da jih ne bomo razočarali. CtUi i « Celje v novi sezoni nastopa v rahlo spremenjeni postavi. Odšla sta Perič in Vugrinec, prišli pa Škof, Mlakar, Kozomara, Gajič in Lollo. © Demokracija • 43/2004 šport Celjske barve bodo v letošnji sezoni branili: vratarji: Aljoša Rezar, Gorazd Škof in Gregor Lorger; krožni napadalci: Goran Kozomara, Matjaž Mlakar in Mihael Gorenšck; krilni igralci: Matjaž. Bramen, Edvard Kokšarov, Dragan Gajič in Klemen Štruc zunanji igralci: Sergej Rutenka, Vladimir Lollo, Nenad Bilbija, Miladin Kozlina, Jure Natek in Uroš Zorman. vratarji se v kaj podobnega nikakor ne bi drznili spustiti. Naslediti Perica v vratih je zelo drzna odločitev, vendar izziv sprejemam odgovorno." razlike. Na srečo so Celjani že v deseti minuti drugega dela z delnim izidom 7:1 izenačili na 23:23, še tri minute pred koncem pa so vodili z zadetkom razlike. V zadnjih treh minutah so domači igralci z dvema zadetkoma Manojloviča povedli. Odlični Stanič (18 obramb-2 sedemmet-rovki, Škof 21-2 sedemmetrovki) je nato ubranil še en strel pivovarjev, čisto na koncu pa je sodnik razveljavil zadetek Kokšarova, s katerim bi Celjani izenačili. Tako so Celjani tekmo izgubili in s tem plačali ceno za podcenjevanje Crvene zvezde. Športni direktor kluba Slavko Ivezič, ki je pred kratkim postal selektor slovenske ¡zbrane rokometne vrste, upa, da breme, ki je nastalo z lanskimi uspehi, v letošnji sezoni za igralce ne bo pretežko. Ekipa še ni uigrana, toda pričakujem najboljše," pravi ruski reprezentant Edvard Kokšarov, velik bojevnik na rokometnem igrišču. Morda še najtežja naloga v novi sezoni čaka vratarja Gorazda Škofa, ki bo v vratih zamenjal legendarnega Dejana Perica. Čeprav Škof velja za dobrega in zanesljivega vratarja, bo "nadomeščanje" takšnega asa, kot je bil Peric, vse prej kot lahka naloga. Tega se zaveda tudi Škof, ki je na tiskovni konferenci dejal: "Pred menoj je težka in odgovorna naloga, mnogi Beogradu . Celjani so Začetek ni bil najobetavnejši Prvi najboljši preizkus pripravljenosti spremenjene ekipe je bila prva tekma lige prvakov, ki so jo Celjani pretekli konec tedna v odigrali s Crveno zvezdo, srečanje v Beogradu dobro začeli, četudi niso imeli pravih informacij o moštvu pomlajene in prenovljene ekipe rdeče-belih - domačini jim namreč niso dali na ogled kasete, kot določajo pravila EHF (dali so jim napačno kaseto in se pri tem izgovarjali na tehnično napako). Do 15. minute so na igrišču tempo narekovali gostje, ki pa so zatem krepko padli v igri. Pravzaprav je do preobrata prišlo v zadnjih desetih minutah, po izključitvi Mlakarja, ko so z delnim izidom 4:0 domači povedli 18:13in nato to prednost do konca polčasa zlahka obdržali. Celjanom seje poznalo, da je Kokšarov nastopil z natrgano mišico, zaradi poškodbe prepone pa v moštvu ni bilo Mihe Gorenška. Polčas sp domači dobili s šestimi zadetki Najteže bo s Portlandom San Antoniom Kljub temu poraz za Celjane še ne pomeni ničesar, saj bodo imeli v skupini D, v kateri igrajo letos (poleg njih so v omenjeni skupini španska ekipa Portland San Anton io, poljska ekipa Wislo Plock in srbska Crvena zvezda), še veliko priložnosti za zmage in s tem uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. S Poljaki tako doma kot v gosteh ne bi smeli imeti večjih težav. Prav tako jim ne bi smela spodleteti domača tekma s Crveno zvezdo. Še največ težav bi utegnili imeti s španskim Portlandom San Anto-niem, ki bi ga za zanesljivo uvrstitev v nadaljnje tekmovanje (naprej se uvrstita po dve najboljši ekipi) po porazu s Crveno zvezdo morali premagati tako doma kot v Španiji. Ali jim bo to uspelo, bomo seveda poročali, vendar jim uvrstitev v osmino finala, kolikor poznamo Celjane, ne bi smela spodleteti. Aleš Kocjan na kratko Fotografiji: Reuters Vabljiva ponudba sonnyju ändersonu Brazilski napadalec Sonny Anderson, ki si kruh služi v španskem prvoligašu Villarealu, je pred kratkim prejel vabljivo ponudbo, ki jo bo težko odklonil. Katarski klub Al Rajan mu je namreč za šestmesečno sodelovanje v klubu ponudil 2,5 milijona evrov. Štiriintridesetletni nekdanji nogometaš Marseillea, Monaca, Barcelone in Lyona bi se, lijo zagotoviti mirno "up> akojitev" in če bi ponudbo seveda sprejel, tako pridružil številnim nekdanjim mednarodnim zvezdnikom, ki si že- so se zaradi bajnih zaslužkov odločili kariero skleniti v Katarju. Mimogrede, v Katarju bo še eno sezono preživel tudi slovenski nogometaš Fabi-jan Cipot, saj je pred kratkim z moštvom Al Arabi podaljšal sodelovanje. Jazbinšek toži Simšičevo Že konec avgusta je ljubljanski mestni svetnik Miha Jazbinšek (Zeleni Slovenije) predstavil dve pobu-I di za pospešitev prenove Centralnega stadiona za Bežigradom in ju naslovil na ljubljansko županjo Danico Simšič. Ker odgovora županje doslej še vedno ni dobil, je pred kratkim proti Simšičevi vložil tožbo na ljubljanskem upramem sodiš-_I ču. Jazbinšek se je 2 a tožbo odločil, potem ko mu Simš.čeva ni odgovorila na njegovo pobudo, v kateri ji je predlagal pospešitev c elovite pre- nove stadiona za Bežigradom, ureditev lastninskih oziroma investitor-skih razmerij pri obnovi ter natančno opredelitev programa in razglasitev stadiona za Bežigradom za spomenik državnega pomena. Jazbinšek namreč meni, da je županja, s tem ko na njegovo pobudo ni odgovorila, kršila njegovo ustavno pravico do vlaganja peticij in drugih pobud, ki so splošnega pomena v javno korist. za štiri moštva - igral je za Florido, Pittsburg, New York in San José -zbral že več kot 110 nastopov. Tret-ji je prav tako v Torontu rojeni Slovenci v NHL Znano je, da smo Slovenci športen narod, malo manj znano pa je, da so za najmočnejšo hokejsko ligo na svetu NHL igrali oziroma še igrajo tudi trije igralci s slovenskimi koreninami. Prvi je v elitni ligi zaigral kanadski Slovenec Edvard Kastelic, ki je nato odšel v Slovenijo, kjer je igral za HK Jesenice. Za njim je v NHL prišel v Torontu rojeni osemindvajsetletni Dolenjec John Jakopin, kije do zdaj Matt Stajan, ki ta čas igra za moštvo Toronto Maple Leafs. Naj omenimo, da prav mlademu Mattu nekateri pripisujejo največ možnosti, da v naslednjih letih postane eden najboljših igralcev NHL. Demokracija • Četrtek, 21. oktobra 2004 © popkultura Zmagala skupina Tvoj glas Na tretjem festivalu priljubljene krščanske glasbe je zmagala skupina Tvoj glas. Člani skupine so v soboto, 16. oktobra, v dvorani Leona Štuklja v Mariboru prepričali žirijo in zasluženo osvojili prvo mesto med dvanajstimi skladbami. Člani skupine prihajajo iz različnih župnij v Ljubljani in njeni okolici, njihovo stičišče pa so Dravlje. Vsak prispeva s konca, od koder prihaja, svoj delež znanja in ustvaijalne žilice. Življenje v Tebi je njihov prvenec, in če bodo tako nadaljevali, bomo o njih gotovo še slišali. Naši surfarji Bitch Boys so se pred kratkim vrnili iz Španije, kjer so gostovali na največjem evropskem surf festivalu - WIPE OUT WEEKEND (Calella, Barcelona). To je nemara eden redkejših primerov, da so slovenski bend povabili med svetovno elito, še pre- den so ga opazili doma. Ozračje tega festivala, na katerem so jih že prvi dan razglasili za največje presenečenje festivala, je poživilo tudi dejstvo, da je elita svetovnega surfa po koncertu pristopila s čestitkami in ponudbami za nova gostovanja v tujini (Rusija, Belgija, Nemčija). Da pa pregovor, da vse sladko ponavadi traja kratko, ne bi izgubil pomena, je poskrbela španska carina, ki je zadržala pošiljko založbe Golly Gee Records z novimi albumi, namenjenimi slovenskemu trgu! Nova plošča torej ostaja do nadaljnjega na Kanarskih otokih, za vse, ki ste bendu stali ob strani od prvega dne, in izbrancem slovenskega medijskega prostora pa slovenski surferji za po-kušino podarjajo skladbo In The Hali Of The Mountain King. Na novem albumu je 30 instrumentalnih skladb, kar kaže tudi na to, da Bitchi nadaljujejo tradicijio poslušalcu prijaznega in cenovno dostopnega izdelka. Zabava s Hribarjem RTV Slovenija bo v soboto, 23. oktobra, na 1. programu Televizije Slovenija začela predvajati novo razvedrilno oddajo z naslovom HRIBAR. V njej bo voditelj oddaje Sašo Hribar na humoren, satiričen in pro-vokativen način obravnaval aktualno dogajanje doma in v tujini. Sašo Hribar bo vsako soboto ob 20.30 v baru, imenovanem HRI-BAR, gostil goste po lastni izbiri. Stalnica vsake oddaje bo publika, sestavljena iz mafijskih botrov in njihovih spremljevalk, ljudi torej, ki si ogled takšne oddaje sploh lahko privoščijo. Dogajanje vsake oddaje bodo poleg gostov, s katerimi bo Sašo komentiral aktualne politične dogodke, poživile privlačne pevke. Poleg satirične obravnave slovenskih pregovorov, govornih imi-tatorjev in osnovne šole za politike bodo gledalci v vsaki oddaji lahko redno spremljali Matjaža Jav-šnika, ki bo upodabljal različne like. The Zutons v Angliji Na nedavnem koncertu The Zutons v londonskem Shepherds Bush Empire seje zbralo kar zavidljivo število znanih glasbenikov. Živemu nastopu svojevrstnih debitantov na glasbeni sceni, ki so bili med drugim med nominiranci za letošnjo prestižno glasbeno nagrado Mercury, so prisluhnili Har Mar Superstar, Noel Gallagher in člani zasedb The Streets, Elbow, The Music in Gorillaz. Peterica je preigravala niz uspešnic z letošnjega prvenca Who Killed ... The Zutons?, vključujoč pesmi Zuton Fe- ver, Havana Gang Brawl, Long Time Coming in Pressure Point. Največje odobravanje sta požela že objavljena singla Remember Me in You Will You Won't, Id ga je pevec Dave McCabe posvetil kar navzoči publiki. Seveda niso mogli mimo prihajajočega singla Don't Ever Think, za povrh pa so zaigrali še čisto novo pesem Weekend Scrub, posvečeno saksofonistu Abiju Hardingu. Kako dober je bil koncert, pove že podatek, da je občinstvo The Zutons pospremilo z odra s stoječimi ovacijami! Pred kon- V\ - 1 -rm-i y /fi/jp; i\ W i (Th.doïkFï 'il certom je bobnar Sean Payne za NME.COM izjavil, kako čudno in od-štekano je igrati v tako velikih in prenapolnjenih prostorih, saj so bolj navajeni igranja po festivalih in ameriških klubih. Vsekakor pa jim laska tako dober obisk, še posebej ko so izvedeli za vsa znana imena na koncertu. Duran Duran - Astronaut Petindvajset let po združitvi zasedbe Duran Duran je pet prvotnih članov (Simon Le Bon, Nick Rhodes, John, Andy in Roger Taylor) letos znova združilo moči in glasbeno znanje pri ustvarjanju novega studijskega albuma Astronaut. S prijetno nalezljivimi pesmimi, prvovrstnim u7urjj.radiodur.si nismo najucčji. nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 ........_____^ radio itajtluki val. d.o.o., i mak j f WW jilîah aSkskčsv nt« 21,3240 s mak j c m jslSah utk ava: (03) ¡17 12 10. stvoio: (03) il 71 230 www.KADtO-STAJnSKI-VAl.si © Demokracija • 43/2004 oglasi medsebojnim odnosom, inovativni-mi aranžmaji in kot britev ostrimi vo-kali je njihov novi glasbeni material kakovosten kot še nikoli in nedvomno predstavlja klasične Duran Duran v novem tisočletju. Potem ko so jih v 80. letih označevali kot Sex Pistols srečajo Chic, je za Rolling Stone pevec Simon LeBon zvok na novi plošči ponazoril kot Mamas and the Papas srečajo Kraftwerk. In kar verjemite, da legendarna peterica ni zvenela bolje in prepričljiveje od skupne izdaje bri-ljantne plošče Seven and the Ragged Tiger iz leta 1983, na kateri so bile tudi uspešnice Reflex, New Moon on Monday in Union of die Snake. Du-ranovci spet zvenijo tako, kot bi od njih pričakoval vsak privrženec: zvo-kovno moderno, z mešanico ekstro-vertiranega pop-roka z nekaterimi in-trovertiranimi momenti, v celoti podvrženimi skupnemu izdelku in bogatemu zvoku. Na podlagi usklajenosti in koherentnosti se sliši, da so fantje v studiu uživali drug ob drugem, kaj- ti na plošči ne najdete pretiranih glas- ■iiiwn; enakopravnosti državljani mora biti privilegijev vsgh i Demokracija • Četrtek, 21. oktobra 2004 G ki je s so- vilegirancev; tu jočem ča- mislim tudi na l:urnipro- nekdanjega poskušal predsednika Mi-so ga stare lana Kučana. Pri i kot je re- volitvah je spet , Rudi Še- odigral sramotno vlogo. Odkrito je stih, ki so pozival, koga naj volijo državljani, e in se ni- Nič nimam proti pozivu k udeležbi esti stran- na volitvah, toda Forum 21 je zno-sta si bila z va odigral vlogo tistih, ki razdvajajo likom tako naše ljudstvo. Nekdanji predsednik ta največ ima najvišjo pokojnino, sprašujem vlagala v se, zakaj mu mora naša prezadolže-li kot je re- na država dajati še dodatne privile-isti bolj od gije, posebej še državica, ki nima ni-svojo koš- ti dveh milijonov prebivalcev. Po-dveh du- staviti bi ga morali pred dilemo: ali nenado- naj bo upokojenec ali pa naj se odre-redakciji, če pokojnini in se redno zaposli. Kot Rudi Še- diplomirani pravnik ima vse moževa v dan. nosti, da vsaj na stara leta izkusi, ka-nstvenain ko se služi kruh, če nisi pri državnih >b pravem jaslih. Vse življenje je bil privilegira-ava za po- nec z visoko plačo. Nikakor ne mo-nja in po- rem razumeti, zakaj moram plače-iihenika. vati dva predsednika, aktualnega in Hrušica tistega, ki je v pokoju. Mislim pa, da so vsi privilegiji nemoralni. Komu- nisti so potrebovali privilegirance, demokratična država jih ne potre-končno so buje. Prepričan sem, da bo Sloveni-e spoznali ja, rešena spon preteklosti, zadihala potrebne! s polnimi pljuči. Dvanajst let anar-gala LDS. holiberalizma in postkomunizma a, vendar je pustilo negativne posledice na cedila rekor- lotnem narodovem telesu. Šolstvo :e demo- je katastrofalno, varnostniki rešu- • i so konč- jejo pomanjkanje vzgoje. Razboho-iviti vlado, til se je kapitalizem, ki sodi v zače-,mo 23. de- tek 20. stoletja. Upokojenci so poiskan refe- kradeni, delavci so brezpravna bit-amostojno ja v rokah novonastalih kapitalis-e. Popko- tov. Nova demokratična vlada bo bostkomu- imela trdo delo. Dobro je samo to, edstavljali da so se novinarji morda iz tega kaj je pretrga- naučili. Zanima me, ali bodo konč-avladabo no opravljali svoje delo profesi-Vladavina onalno. Moramo jim priznati, da tila kaj ža- so bili ob volitvah korektni, mine zadol- Slovenke in Slovenci, končno ivno upra- lahko hodimo z dvignjeno glavo. kjo oblasti. Upamo, da je obdobje, ki je za na-pričakovati mi, pustilo čim manj grenkega pri-sianja. Me- okusa. Postali smo zrelejši na de-eden prvih mokratičen način, to pa so volitve, >ostavitev kjer smo vladajoči eliti povedali, da iov. Konec je ne potrebujemo več. Odgovor-vrst pri- nost vladanja bodo prevzele stran- 138,9 MHi vn z]] o rene lce, ki so bile ustanoviteljice nove države Slovenije. Tudi najzaved-nejši in zapeljani državljani so spoznali temeljno resnico, da države ne more voditi tisti, ki je sovražno razpoložen do lastnega naroda. Alojz Dragoš, Ljubljana Napravite Slovenijo evropsko! Najprej iskrene čestitke, gospod Janša, za najboljši izid volitev, ki dokazuje, da Vas Slovenija spoštuje. Prepričani smo, da bo koalicija Slovenija delala v dobro vseh prebivalcev Slovenije. Vemo, da je Vaš moto delati dobro za vse državljane. Hvala Bogu, da je poražena šestdesetletna vladavina revolucionarjev in njihovih potomcev. Večina Slovencev želi živeti evropsko, zato mora imeti evropsko usmerjeno vlado, česar doslej ni bilo. Vemo, da bo koalicija Slovenija imela trdo delo, predvsem pa bo odpravila manire totalitarizma. Slovenci si želimo, da vpeljete pravni red, ekonomsko in socialno pravičnost ter odpravite vse privilegije, ki niso sad dela. Spoštovanje zakonov: čim prej končati denacionalizacijo, da bo vsak kvadratni meter zemlje vrnjen pravim lastnikom, vključno z Blejskim otokom; uveljaviti voljo ljudstva, izraženo na referendumu, glede zaprtja trgovin ob nedeljah; uvesti finančno disciplino, da bodo račune poravnavali v dogovorjenih rokih; državno zemljo je treba prodati kmetom, da bodo družine imele ekonomsko varnost. Okoli Maribora je na desetine hektarjev neobdelane zemlje, ki je v lasti države, kmetje pa imajo znanje, ljudi in stroje, da bi jo lahko obdelovali. Tudi druge nepremičnine naj preidejo v zasebno posest, le tako bomo dosegli gospodarski napredek. V šolah uvedite otrokom prijazen pouk, vključno z vzgojo, ki poučuje moralne vrednote, da bi tako zmanjšali kriminal, umiranje na cestah in sa- © poštni predal 4315 momore ter posilstva in trpinčenje v družinah. Odpraviti je treba privilegije, ki niso sad dela, in od tega dati delavcem z najnižjimi plačami. Napraviti je treba revizijo nezakonite pridobitve državnega (družbenega) premoženja, kršilce javno razkrinkati in kaznovati; na vodilna mesta postaviti ljudi, ki so evropsko usmerjeni in imajo moralne vrednote, da bodo nesebično delali v dobro Slovenije; dostojno pokopati nekaj sto pobitih, ki so bili v Slovenski Bistrici pred leti izkopani, sedaj pa okostja samevajo v šupi; na grobove žrtev revolucije postaviti spomenike z napisom, kdo jih je pobil in zakaj, svojcem pa izročiti mrliške liste; z javnih mest odstraniti kipe vodilnih revolucionarjev; žrtvam junijske vojne in njihovim svojcem zagotoviti maksimalno varstvo; po padlih v junijski vojni imenovati ulice v mestih. Se mnogo drugega je treba storiti, da bo Slovenija vsaj malo podobna evropskim državam. Spoštovani poslanci koalicije Slovenija, delajte dobro, saj imate "kompetentno opozicijo"! Alojz Senekovič, Maribor Kučanova ignoranca Milan Kučan je ignoriral zmagovalce volitev. Namesto da bi komentiral zmago na volitvah, je komentiral poraz vladajoče koalicije, ko je izjavil, "da smo zdaj dobili učinkovito in verodostojno opozicijo, ki bo nadzorovala oblast, zato da se ta ne bo odmikala od osamosvojitvenih vrednot strpnosti, odprtosti". Ne vem, ali gre tu za zavestno sprenevedanje ali za izgubo stika z realnostjo. Dalje v svoji izjavi implicitno obljublja podporo opoziciji pri nadziranju oblasti, da se RADIO. J ■ 96,4 MHz ' ili ■ ft iwDConnD Slovenske gorice ig KrtocivE 5,2230 tanat, tet 02/729 02 20,720 73 24, fee 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠBt radio® radkmp. INJHNET STRAN: w*w.d«Hsp QDOGW ° gftdD3®® ° trdfc 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz ta ne bi distancirala "od pripravljenosti živeti z razlikami brez izključevanja, socialne pravičnosti in pravne varnosti". To izjaviti ob dejstvu, da je s Forumom 21 dokončno pogorela verodostojnost Kučanove socialne angažiranosti ob koncentraciji kapitala, je nezaslišano. Zadnji šef neslavne partije se torej daje na razpolago novi oblasti oziroma po njegovo odgovorni opoziciji, in to ob neizpodbitnem zlorabljanju ideje komunizma vsi za enega, eden za vse... Ljudje božji, kje je tu logika? Komunizem je sicer hotel biti alternativa krščanstvu, a se ni obneslo, ker je kot sistem propadel. Komunizem brez Boga se ni obnesel, ker je samemu sebi hotel biti bog. Kučan seje rad pohvalil z "mehkim prehodom v demokracijo", ne da bi priznal, da s tako zasnovanim sistemom preprosto ni moglo iti naprej. Morda pa je bilo primemo, da je bil predsednik slovenske države v prehodnem obdobju prav on, medtem ko je dr. Pučnika po mnenju mnogih pokopal njegov "ateizem". Strašansko me moti Kučanova "skrb", da se nova oblast ne bi odmikala od osamosvojitvenih vrednot, kot da bi hotel izničiti dejanske osamosvojitelje... Stari La-tinci bi rekli: UT CENSEO STUL-TUS HABEOR (Menimo, da nas ima za norca). Kljub najboljši volji ne morem reči drugače. S Kučanom sem osebno govo- ril vsaj trikrat. Moram reči in rad priznam, da je prijeten sogovorec, vendar je to premalo za politično ralnost. Kučanova veličina se poslej lahko ustvarja in vzdržuje samo s priznanjem politične realnosti, ne pa z odmikanjem od nje. Ivan Kepic, Domžale Številke povedo vse Državnozborske volitve so znova pokazale, da so kljub dvanajstletni demokratizaciji družbe ostanki partijske levice na Kočevskem še močno navzoči. V občinskem svetu prevladujejo potomci prejšnjega režima in se norčavo poigravajo s komaj opazno opozicijo. Tudi na državnozborskih volitvah na Kočevskem ni bilo pričakovati bistvenih sprememb. Organizirani borci in drugi dediči revolucije so s skoraj 30-odstotno podporo svoji ZLSD pokazali, kdo ima na Kočevskem glavno besedo. Skromna podpora NSi (4,47 odstotka) in SLS (4,41 odstotka) je dokaz, da med nami še vedno prevladujejo politični nameščenci s partijsko preteklostjo. Njihova ideološka miselnost jim še ni dovolila, da bi se jih demokracija vsaj dotaknila. Ribnica pa je povsem drugačen svet. Imajo vse staroslovenske vrednote: krasi jih zgodovinska tradicija z bogatim ljudskim izročilom in globoka vera. Zato ne preseneča, da so stari partijski organizaciji RADIO R EZI C E ne 38,9 in 95,9 MHz (zdaj ZLSD) namenili le 9,50 odstotka, NSi pa kar 20,58 odstotka glasov. Izidi anket, referendumov in predvsem volitev dokaj natančno kažejo, kje in s kom živimo. Kočevsko se še vedno kaže kot trdnjava nekdanjih političnih fevdalcev, v sosednji dolini pa prevladujejo ribniški staroselci z zdravo in sproščeno slovensko dušo. Bo zmaga SDS in celotnega demokratičnega bloka v Sloveniji vendarle pripomogla, da se bo na prihodnjih volitvah tudi na Kočevskem kaj premaknilo v smeri evropske naravnanosti in njenih standardov?! Ive A. Stanič, Kočevska Reka Obljuba dela dolg Ves predvolilni trud je bil poplačan, v veselje nas vseh, ko je bil sev-niški kandidat za poslanca Bojan Rugelj izvoljen z veliko prednostjo pred drugimi kandidati. SDS je v Sevnici v vzponu, ljudje so prisluhnili besedam v soočenju v raznih medijih. Prav gotovo jih je naš kandidat Bojan prepričal s svojim programom, saj si ljudje želijo čim več sonca v življenju. Tisti, ki ga poznajo, vedo, da je preprost in inovativen človek, rad je v družbi dobrih ljudi. To je dokazal tudi avgusta, ko smo (tako kot vsako leto) člani SDS, prijatelji, simpatizerji, družinski člani odpotovali na čudovit izlet z avtobusom v Lepeno. V veselem razpoloženju, igrah brez meja, petju ter jedači in pijači smo preživeli prelep dan v taboru SDS. Veselje pa nam je poživil predsednik stranke Janez Janša, ki je z nami klepetal vse do poznih nočnih ur. Delo in poštenje, uspešno gospodarstvo, manj korupcije ... je pritegnilo večino voliicev. Zahvaljujemo se vsem, ki so glasovali po svojem srcu in vesti in se odločili za Bojana Ruglja. © Demokracija • 43/2004 poštni predal 4315 tako mislim Zdaj pa je čas, da naš kandidat izpolni svoje obljube, ki jih je dal volilcem pred volitvami. Prvo obljubo je že izpolnil v soboto, 9. oktobra, ob 12. uri. V navzočnosti dijakov, študentov in njihovih staršev, novinarjev in članov komisije je vprostorih okrepčevalnice Mica na Prvomajski 26 v Sevnici podelil dve štipendiji za čas rednega šolanja. S tem bo z lastnimi sredstvi pomagal dijaku in študentu pri šolanju. Edini pogoj poleg uspešnega šolanja je, da sta dijak in študent doma iz sevniške občine in da sta redno vpisana v šolo. Na razpis se je v roku prijavilo 215 kandidatov. Predsednik Slovenske demokratske mladine Sevnica Niko Oblak je izvedel prvo žrebanje. Štipendija v višini 25.000 tolarjev mesečno je bila podeljena študentki biotehniške fakultete Ireni Koprive iz Šentjanža 91. Drugo žrebanje je opravil sevniš-ki podžupan Štefan Teraž. Izžrebani srečnež je bil dijak novomeške srednje šole, smer elektrotehnika, Denis Stili iz Kamenice 8a, Šentjanž. Njemu pripada mesečno 15.000 tolarjev štipendije. Bojan Rugelj je oba srečneža takoj obvestil po telefonu. Druge obljube volilcem in volilkam pa, upamo, bo Bojan Rugelj izpolnil s svojim delom v parlamenta Sevnici potrebuje človeka, ki si bo prizadeval za svoj kraj in nam prinesel več sonca. Upamo, da ni samo mož beseda, ampak tudi mož dejanj. Katarina Santej, za občinski odbor SDS Sevnica Sen o višjih plačah (1) Sporočamo, da so v članku, naslovljenem Sen o višjih plačah, ki ga je avtor gospod Denis Ven-gust v časopisu Demokracija objavil dne 7. 10. 2004, netočnosti. Avtor med daigim navaja (citiramo): "... Igor Bavčar, predsednik uprave Istrabenza, ni želel razkriti svojih prejemkov ..." To ne drži, prav nasprotno, edino holdinška družba Istrabenz, d. d., je na spletnih straneh Ljubljanske borze, SEO-netu, v četrtek, 30.9.2004, na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d. d., in ZTVP-1 (Ur.l.RS, št.56/ 99) objavila Izjavo o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnihj delniških družb, v kateri je razkrila mdi bruto prejemke ne le predsednika, temveč celotne uprave družbe (http://se-onet.ljse.si/menu/defaultlasp). Skladno z omenjeno objavo je tudi gospa Silva Ceh v časniku Delo dnel. 10.2004včlankuz|iaslovom Čeprav je neobvezen, ima kodeks veliko senco povzela (citiramo): "... da sodi med najtemeljitepse izjava, ki so jo pripravili v Istrabenzu. Igor Bavčar, predsednik upravnega odbora Istrabenza, je tudi razkril podatke o posamičnih letnih bruto plačah članov; vsi štirje zaslužijo 164,4 milijona tolarjev (bruto), on sam pa 48,8 milijona bruto plače..." Služba za odnose z javnostmi holdinške družbe Istrabenz, d. d., Koper Dan žalovanja (1) V članku z naslovom Dan žalovanja, objavljenem v Demokraciji dne 7102004, je navedeno^ da je Tobačna Ljubljana zaprta. Da se izognemo neporazumom in zavajanju javnosti, vam pošiljamo naslednje pojasnilo in vas prosimo za objavo: V Tobačni Ljubljana se je s 1. majem 2004 zaprla samo proizvodnja cigaret, preostale dejavnosti ostajajo nespremenjene in s tem je zagotovljena kontinuiteta poslovanja Tobačne Ljubljana tudi v prihodnje. Osnovna dejavnost Tobačne Ljubljana je od 1. maja 2004 dalje prodaja cigaret in drugih tobačnih izdelkov iz portfelja večinske lastnice družbe Imperial Tobacco. Prav tako ostaja nespremenjena dejavnost obeh hčerinskih podjetij Tobačne Ljubljana, to sta Tobačna Grosist in 3DVA. Tobačna Grosist je veleprodaj-no podjetje, največji distributer za cigarete v Sloveniji, v svojem prodajnem programu pa ima tudi več kot 3.000 drugih izdelkov] 3DVA pa je maloprodajna mreža, ki ima v svoji sestavi več kot 160 prodajnih mest - trafik in kioskov po vsej Sloveniji. Polona Javornik, Odnosi z javnostmi, Tobačna Ljubljana! d. o. o. Komu mandat? Komu bo predsednik države dal pooblastilo za sestavo nove vlade, je vprašanje, ki zanima skoraj vse državljane Slovenije. Volivci, ki smo oddali svoj glas in izpolnili svojo državljansko dolžnost, imamo pravico zvedeti ime mandatarja iz ust najvišjega predstavnika države. Tisti pa, ki iz kakršnega koli razloga niso šli volit, morajo sprejeti to odločitev in se nehati skrivati za najrazličnejšimi "filozofskimi" izgovori. Logična in razumska odločitev bi bila, da prejme mandat predsednik stranke, ki je dobila največ glasov volivcev. To je Slovenska demokratska stranka, katere predsednik je Janez Janša, ki pa je že več kot štiri leta z Novo Slovenijo in njenim predsednikom Andrejem Bajukom v trdni in uspešni koaliciji Slovenija. Koliko je zakulisnih, za javnost skritih pritiskov, si lahko predstavljamo. Bo predsednik države dokazal državniško držo? Boj za oblast je neusmiljen, posebno če ga zgubi nekdo, ki je bil toliko časa na vrhu in je delal, kar je hotel, razdelil velik del slovenskega imetja med "svoje", si zagotovil njihovo podporo, bil vase zaverovan in prepričan o svoji nepremagljivosti. Obnašajo se kot padli bogovi. Temu primerni so nekateri njihovi izgovori, kot je npr. dvakrat "bivše" generalne državne tožilke in pravosodne ministrice Zdenke Cerar, ki je mislila, da je v Sloveniji več levo mislečih. Njeni komentarji so nezreli, saj je glede na število glasov, ki jih je dobila, na dlani, da jo niso volili niti "levi". Za to pa je kriva njena očitna pristranost in škodljivost v mnogih žgočih zadevah, ki bi jih morala v funkcijah, ki ju je zasedala, pripeljati do poštenega konca, pa jih ni hotela. Zaradi tega je njena neizvolitev koristna tako za "leve" kot za "desne". Prav prostaška pa je izjava kratkoživega ministra Mateja Lahovnika, ko se je spotaknil ob tiste, ki hodijo na Brezje, pa čeprav le k maši za domovino, ki je tudi njegova. Zanimiva je trditev nekdanjega predsednika države in šefa Foruma 21, da verjame, da smo s temi volitvami dobili odgovorno opozicijo. Tik pred volitvami je zaupal v pamet Slovencev, potemtakem se je sedaj vsa slovenska pamet preselila v opozicijo. Se bo nova opozicija še vedno ravnala po njegovih in njegovega kapitalskega foruma kratkovidnih, egoističnih nasvetih? Pa še nekaj "dobrega" se nam obeta. Ni se nam treba bati vrnitve ideologa LDS, doktorja raznih "znanosti" Slavoja Žižka, ki je "zagrozil", da se ne bo vrnil v Slovenijo, če bo LDS poražena. Slovenija bo lahko brez njega in njegove zmedene filozofije bolj sproščena, kar zelo potrebuje. Povolilna oddaja Trenja na POP TV 7. oktobra, v kateri je voditelj gostil predsednike političnih strank, ki so prišle v parlament, je pokazala, kdo obvlada svoje živce. Glavni poraženec tega testa je vsekakor kontroverzni predsednik SNS Zmago Jelinčič, ki si je že v nedeljo, 3. oktobra, določil ministrski resor -kulturo. To pa bi bila burka in škandal stoletja! Lahko si predstavljamo, kako bi človek, ki je bil v preteklosti vse kaj drugega kot "kulturnik", vodil to ministrstvo in kako bi nas gledala tujina. S svojo stranko je bil zagrizen nasprotnik vključitve naše države v EU in NATO, da ne govorimo o njegovih javnih izjavah, ki vedno prekoračijo sleherno mero dostojnosti. Predsednik LDS Anton Rop je v nasprotju z Janezom Janšo in Andrejem Bajukom nastopal tako kot vedno, arogantno, užaljeno in prezirljivo. Sicer pa se ponavlja kot molilni mlinček lamaistov. Novi vladi želimo obilo uspeha, poguma, preglednost delovanja, predvsem pa brezpogojnega poštenja! Marija Vodišek Demokracija • Četrtel<, 21. oktobra 2004 Z avtomobilom okoli sveta Zakonca Uroš in Kristina Ravbar želita biti prva Slovenca, ki bosta obkrožila svet z avtomobilom. Na pot sta se odpravila marca letos in po 15 državah in 21.000 prevoženih kilometrih sta prispela do Katmanduja, glavnega mesta Nepala. Na poti sta že na samem začetku doživela hudo prometno nesrečo v Latviji, kjer sta zletela s poledenele ceste in se večkrat prevrnila. V rekordnih dveh tednih sta z latvijskimi mehaniki usposobila tovoto 4 runner za nadaljevanje poti. Naslednjo nesrečo sta imela v Pakistanu med prečenjem narasle reke, ki jima je odnesla avtomobil. Čeprav je voda prišla tudi v motor, sta s pomočjo pakistanskih mehanikov spravila avto v vozno stanje. V Iranu sta prečila puščave, na severu Indije pa sta prevozila Kardung, najvišji prelaz na svetu (5.602 m). Med potjo snemata za RTV Slovenija (oddaja Tistega lepega popoldneva), pišeta knjigo in urejata spletno stran www.ravbar.t-media.si, kjer lahko podrobneje spremljate njune podvige. Glavni cilji projekta Ravbar Rally so uveljavljanje Slovenije, pokroviteljev-slovenskih podjetij in združevanje Slovencev po svetu. Svet nameravata obkrožiti v dveh letih po približno 100.000 kilometrih. Nepogrešljiva Breda Pečan Prihodnji teden, ko bo konstitutivna seja državne- I .1 ga zbora v novi sestavi, bo v poslanske klopi (zno- \ va) sedla izolska županja Breda Pečan, ki je bila v ;> zadnjem času že nadomestna poslanka, nadomeš- ^jEfl čala pa je Boruta Pahorja po njegovem odhodu v ^ Bruselj. Breda Pečan je lahko več kot zadovoljna z volilnim izidom v svojem volilnem okraju, saj je z dobrimi 27 odstotki dosegla prvo mesto, kar dokazuje, da je v Izoli kljub mnogim nečednostim, o katerih smo v Demokraciji že poročali (kupčije z zemljišči v bližini izolske bolnišnice, hitra cesta mimo Izole, črne gradnje v Izoli itd.), še vedno dovolj priljubljena. Znano je tudi, da sodi Pečanova skupaj s svojim primorskim poslanskim kolegom Aureliem Jurijem v tisto linijo ZLSD, ki je najmanj naklonjena Borutu Pahorju in njegovi politiki. Zna pa biti tudi precej ostrojezična, saj je na izredni seji v zvezi s korupcijo in klienteliz-mom izrekla precej krepkih tudi na račun Demosove vlade, ki naj bi bila kriva za velike socialne razlike, ki so nastale po osamosvojitvi. Postavlja se vprašanje, ali ji bo do lokalnih volitev čez dve leti uspelo ohraniti dovolj priljubljenosti, da bo znova izvoljena za županjo. Koprska "rdeča trdnjava" je namreč pred dvema letoma s porazom Dina Pucerja že padla in čas bi bil, da bi prišla na vrsto tudi Izola. iJJJJJJ ~r | * —T | V _ ijjjjii J \ X Mile Šetinc, nekdanji novinar in poslanec LDS, sicer pa časopisni kolumnist in lobist, v teh ^ ^^HHB dneh gotovo nima mirnega spanca. Ne samo ' da je njegova politična opcija gladko izgubila ^^^^^^K^HriPP^g volitve, s to izgubo bodo prizadeti tudi njego- vi lobistični posli. Nič čudnega torej, da je Se- „^B^jjL^^M^JBp* tinc po volitvah v svojih kolumnah še ostrejši ^^^^^^^^^^ ^^^mm in neprizanesljiv' do nasprotnega političnega tabora, zlasti do Janše. Očitno ima ostrino do političnih nasprotnikov v krvi, saj je bil njegov oče Franc Šetinc znan slovenski politik v času komunističnega režima. O Šetincu piše v svoji knjigi Potnikovo poročilo tudi Danilo Slivnik, češ naj bi bil Mile Šetinc poskušal postati uslužbenec evropskega informativnega centra v Ljubljani. "To je bila seveda velika ironija, kajti najmlajši Šetinc je bil ves čas proti Evropi in je v času osamosvajanja agitiral za Jugoslavijo, kar ni bilo ravno daljnosežno in lucidno dejanje," je med drugim zapisal Slivnik Vsekakor je uredništvo Demokracije M iletu Šetincu hvaležno, ker je pred nedavnim v polemiki SLS v zvezi z incidentom na mejnem prehodu Sečovlje omenil članek v Demokraciji (šlo je za članek Zgodovina južne meje). Škoda le, ker ga je premalo natančno prebral - nemara pa je to storil namenoma, da bi ubranil stališče, da je meja med Slovenijo in Hrvaško vseskozi potekala na Dragonji. J — Med 11 ženskami v novem sklicu državnega zbora bo sedela tudi poslanka Nove Slovenije Mojca Kucler Dolinar. Univerzitetna diplomirana pravnica se je za kandidaturo odločila zato, da bi s svojim aktivnim delovanjem pripomogla k novi pozitivni razsežnosti življenja v družbi. Prepričana je, da ji bo pri tem zelo prav prišlo pravniško znanje in ne nazadnje tudi ženski pristop, saj pravi, da vidi vlogo ženske v politiki tudi v tem, da politiko humanizira. Kucler Dolinarjeva ima kljub zahtevni službi še dovolj časa za študij. Na podiplomskem študiju delovnega prava in prava socialne varnosti na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je opravila že vse izpite, čaka jo le še magistrska naloga. Novoizvoljena poslanka pa se kar dobro znajde tudi v vlogi voditeljice. V prostem času se ukvarja s pisanjem veznih besedil za raznovrstne prireditve in njihovo vodenje oziroma modeliranje, nekaj tehnično-umetniške žilice kaže pri oblikovanju izdelkov iz gline, ne pozablja pa niti na svoje zdravje, zato se v prostem času ukvarja z aerobiko, teče in posebej rada plava. Kucler Dolinaijevi želimo, da bi bila pri svojem delu uspešna tudi v prihodnje, ko bo sedela v poslanskih klopeh. RADIO ZELENI VAL 93.1 s. 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje © Demokracija • 43/2004 Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11,1000 Ljubljana, knjige lahko naročite po tel.: 01/434 54 63 ali na e-naslov: obzorja.narocnine@siol.net. Lahko se tudi osebno oglasite v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. Naročilo označite z x □ Albert Svetina: OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA □ Milan Zver PUČNIKOVA ZNANSTVENA IN POLITIČNA MISEL □ OBE KNJIGI S POSEBNIM POPUSTOM Cena 9.000 SIT Cena 6.700 SIT Cena 3.000 SIT ime in priimek: ulica: kraj, poštna št.: podpis naročnika: V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. Pučnikova znanstvena in politična misel Albert Svetina-Erno, roj. 1915 v Dolnjih Ležečah pri Divači, je danes po vsem, kar je doživel, izpovedal in ne nazadnje tudi zapisal, predvsem živa priča slovenske polpretekle zgodovine. Je priča dogodkov in c^asa, ko se je hrepenenje po svobodi in pravičnosti utopilo v poplavi laži, prevar in nasilja. Knjiga, v kateri nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo življenjsko pot, ima posebno izpovedno moč tudi zato, ker poleg opisa predvojnih in medvojnih dogodkov izredno slikovito opisuje tudi povojno dogajanje v vrstah Ozne, njeno vlogo v povojnih aretacijah in plenjenjih, predvsem pa način razmišljanja in dela povojnih oblasti. Knjiga, v kateri je veliko znanih imen, je nedvomno izjemen prispevek k spoznavanju naše polpretekle zgodovine, a se hkrati bere kot napeta kriminalka. Zbornik Pučnikova panstvena in politična misel je sad simpozija, ki ga je Društvo Ivana Cankarja organiziralo ob prvi obletnici Pučnikove smrti v Črešnjevcu. V zborniku, ki ga je uredil Milan Zver, so svoje referate in razprave objavili Frane Adam, Viktor BlažiČ, Barbara Brezigar, Janez Janša, Tone Jerovšek, Janko Kos, Janko Prunk, Dimitrij Rupel, Lovro Šturm, Ivan Urbančič in Jože Zagožen. V prispevkih so referenti iskali filozofska, sociološka in politološka izhodišča za Pučnikov politični angažma tako v njegovem zgodnjem kakor tudi v kasnejšem obdobju, ki se ujema z največjimi dosežki slovenske politične zgodovine. Kako hitro je življenje? Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij