Sf€f. 154,_
l>1iaja mk dan, tudi ob nedeljah in pffcfflilklli, ob 5 zjutraj.
UrtdmSvoJ Ulic« Sv. FranČiSka Asiškeg* št. 20, I. na«Uir. — t"op1 si naj se pošiljajo uredništvu Usta. Nefrtnkirana pisma s=e de
s*re|emajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. Lastnik kotisordj lista .Edinost". - Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane "druge« omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sy. Frančiška AalSkega št. 20. Telefon uredniJtva in uprave Stev. 11-57.
NnroCnina znaSa: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta ................. f"_
ca tri .................... • • * J?*™
za nedeljsko Izdajo za celo leto.......
za pol leta.................
V Trstu, ¥ torek, 1», decOTto
o«
*_ Letnik XII.
Posamezne Štev Ulje ,Edinosti* se podajajo p« i viiarjev, zastarele Številke t»» t® nnai^ev.
Oglasi se računajo na milimetre v šir*fcosti ene l^lone-
Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin-
Osmrtnice, žahvale, pošfanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.............2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek „Edinosti". Naročnina ?a reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega Si. 20. —* Poštnohranilnlčn! račun Št. 811.052
na soli M in v Mu.
Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: V nedeljo, dne 17. t. m., se je podal cesar Karel zgodaj po tihi maši v dvornem vlaku z armadnim poveljnikom gen. polk. Bo-roevičem in spremstvom v neki kraj, par kilometrov za fronto, da nadzira čete soške armade. Ob poti so bile postavljene za sprejem v boju izkušene čete ogrske deželne brambe, na desnem krilu vsakega oddelka posebno odlikovani ljudje.. Cesar je nagovoril vsakega izmed njih, segel najhrabrejšim v roko in izražal neumorno hvalo in priznanje. Nato je nadaljeval vladar na izrecno željo potovanje preko Prošeka po cesti, obrnjeni proti sovražniku, da vidi bolje Miramar, kjer ie prebil otroška leta. Na vsej poti do Opčin se je peljal skozi navdušene vrste svojih vojakov, in ustavil tuintam avtomobil, da nagovori kakega posebno hrabrega. Okrašene z zelenimi vejicami na kovi-n a stih čeladah, so čete povsod pozdravljale svojega cesarja in kralja.
Na potu v Trst sta se nahajala v spremstvu Njegovega Veličanstva namestnik baron Fries-Skene in vodja policijskega ravnateljstva dr. Anton Mahkovec^ da se pri vhodu v mesto peljeta naprej. Čimbolj so se bližali vozovi mestu, tem večji je bil naval in pritisk ljudstva, ki je prihitelo z vseh strani, staro in mlado, tnožki in ženske z otroci, da pozdravijo svojega mladega simpatičnega vladarja. Ko so zavo-zili avtomobili v mesto in šli po natlačeno polnih cestah in trgih, ki tvorijo vhod k Rivi del Mandracchio, so zagrmeli z vseh strani viharni vzkliki na cesarja. Občinstvo je frenetično pozdravljalo cesarja in njegov voz kar obsulo s cvetlicami. Ovacije so dosegle vrhunec, ko je cesar na Rivi del Mandracchio med zvoki cesarske himne stopil iz voza, da gre mimo častne stotnije in se poda peš na Veliki trg. Krasni trg s sijajnim razgledom na morje, nabito poln Tržačanov, ki so z velikanskim navdušenjem vzklikali cesarju, je nudil krasen pogled. Njegovo Veličanstvo je pozdravilo patrijotične mladinske čete in stopilo nato v namestništveno palačo, da sprejme tamkaj v slavnostni dvorani predstavitev visoke duhovščine, uradni-štva, povabljenih zastopnikov prebivalstva in humanitarnih zavodov. Predstavljeni so mu bili: škof tržaško-koprski dr. Andrej Karlin, stolni prošt dr. Franc Pe-tronio, evangeljski župnik dr. Oton Kiihne, grško-orijentalski arhimandrit Oenadios Astanasakis, višji rabin -zraelitske cerkvene občine dr. H. P. Chajes, od namest-ništvenega predsedstva v Trstu: dvor. svet. dr. Egon baron Olanz, nam. svet. Edmund Fabiani, nam. tajnik Oton Huber, okrajni komisar Ferdinand Wohlseger in namestništveni koncipist Odo marki Go-zani, dr. Egon Mazelle in Karel grof Le-dochowski, načelnik poštnega in brzojavnega ravnateljstva dvor. svet. dr. Henrik vit. Kamler, načelnik pomorske obla sti dvor. svet. Viktor grof Attems, vladni komisar za mesto Trst Ivan pl. Krekich-Strassoldo, vodja policijskega ravnateljstva dvor. svet. dr. Anton Mahkovec, namestnik ravnatelja tržaških skladišč dvor. svet. Anton Gregoris, nam. svetnika Oton Scimeider in dr. Emil pl. Fabrizzi, višji sodni svetnik Josip Luciani, višji finančni svet. Jakob Peaerzolli, podpredsednica organizacije za Dreskrbo vojnih sirot baronica Nina de Morpurgo, člani izvrševalne-ga odbora Rdečega križa gospa Ema pl. Krekich-Strassoldo in gospa Karolina Rabi, članici vojno-preskrbovahiega dam-skega komiteja gospa Antonija Slavik in gospa Penelopa di Demetrio, bivši tržaški župan dr. Scipio pl. Sandrinelli, ravnatelj mestne plinarne in načelnik več patrijotič-nlh društev Alojzij vit. Bernetich-Toma-sini, predsednik izvrševalnega odbora Rdečega križa dr. Prane Rabi, kurator evangeljske cerkvene občine Herman Klasing, ravnatelj Dreherjeve pivovarne Albin Korbler, odvetnika dr. Wilfan in dr. Abram, primarij dr. Escher, ravnatelj mestne bolnišnice d. Gattorno, industrijalec Leopold Bunner, ravnatelj podružnice Anglo-avstrijske banke Gustav Schiitz, administrativni ravnatelj avstrijskega Lloyda Friderik Brosch, član ravnateljstva »Navigazione libera« Nikolaj Seva-stopulo, tajnik trgovinske in obrtne zbornice dr. Oaravini.
Cesar in kralj je nagovoril vsakega izmed imenovanih in je posebno porabil priložnost, ua se iskreno zahvali vsem onim, ki Imajo zasluge za vojno preskrbo. Bivšega župana tržaškega dr. Sandrinellija je pozdravil cesar v italijanskem jeziku s sledečimi besedami: »S posebnim veseljem sem prišel v Moje mesto Trst, čegar prebivalstvo prenaša z domoljubnim čutom in veliko požrtvovalnostjo bremena vojne in čegar zopetno procvitanje bom v bodočih mirovnih časih pospeševal z vsemi sredstvi.« Dr. VVilfana je nagovoril cesar v slovenskem jeziku z besedami: »Veseli Me, da vidim tu tudi zastopnike slovenskega naroda na Piiiiior-skem, ki ie podal v teh težjih časih m no-
go dokazov požrtvovalnosti in domoljubnega sočutja.«
Ko se je prikazal vladar na balkonu na-mestništvenega poslopja, je zasvirala na Velikem trgu godba rikreatorijev cesarsko himno, dočim je ogromna množica priredila vladarju, ki se je zahvaljeval na vse strani, viharne ovacije.
Ob 2 popoldne se je cesar odpeljal iz mesta, da se poda mimo tolikrat po sovražnih letalcih napadenih Dutovelj k četam armade, avstrijskim domobrancem in črnovojnikom, ki so ga pričakovali v nekem majhnem kraju kraške planote. Kakor prihod, tako da je bil tudi odhod cesarja Karla iz mesta pravcati triurni. Le s težkim srcem se je poslovilo tržaško občinstvo od preljubljenega mladega cesarja in le polagoma so se izpraznile ulice, po katerih je vrvelo poprej na de-settisoče ljudstva. Mesto samo je bilo seveda kar najslovesnejše okrašeno. Ni je bilo hiše, da skoro niti okna, kjer ne bi plapolale v pozdrav cesarju zastave.
Med tem se je vreme skazilo — pričelo je deževati — toda Najvišji vojni gospod je ostal pri svojih četah in ganljiva slika od dopoldne se je ponavljala. Neumorno dokazujoč četam hvaležnost In neumoren v hvali in vpraševanju, je vžgal v srcih vojakov oni ogenj, ki je prinesel avstrijski armadi že toliko zmag in jih bo še dalje. Ko se je končno zmračilo, se je cesar in kralj poslovil od svojih vojakov. Na povratku so ga pozdravljala razsvetljena okna vasi, goreči kresi z višin in navdušeno prebivalstvo, vmes pa je bilo slišati votlo bobnenje topov.
Obisk Njega Veličanstva cesarja in kralja je izzval pri četah kraške armade navdušenje brez primere. Soglasen vzklik odmeva pri vsej soški armadi: Njegovo Veličanstvo, mladi vladar, jih je posetil kot prve med svojimi hrabrimi in se pokazal prvikrat Svojim vojakom kot Najvišji vojni gospod. Kljub vsem vladnim bremenom, kljub vsem skrbem, ki jih pripravljajo cesarju velika vprašanja viharne dobe, se ni mogel vzdržati; moral je ven med Svoje vojake, pokazati je moral Svoje veliko srce, Svoje dobrohotno zanimanje in Svojo milost. V neposredni bližini sovražnika, med grmenjem topov, je posetil vladar čete več divizij. Od ranega jutra do poznega večera, ne meneč se za jed in pijačo, se ni utrudil, samo da nagovori vsakega odlikovanega vojaka v njegovem materinem jeziku. Bodisi Nemec, Madžar, Hrvat ali Čeh, vsakega je povprašal vladar v njegovem jeziku po ženi in otrokih, o boju in junaštvu, po zdravju in stanju. Samo videti je bilo treba obraze mož, ki je govoril ž njimi cesar. Tega so oblile solze, onemu so žarele oči, tretjemu je gorelo celo lice, tako da ga je vprašal cesar: »Si-li vedno tako zidane volje?« »Da,« se je glasil jasen in točen odgovor, »v bližini mojega cesarja ne morem biti drugačen.« Na stotine in stotine jih je stalo pred vladarjem, ki je nagovoril vsakega. In če je zapazil na prsih zlato kolajno hrabrosti, potem je položil svojo roko na žu-Ijavo pest junaka in mu stisnil roko za njegovo junaštvo. Dva hrabra, za visoko odlikovanje predlagana oficirja, stotnika Karla Petzolda pešp. št. 2 deželnih strelcev in nadporoenika Friderika Metznerja nekega črnovojniškega pešpolka, je poklical cesar k sebi, jima segel v roke In izrekel s toplimi besedami zahvalo in priznanje. Toda to še ni zadostovalo; vzel je oba s seboj, ju odpeljal z avtomobilom k armadnemu poveljstvu, jima osebno pripel odlikovanje na prsa in ju povabil k Svoji — cesarski — mizi.
Noben oficir in noben vojak soške armade kljub vsem doživljajem sredi buča-nja svetovne vojne ne bo pozabil dneva, ko je posetil mladi cesar Svojo do smrti zvesto mu soško armado; tudi se ne bo pozabilo, da je Njegovo Veličanstvo cesar za svojimi vojaki posetil tudi ono vsakemu Avstrijcu dragoceno mesto, ki sliši neprestano grmenje topov in je kljub temu ohranilo zaupanje v hrabre junake, ki ščitijo s svojimi telesi biser Adrije —-Trst.	—
Avstrijsko uradno porodilo.
DUNAJ, 18. (Kor.) Uradno se razglaša: 18. decembra 1916.
Vzhodno bojišče. — MackenSe-nova armada: Položaj neizpremenien. — Fronta nadvojvode Jožefa: Na obeh straneh doline Uza so Rusi po srditi topovski pripravi izvršili napad na naše postojanke. Boji še niso končani. — Fronta princa Leopolda Bav.: Ruski sunki proti naši predstražni črti pri Avgustovki so biU brezuspešni. Istotako so se izjalovili slabotni sovražni napadi proti našim novim postojankam pri Bol. Porsku.
Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fini.
NeniSko urndns poročilo.
BEROLIN, 18. (Kor.) Veliki glavni stan, 18. decembra 1916.
Zapadno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Tudi v ozemlju Sommo in Moze le majhno bojno delovanje.
Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Severozapadno Lučka so nam poizkušali Rusi iztrgati dne 16. t. m. pri Bol. Porsku osvojen3 postojanke; njihovi tudi ponoči ponovljeni napadi so bili odbiti, Jstotako so se izjalovili ruski sunki pri Avgustov ki (južno Zboro-wa) v našem obrambnem ognju. — Fronta nadvojvode Jožefa: V odseku Meste-canesti vzhodno Zlote Bistrice je bil topovski boj srdit. V dolini Uza krajevni boji z iHenjajočim se uspehom. — Macken-senova armada: Položaj se ni tepremenil. Proti Bralli umikajoče se sovražne kolone so napadla naša letalska broisvja z opaženim dobrim učinkom. — Macedon-ska fronta: Od časa do časa živahen topovski ogenj v kolenu Čeme.
BEROLIN, 18. (Kor.) Veliki glavni stan, 18. decembra 1916., zvečer. Na zapadni in vzhodni fronti nič bistvenega. V Vlaški manjši za nas ugodni boji. V severni Do-brudži je prekoračena črta Babaday— Pecincaga.
Prvi generalni "kvar tir mojster? pl. Ludendorff.
Dogodki pa morju.
BEROLIN, 18. (Kot.) VVolffov urad poroča: Nemška pomorska letala so dne 16. decembra obmetala pred Sulrno (Črtio morje) z bombami ruske pomorske sile in sestrelila z ognjem strojnih pušk eao sovražno letalo.
ŠTEVILKE.
BEROLIN, 18. (Kor.) Francozi so priobčili te dni neresnična poročila o izgubah obeh strank ob Sommi. Zato se javlja z zanesljive vojaške strani sledeče: Skupne izgube Francozov in Angležev od pri-četka vojne znašajo: Francoske 3,800.000, angleške 1,300.000 mož, skupno torej 5,100.000 mož. V tem na sigurni podlagi temelječem številu pa n?so vštete izgube drugobarvnih Francozov in Angležev, ki povečujejo število gotovo še za več sto-tisoč. Od 1. julija so bile v boju ob Šotami zastavljene 104 francosko-arfgleške divizije, ki so bile pripeljane z vseh delov fronte od morja do Švice. Veliki del teh divizij je nastopil po kratkem odpočitku v drugič, tretjič in četrtič na fronti, tako da je računati z 226 divizijami. Francoske izgube ob Sommi je do konca lipvem'sra ceniti na najmanj 250.000. angleške pa na 550.000 mož. Pri tem se Francozi že dalje časa niso spuščaii v večje, iz£uit<*n*stte boje. Francosko-angleške izgube ob Sommi je ceniti torej na najmanj 800.000 meč in prekašajo od naših sovraŽnik*|v navedeno število 690.000 mož nemških izgub, ki pa znaša v resnici znatno man} kakor pol milijona, pri čemer je pripomniti, da se okoli 76% vseh izgub vsled izvrstne zdravniške oskrbe in visokega stMija zdravniške znanosti v Nemčiji zamore po razmeroma kratkem času vrniti zopet na fronto.
t General Fabeck.
BEROLIN, 18. (Kor.) »Norđf Ali. Zeit.« objavlja sledeče poročilo iz velikega glavnega stana: Dne 16. t. m. je umrl tekom dopusta, ki ga je moral nastopiti radi težke bolezni, general pehote pl. Ffcbeck, višji poveljnik ene armade, a la suite 1. gardnega pešpolka, vitez reda Pour le merite. Odlično službovanje tega izvrstnega armadnega voditelja v težkih letih 1914—1916 spada v zgodovino. V miru je bil potoinlk dolga leta v generalnem štabu. Bil je vedno vzor vojaških kreposti. Gio-boka hvaležnost mu sledi preko groba, nepozabno ostane njegovo delovanje. — Veliki glavni stan, 16. decembra 1916, pl. Hlndenburg. generalni feldmaršal.
Cesar Viljem v nemških Južnih prestoilcah.
BEROLIN, 17. (Kor.) Nemški cesar je prispel včeraj dopoldne za kratek čas v Karlsruhe, kjer ga je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Na kolodvoru ga je sprejel veliki vojvoda. Danes opoldne je odpotoval cesar v Stuttgart, kjer se je med navdušenimi ovacijami podal takoj v rezi-denčni grad. Popoldne je cesar zopet odpotoval iz Stuttgarta.______
Bolgarsko uradno poročilo.
SOFIJA, 17. (Kor.) Macedonska fronta: Na vsej fronti slab sovražen topovski ogenj, na nekaterih točkah patruljni boji. — Romunska fronta: V Dobrudži se nadaljuje prodiranje. Zvezne nemške, bolgarske in turške čete so dosegle črto Go-
loviea_Testemel— Doeran— Dokuzacea.
Na vzhodnem Vlaškem so prodrle naše divizije proti dolnjemu toku Calmatuiula.
ma ponovno otvorienl ogeni sovražnika prisilili k molku in pognali nazaj močne sovražne konjeniške čete. Včeraj sestreljeno sovražno* letalo je razbito. — Perzijska fronta: Napad, ki so ga Izvršili Rusi i slabimi silami na naše prednje postojanke severno Hamadana, je bil odbit z lahkoto. — Na ostalih frontah nič važnega.
POLOŽAJ V ATENAH.
AMSTERDAM, 18. (Kor.) »Times« poročajo iz Aten: Sprejem zahtev entente pomeni odstraniev armade iz Tesalije in potisnitev artiljerije v Peloponez. Aliiran-ci bodo radi dogodkov začetkom decembra poslali grški vladi še eno noto. Francoski in angleški poslanik pričakujeta še navodil in se nahajata na krovu ladii v Pireju. Francoski admiral je izdal v petek Bjutraj razglas, v katerem- priporoča prebivalcem mesta, naj po 4 popoldne zapro trgovine. Atene so zvečer v temi. Razpoloženje je mirno. Prevažanje čet in artiljerije bo trajalo okoli tri tedne in bo pod nadzorstvom oficirjev aliirancev.
Prevažanje grških čet na polotok Morea.
ATENE, 17. (Kor.) Agenee Havas poroča: Včeraj se je pričelo prevažanje grških čet v Moreo. Na kolodvoru v Eleusisu so bili prevozni vlaki ustavljeni. Oficirji, ki jim je poverjeno nadziranje prevoznega gibanja, so danes pričeh svoje delosvanje v Patrasu m Korintu. Francoske ladje nadzirajo obe pristanišČL_
Cesar se vrnil na Dunaj, v*
DUNAJ, 18. (Kor.) Cesar je danes ob 9 dopoldne prispel s posebnim drornfm vla^ kom na Dunaju. V Payerbachu je stopila v vlak cesarica, ki ie prišla iz Refchenaua in nadaljevala nato potovanje s cesarjem.
Dr. Spitzmiiller v avdijenci.
DUNAJ, 18. (Kor.) Dr. Spitzmiiller, ki mu je cesar poveril sestavo novega kabineta, je bil sprejet danes dopoldne od cesarja v euourni avdijenci, kjer je poročal glede stališča sestave kabineta in o celokupnem političnem položaju. Njegovo Veličanstvo je nato naročilo dr. Spitzmiiller-iu, da naj nadaljuje sestavljanje kabineta, ki napreduje. __________
Angleška dovolila našemu poslaniku prosto pot.
AMSTERDAM. 18. (Kor.) Reuter javlja iz Londona, da je angleški vnanji urad na prošnjo Združenih držav dovolil poslaniku Tarnovs^kemu prosto pot.
Italijanska zbornica.
CUR1H, 17. (Kor.) Na včerajšnji seji italijanske zbornice je predsednik preči-tal naročilo o francoskih uspehih pri Ver-dunu in pristavil, da je francoska armada v par dneh uničila več inaseono nemško ielo. Predsednik je prečital nato brzojavko belgijskega ministra za vnanje stvari, v kateri se isti zahvaljuje za italijanski protest proti deportaciji v Belgiji. Nato je napovodal vojni minister novo odredbo, flisom katere bodo vsi sposobni oficirji od I. 1881 navzgor poslani v prvo črto. Naznanil je ludi, da-je bilo izdelovanje železa in jekla zelo povišano.
Vpoklici v Italiji.
RIM, 17. (Kor.) Uradni list objavlja odredbo vojnega ministra, glasom katere marajo vsi pri naknadnem naboru sposobnim spoznani letnikov 1876—1881 od 27. decembra dalje odriniti v vojake.
Vo-aške revolte na Portugalskem.
CURIH, 17. (Kor.) 13. decembra ponoči je v Porto Abrantes in drugih portugalskih garnizijah povzročil Machado San-tos, eden ustanoviteljev portugalske republike, vojaško revolto, ki je bila takoj zadušena. Santos je bil aretiran.
BERN, 18. (Kor.) »Temps« poroča iz Lizbone: Dne 13. t. m. so po raznih krajih Portugalske izbruhnili nemiri. V Ca-stello Branco so se uprli deli tamkašnje garnizije. Izvršene so bile aretacije. V Tomaru upajo, da se jim posreči vzpostaviti mir. V Lizboni so bile ukrenjene energične odredbe, tako da ni prišlo do nobenih resnih dogodkov.
Otvoritev ruske murmanske železnice.
KOPENHAGEN, 17. (Kor.) Ruska mur-rnanska železnica je bila danes slovesno blagoslovljena in otvorjena. General, knez Bagratin, ki je izvršil otvoritev, se je peljal od Petrograda preko Romanova do murmanske obali brez presledka. Poslal je carju brzojaven pozdrav. Železnica je bila takoj izročena prometu.
Preprečeno Maeterllnckovo predavanje v Madridu.
LONDON, 17. (Kor.) Reuterjev urad poroča, da je hotel imeti znani belgijski pesnik Maurice Maeterlinck v torek v Madridu predavanje o Belgiji. Na prošnjo ministrskega predsednika Romanonesa pa je Maeterlinck opustil svojo namero, nakar je predavanje odpadlo.
Turško uradno poročilo. I Razne politične vesli.
CARIGRAD, 17. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Tlgrisu: Južno naše postojanke pri Feiahie smo senado-
Novi kabinet. Po poročilih, ki so dospela z Dunaja do danes, do pondeljka, novo ministrstvo še vedno ni sestavljeno. Ne-
deljska poročila so se še vedno glasila, da se dr. pl. Spitzmiiller še vedno pogaja z raz nimi ličnostmi zaradi sestave kabineta in da vlada mnenje, da se sestava kabineta zaključi danes, v ponedeljek, ko bo dr. pl. Spitzmiiller mogel podati cesarju predloge za zasedenje posameznih ministrskih mest. V novem kabinetu bodo najbrž naslednji možje: ministrski predsednik dr. Aleksander pl. Spitzniiiller, minister za deželno brambo generalni polkovnik baron Friderik Georgi, justični minister dr. baron Josip Schenk, železniški minister dr. baron Zdenko Forster, naučili minister dr. baron Maks Hussarek, minister za javna dela dr. baron Otokar Trnka, za notranje stvari bar. Erazem Handol, finančni minister dr. Ferdinand vit. \Vimmer, minister za Galicijo dr. Mihael Bobrzyn-ski. Glede trgovinskega in poljedelskega ministra še ni nič gotovega. V zvezo s sestavo kabineta se spravlja tudi potovanje barona Handla v Prago, kjer je konferiral z namestnikom grofom Coudeniiovejem in bivšim poslanikom v Bukareštu, grofom Czerninom. Stvar se baje nanaša na nameravano rešitev uarodnopolitičiiih vprašanj na Češkem. Za poljedelsko ministrstvo prihaja v poštev baje Čehom naklonjena osebnost, eventualno član konservativnega veleposestva, za trgovinsko pa kak nemški politik. Za poljedelsko ministrstvo se veliko imenuje na Dunaj prispeli moravski deželni glavar grof Oton Serenyi. V soboto ie dr. pl. Spitzmiiller ponovno konferiral s parlamentarno komisijo poljskega kluba. Posebne težave se baje kažejo pri vprašanju, na kak način naj bi bila Galicija po osamosvojitvi zastopana v državnem zboru. V soboto se ni moglo doseči sporaztunljenje in pogajanja so se nadaljevala v nedeljo. V političnih krogih smatrajo za veriemo, da o-stane dr. Bobrzinski minister za Galicijo in se vprašanje osamosvojitve Galicije reši uaredbenim potom in potem ravno tako tudi vprašanje izpremetnbe državnozbor-skega poslovnika. V poljskih vodilnih krogih odgovarjajo na vprašanje, kateri rešitvi gališkega vprašanja dajejo prednost, ali parlamentarni ali izvenparUunentarni, da je politična in gospodarska zadovoljitev dežele in okrepitev državne misli, ki naj bi bila nje učinek, odločilna za presojo položaja. — Nekaj veleznačilnega pa nahajamo v vseli zadnjih dunajskih poročilih o stanju kabinetne krize: v nemških listih se ne imenuje več dr. pl. Spitzmiiller ministrski predsednik, temveč samo še »bodoči« ali »desiguJraiii« ministrski predsednik, tajni svetnik dr. pl. Spitzmiiller, ali pa tudi samo ar. pl. Spitz-uiiiller, in poročila postajajo vedno krajša in suhoparnejša. Značilna je tudi izjava nemških krščanskih socijalcev, ki zahtevajo glede nagodbe z Ogrsko, polno varstvo avstrijskih državnopravnih, finančnih in gospodarskih koristi, in dolgoročna nagodba da se ne sme doseči s specijalnim! privolitvami v korist Ogrski in na stroške Avstrije. So tudi proti carinskapolitičnim določbam, ki bi mogle še otežiti že pred vojno silno težavno in drago življenjsko gospodarstvo avstrijskega prebivalstva. -Tajnemu svetniku dr. pl. Spitzmiillerju te zahteve pač niso posebno dobrodošle.
Kronanje cesarja in kralja in Hrvatje. Razprave med ogrsko vlado in opozicijo ši niso završene. Hrvatsko stališče pa je že precizirano. Hrvatskemu saboru je zagotovljena ustavna vloga. Hrvatska bo pfi kronanju zastopana po svoji staini delegaciji v skupnem saboru. Pri ceremonijelu bo vršil hrvatski ban po zakonu in tradiciji določeno funkcijo. Pri cerkveni ceremoniji bo zagrebški nadškof asistiral knezu primasu Ogrske. V diplomah, ki se bodo v bodoče izdajale se bo moral izrecno ' zajamčiti državnopravni položaj Hrvat-! ske, Slavonije in Dalmacije.
Proglašenje amnestije. Iz Budimpešte javljajo, da je ogrsko pravosodno ministrstvo že izdelalo predlog za amnestijo, ki bo proglašena povodom kronanja. Pa tudi avstrijski praversodni minister clr. Klein se je nedavno mudil v Budimposti, da se i dogovori z ogrsko vlado za enako posto-I panje v tej stvari. Sodi se. da bo tudi v Avstriii proglašena amnestija istočasno ko na Ogrskem. Obsezala da bo politične delikte in zločine, izvzemši tiste, ki so v zvezi z vojno.
O važnosti Belgije za Nemčijo razpravlja »Berliner Tageblatt« v članku pod naslovom »Ali moramo Belgijo vojaški, politično in gospodarsko pridržati v naših rokah?« Med drugim naglasa, da so na razpravi gospodarskega odbora izjavljale vse stranke, da niso bile nikdar za aneksijo Belgije, dočim so konservativci in cen-truin zahtevali, naj Nemčija održi Belgijo vojaški, politično in gospodarski. Kancelar in nekatere stranke bi se zadovoljile s tem, da Belgija ne sme bili področje, kjer bi se mogel zbirati sovražnik. Ali pa bi nemško inilitarično gospodstvo v Belgiji donašalo Nemčiji kako korist? Sedanja meja med Nemčijo in Belgijo je dolga 70 kilometrov. Po izkustvu sedanje vojne se more braniti jako uspešno. Pred vsem se jej priključuje na severu dolga odprta ho-landska meja, a Holandska je dokazala v sedanji vojni, da zna energično braniti svojo nevtralnost. Če bi pa bila Belgija ood oolitičnim. vomškim in gospodarskim
Sfran I).
„EDINOST" Stev. 354.
V Trstu, dne 19. decembra 1916.
gospodstvom Nemčije in bi bila le po ime-pu samostalna, bi to v Holandski provzro1 Čilo skrbi in bi Nemčija morala kmalo nastopiti proti njej istotako kot proti Belgiji- Nizozemska v koaliciji s sovražniki
—	ako bi Nemčija pridržala Belgijo — bi podaljšala nemško mejo za. 800 kilometrov, k Čemur bi prišlo še nadaljnjih novih 450 kilometrov francosko-belgijske meje. Med dvema sovražnima frontama bi Nemčija ne mogla obdržati Belgije. Mi-Utarično bi imela Belgija za Nemčijo veliko vrednost samo tedai, ako bi poslednja mogla udejstviti pravico do osvojenja utrdb na Mazi, kar Jej dovoljuje pogodba Iz leta 1831- S tem bi zavarovala svojo mejo proti napadom od francoske, ali angleške strani dotlej, dokler bi Nizozemska ostajala nevtralna. Ali ista pogodba dovoljuje ob enem tudi Angležem, da morejo zasesti nekatera obrežna mesta. — V na-daljnem razpravljanju dvomi avtor članka, da bi belgijska obal imela vrednost za Nemčijo kot oporna točka za mornarico. 2a tem razpravlja o tem, ali bi imelo smisla. da bi Nemčija politično obdržala Belgijo v svojih rokah. Vprašanje-: »Ali moremo mi zabraniti Belgiji, da ne bi imela svojih poslaništev razun v Berolinu? Ali moremo zabraniti drugim poslaništvom pristop v Bruselj? Kaj bi koristilo to? Konzularnega uradništva ne moremo nikakor izključiti. Pa, ako bi to tudi uspelo; kdo mora preprečiti intrige tajnih a-gentov?« — Zato želi avtor politiko, ki bi Belgijo uverila, da je Nemčija čuvarica nje samostalnosti. Potem se nasloni na Nemčijo, čim bodo zaceljene rane, ki jih je provzročila vojna. Pa tudi z gospodarskega gledišča — meni avtor — ne bi1 bilo primerno, da Belgija ostane pod nemškim gospodstvom, ter sklepa svoj članek tako-le: »Skrajni čas je, aa pridemo na čisto o tem, kaj hočemo in kaj nemški interesi neizogibno zahtevajo z ozirom na Belgijo. Ako resno pretresamo to vprašanje, prihajamo do zaključka, da v tem vprašanju ne obstoje nepremostljiva interesna navskrižja med Nemčijo in njenimi sovražniki. Čim bolj se bo utrjalo tako razumevanje, tem boij se bomo približevali miru!_______
Austrijsku mirnim kriza.
Ministrstvo Spitzmuller — ni še sestavljeno. Vsaj ne do tega trenotka, ko to pišemo. To je znak, da s sestavo ne gre tako lahko, kar je zopet znak, da je med onimi, ki so »piklicani«, resnih pomislekov glede programa nove vlade, ali vsaj glede njegovih glavnih točk, ki bi bila — vsaj tako posnemljemo iz listov, ki pozdravljajo novega moža z gromenjem topičev
—	nagodba z Ogrsko in udejstvovanje nemžkih zahtev.
Da med temi slavilci niso glasila slovanskih plemen v državi, je pač razumljivo samo ob sebi. Ali značilno za velik del slaviteljev je, da so pred par tedni istotako slavili dra. Korberja, pripisujoč mu najvišje državniške vrline in čednosti, kakor slave sedaj njegovega naslednika zato, ker pripravlja novo ero, ki da bo — tako govori najenostavneja logika — nasprotna Korberjevi! Kar je bilo pred par tedni belo, je sedaj črno!
Eklatanten izgled za take — značaje daje zopet krščanskosocijalna »Reichs-post«. Poprej je obsojala Stiirgkh-Spitz-miillerjeve dogovore z Ogrsko, o katerih je rekla, da so nesprejemljivi. Zato da Spitzmuller ne more priti v novo (Kor-berjevo) ministrstvo. Obsojalo pa je tudi prehranjevalno politiko Sturgkhove vlade. Te razmere da so — je rekla »Reichspost«
—	nevzdržljive. Tako pred par tedni. In sedaj? Sedaj pričakuje to kremenito glasilo od istega Spitzmiillerja nove dobe, Nove Avstrije — pričakuje, da Spitz-miiUer izvede sklepe Stiirgkhovega kabineta, ki jih je poprej žigosala!
To je doslednost! To so — značaji! smo že rekli, da se nam ni treba razburjati, če slovanski tabor vstopi s kon-solidiranimi razmerami v lastni hiši v ero Spitzinullerjevo. V istem smislu pišejo praški »Narodni Listy«: »Korberja so na nemški strani navdušeno pozdravljali, na češki so ga sprejeli hladno, četudi ne odklanjajoče. Dr. Spitzmiillerja sprejmo na nemški strani istotako navdušeno, morda še bolj ostentativno, nego dra. Korberja. Na češki strani pa je dovolj razlogov za absolutno hladnost napram njemu. Češka odločitev se mora odložiti za pozneje, a mcrda ne oddaljen čas. Toda vsi, in dr. Spitzmuller v prvi vrsti, se morajo zavedati, da odločitev sklene Češka zveza, korporacija stoinsedem poslancev, korporacija, ki si je sama pridobila težo in pomen!!
To je iasen inemento dru. Spitzmuller -ju, da eventuvalno proti temu narodu nameravane odredbe nalete na odpor vsega
PODLISTEK.
in ujedinjenoga čškega tabora. In kaj da to pomenja za vsakega avstrijskega državnika, je izraženo v znanem reku, da je čuško vprašanje grobišče avstrijskih ministrstev! In Če se smemo nadejati — a mi se nadejamo za trdno — da bodo tudi zastopniki drugih eventuvelno ogroženih avstrijskih plemen izpolnjevali češko falango, potem pouče dogodki g. Spitzmiillerja v nedolgem času, da ugajanje zahtevam nemškega radikalizma ne pojde brez viharjev in da pot vodi proti — grobišču.
Toda oblaki se zbirajo tudi od drugih, nemških strani. Pred vsem so tu nemški socijalni demokratje. ki že sedaj najostreje nastopajo proti vsaki izvenparlamen-tarni poti« — tako ojstro, da je njihovo glasilo vsak dan pobeljeno, kjer govori o novem, še ne sestavljenem kabinetu. —* Potem se je oglasil nemški poslanec Zen-ker istotako proti temu, da bi se izogibali parlamenta pri reševanju avstrijskih problemov. Posebno ojstro pa je nastopila »Rundschau«, ki je — po nje vsebini sodeč — blizu tudi vojaškim krogom. O dru. Spitziniillerju piše: »Minolost tega moža je dvolična. Dolgo časa je bil visok uradnik velikega slovesa in pripoznanih zmožnosti. Potem je prešel k bankam in je na tem polju razvijal uspešno delovanje za svoj novi delokrog. Dr. Spitzmuller je brezdvomno mnogostranski talent. To je samo na sebi tudi prav lepo in je pozdravljati pri šefu kabineta. Ce se pa vendar giblje nekaj nezaupanja v nas, utegne imeti svoj vzrok v tern, da nismo še gotovi, da bo imel ta vrli uradnik in tako spretni bančni strokovnjak tudi nadkrilju-:>če avtoritete načelnika vlade, nepristranskega na vse strani, ki bi v teh težkih časih s trdno voljo in močno roko pritegnil k sebi niti zamotanih razmer. Trenotek je resen in velika vprašanja, ki so v igri zahtevajo bolj nego kdaj celega moža, ki — ne meneč se za posebne želje strank m prizadevanja kupčijskih skupin — pojde pokonci in močan svojo pot, ki mu jo pred-črtuje ozir na blaginjo skupnosti in ki se ne da skloniti po nobenih vplivih, da bi te ozire podrejal tesnosrčnim uvaževa-njem. Tudi Avstrija potrebuje železnega moža. Ali smo dobili takega moža v osebi dra. Spitzmulierja — to se šele pokaže. Naj so že vzroki izpremembi na vladi ti ali ti: način, kakor se je izvršila iznenada in tajno, se nam ne zdi primeren, da bi pospeševal zaupanje prebivalstva v stalnost uprave.«
Tudi to je resen in dovolj jasen memen-to za g. Spitzmulierja, ako mu tudi z nem-' ške strani govore, da mora šef vlade biti nepristranska avtoriteta na vse strani in da ne sme poznati ozirov na tesnosrčne zahteve kakih poedinih strank.
Imamo torej dovolj znakov, ki nam govore, da se nam ni treba bati, da bi nas nova situvacija zagrnila, če bomo znali primemo ukrepati in uvljavljati moč pomen svojih plemen._
in
Njegov čas.
Roman. Iz angleškega.
Kmalu nato so prinesli v dvorano mize in nato tudi večerjo, in vsi so posedli okoli miz.
Zopet se je posrečilo Tamari, da se je izognila Gričku, ko je prišel k njej, da bi govoril žnjo. Čutila je, da je to bila zanjo edina možnost; polovičarstvo ne bi koristilo nič. Ljubila ga je preveč, da bi brez nevarnosti inogla popustiti tudi le trohico, drugače bi bila stvar izgubljena. Ne bi se mu mogla upirati.
Trenutek sta pa ostala sama, in Gricko je porabil ta trenutek, da jo je strastno pogledal in rekel:
— Tamara, veste, da znorim zaradi vas! Ali mislite, da je tako pametno?
Domače vesti.
Železniški promet za božične praznike.
Z oziromi na izredne prometne razmere ni računati za bližnje božične praznike na posebne odredbe za zmagovanje povečane osebne frekvence. Prevažanje civilnih potnikov se bo moglo vršiti le v tisti meri, v kolikor bodo dopuščala razpoložljiva prometna sredsttva. Zato se ne more jamčiti za brezpogojno prevažanje. Izključeno je, da bi se vozovi, ali oddelki vozov rezervirali. Občinstvo se opozarja na to s prošnjo, da v svojem lastnem interesu omeji potovanja na najpotrebnejo mero in naj potuje le v slučajih neizogibne potrebe.
»Brezmaščobni« dan na Dunaju. Pri nas
v Trstu se po gostilnah zelo strogo drže ministrske odredbe glede brezmesnih in brezmaščobnih dni, kako pa je na Dunaju, pa pripoveduje v nedeljski »Arbeiter Zei-tung« neki bralec tega lista tako-le: »Sel sem včeraj v mestu mimo znane Sacher-jeve restavracije, ki je vedno veljala za višek cen jedil. Morda vas zanima, da spoznate naslednje cene jedil na brez-maščobno (!) soboto, ki so bile napisane na jedilnem listu: juha K 1'50, goveja juha z jajcem K 2'50, pristna želvina juha K 8'—, govedina z zeljem K 9'—, okajena svinjina z zeljem K 9'20, rostbeei z zelenim grahom K 9'20, pečena svinjska gnjat z jajcem K 6'—, goveja pečenka K 8'50, svinjska pečenka K 8'20, goveja rebrovi-na K 20'—, pečena klobasica z gorčico K 6'—, krap s korenjem K T—, renski losos K 10'—, jajca v ponvici K 4'—, jajčna jed z gobami K 5'50; prikuhe: žličniki, rezanci K 1*40; salate: krompirjeva K 1'40. ribja K 3'—, kumare K 4'—; zdrobovi cmočki K 2'—. Je torej ljudi, ki morejo plačati kaj takega!« — Tako »Arbeiter Žeitung«. Mi bi pa vprašali naše kuharice, koliko teh jedi se da napraviti — brez
—	V resnici mi je popolnoma vseeno, knez, ali je moje ravnanje pametno ali ne,
_ je odgovorila. — Kakor sem vam že
rekla, nocoj in odslej bom delala, kar bom hotela jaz.
Zbrala je vso svojo voljo, da bi bila videti ravnodušna.
—	Pa bodi torej, — je dejal Gricko in se okrenil od nje. Nagovoril je ni več ves večer.
Zaradi dolge vožnje v mrazu so bili vsi zaspani in čisto proti svoji navadi so bile Jame že kmalu po eni uri pripravljene, da bi šle spat. V njihovo začudenje se tudi Gricko ni upiral čisto nič.
—	Kaka strahovita zmota je bilo vendar vse! — si je mislila Tamara, preden je sklenila svoje trudne oči„ Dosegla ni ničesar. Ljubila ga je strastno, in sedaj bo / kratkem treba odpotovati. In če je tudi njemu povzročala bol, vendar to ni bila
maščobe, katere uporaba je vendar ob sobotah tako strogo prepovedana, da 11. pr. v Trstu ne dobiš ob sobotah nobene vrste salate, ker poraba olja ni dovoljena, in pečenega ali v obari ali v omaki prirejenega mesa pa tudi ne, ker je prepovedana poraba maščobe. Na Dunaju pa se očividno porablja maščoba tudi ob sobotah in na razpolago imajo to in ono in cek) tudi zdrob, o katerem v Trstu menda že več kot celo leto ni bilo ne duha ne sluha. Dunaj je pač Dunaj.
»Neue Freie Presse« in darovi v dobrodelne namene. Nedeljska »N. Fr. Pr.« objavlja v svoji nedeljski številki z debelimi črkami, da je od 28. julija 1914 pa do 16. decembra 1916 v krogu svojih či-tateljev nabrala v dobrodelne namene K 15,154.617'63. Te darove je objavila v 717 izkazih in porakila za to 1450 strani v listu. Darovalcev je bilo okoli 192.300. Zanimivo je, kako se razdeljujejo ti darovi. — Za oslepele vojake K 2,651.326'47; za Rdeči križ K 2,342.06254; za begunce in druge siromake iz Bukovine, Galicije in Sedmograške K 3,104.427*64 (v tej svoti je K 419.470'25 bilo namenjenih v podporo Židom), za begunce in druge siromake z juga pa K 62.624*78. Le-ti so soudeleženi samo še pri svoti K 633.306'24, ki pa je bila izročena centralnemu mestu za oskrbo beguncev in so je bili begunci z juga najbrž deležni tudi le v gornjem razmerju. Za podporo nege vojnih konj in psov je nabrala »N. Fr. Pr.« K 10'770'—.
Pozdrave za božične praznike in, novo leto pošiljajo sorodnikom in znancem v Trstu in okolici z bojišča: Avguštin Kosmač iz Skednja. Josip Knez od Sv. Ivana* Ivan Krpan iz Kolonje. Prosijo jih, naj bi jim pošiljali kake liste, posebno pa »Edinost«. Zelo bi jim bili hvaležni za to. Kličejo vsem krepak: Na zdar! Naslov: K. u. k. Luftrahrttruppen Bat. Št. 10, vojna pošta 227.
Iz ruskega ujetništva se oglasil po 14 mesecih Tržačan Franc Rebula, ki je stanoval v Trstu ul. Majolica št. 4. Dopisnica, pisana slovenski in naslovljena na njegovo ženo je bila odposlana 16. novembra t. 1. Nahaja se v Samari, bolnišnici št. 125.
Prisrčne pozdrave pošiljajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ter poštenim slovenskim dekletom in ženam, želeč jim k božičnim praznikom in novemu letu vse najboljše in najljubše, posebno pa mir, prostovoljni strelci 7 stotnije: desetnika Angelo Zuzzi, Jušiči in Josip Adamič, Nabrežina: strelci: Mirko Sker-lavaj, Stanko Skerlavaj, Alojz Hrovatin, Opčine, Anton Cuk, Josip Kralj, Maks Krali, Trebič, Ivan Gombač, Anton Gom-bač, Josip Benolič, Josip Butinar, ^Pod-grad, Josip Dodič, Račice, Andrej Stolfa. Kopriva, Ivan Ravnič, Anton Bobek, Zamet, Monjac Franc, Jušiči. Z upanjem, da bo v novem letu mnogo bolje, kot je bilo v minulem, kličejo: Na veselo svidenje! Na zdar!
Mestna zastavljalnica. Jutri, 20. t. m., od 9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajale na javni dražbi dragocenosti serije 136, zastavljene meseca decembra 1914. na bele listke, in sicer od štev. 83.500. do štev 64.100, nadalje od Štev. 238.600 do štev. 238.807, — od 3 in pol pop. do 7 zvečer pa razni nedragoceni predmeti serije 138, zastavljeni na rdeče lisitke.
Promet z zasebnimi zavitki z vojno-poštntmi in etapnimi poštnimi uradi. K temu prometu so pripuščeni nastopni voj-nopoštni uradi: 5, 5/III, 9, 11, 13, 14, 19. 19/11, 20, 23, 24, 26, 33, 35, 37, 38, 40 42, 44, 47, 49, 50, 51, 53, 55, 60, 63, 66, 68, 70, 76, 77, 79, 84, 85, 88 90 91 92, 95, 102, 103, 105, 107, 109, 111, 117, 117/11, 117/111. 120, 131, 138, 144, 145, 147, 148, 150. 153, 155, 161, 165. 166, 167, 170, 171. 175, 17j6, 177, 178, 179. 180, 181, 182, 183, .184, 185, 187. 188, 191, 192, 193, 194, 195, 195/11, 195/111, 196, 197, 198, 199, 203, 205, 208, 209, 212, 220. 221, 222, 223, 224, 226, 227, 229, 230, 232, 234, 235, 239, 240, 243, 244, 245, 246, 250, 251, 253, 254, 255, 256, 258, 259, 260, 262, 265, 266, 267, 268, 269, 270, 271, 272 273 274 275 276 277 279 280 281 282, 283, 284, 285, 286, 287, 288, 289, 291, 292, 293 294 295 296 297 298 302 303 304 306, 307, 312, 315, 316, 317, 318, 324, 332, 333. 334, 335, 336, 337, 338, 339, 340, 341, 343, 350, 354. 356, 357, 358, 359, 360, 361, 362. 364, 368, 369, 370, 371, 372, 373, 374, 375, 376, 380, 381, 382, 383, 385, 386, 388, 388/11, 388/111, 390, 391, 392, 393, 395, 396, 398, 399, 400, 400/11, 400/III, 401 403 404 405 406 407 408, 409 410 412. 413, 416, 418, 419, 420, 421, 4231 424, 426, 428, 429, 431, 43?, 435, 436, 444 444/1 , 444'HI, 508, 509, 510, 511. 512, 513, 514, 515, 516, 517, 600, 602, 605, 607, 608, 611, 612 613, 620, 620/11, 630. Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov je zanaprej dovoljen pod obstoječimi pogoji na vojnopoštne urade in etapne poštne urade s številko,
nikakršna tolažba zanjo. Koliko rajši bi bila srečna v njegovem objemu!----
V tem pa je Gricko dal poklicati svojega hišnika Ivana, in najvažnejši njegov ukaz temu vdanemu njegovemu sužnju je bil, da naj se zjutraj zakuri mala koča ob jezeru, v kateri je ob času oljuk večkrat prebil noč in pričakoval jutranje zore.
—	Pa ne pozabi vzeti s seboj krme za konje, — je dostavil. — Štefan bo vozil mojo trojko z vranci; rjavci morajo biti tudi pripravljeni, toda te dve upregi ne smete piriti iz hleva, dokler nt odrinejo bclci. V kočo naj se zanese nekaj mrzlih jedi, žganja in šampanjca.
Sluga se je poklonil molče in je hotel oditi iz sobe.
—	Daj pregledati ključavnice in jih namazati ter vtekni ključ v žep mojega plašča! — je zaklical Gricko Še za njim.
Nato si ie nažgal cigareto, odg mil za-
ki so označeni v gornjem seznamu. V obče veljajo tudi za ta zavitke splošna določiia o razmišljanju vojnopoštnih zasebnih zavitkov. Vsi drugi vojnopoštni uradi ih e-tapni poštni uradi s številko, ki niso navedeni v gornjem seznamu, so zaprti za promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov. Promet z zasebnimi vojnopoštnimi zavitki na etapne poštne urade s krajevno označbo v zasedenem ozemlju Poljske, Srbije, Crnegore in Albanije je dopuščen pod obstoječimi pogoji v sledečem obsegu: a) na vse etapne poštne urade (s krajevno označbo) v Poljski, b) na etapne poštne urade (s krajevno označbo) v Srbiji, Crni-gori in Albaniji Izvzemši etapne poštne urade Rača v Srbiji, Sle pak, Zabrež v Srbiji in Danilovgrad, ki so zaprti za promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov.
Vsakovrstne žaklje -„rrr:.
žakljcv G. Stebel, ul. Torraate 36.	7i»l
Žaklje
vsake vrste kupuje Jakob Margon Via Solitario S t. 21.	78!»
Dobro umo In kislo vodo, sfEKs
no kislo vodo uovi „Silravrelec" razpošilja |>o povzetju A- 08UT, posestnik in lastnik a atine po-Bta Guštanj, Koroško. — KB. Kupim tudi v**ko nxnQ£ii*o ft«Jsl^nic. sod.ov. tex starih in novih za-maškov.. .	3014
DAROVI.
Darovi, došli ees. komisarju. V počastitev spomina Njegovega Veličanstva pokojnega cesarja1 Franca Jožefa I.: Mestna višja realka K 63 za Rdeči Križ: učitelji in učenci I. mestne ljudske šole v ulici deli* Istria K 23'94 v korist skladu za uboge učence imenovane Šole. učiteljski zbor mestne ljudske šole v Sv. Križu K 15 in sicer polovico za vdove in sirote padlih vojakov In polovico za Rdeči križ. — Tvrdka S. D. Mediano K 144'90 in sicer K 111*30 v poravnavo podpor, podeljenih njenim delavcem iz sklada za brezposelne od 12. novembra do 2. decembra t. 1., In K 33'60 kot dar imenovanemu skladu.
V korist vojno- - pomožnemu uradu (c. kr. ministrstva notranjih zadev) sta doposlala: Škofijski ordinarijat pulisko-poreški c. kr. namestnlštvu znatni znesek K 1194'28 kot uspeh povodom da-rovanjskih dni od župnijskih uradov imenovane škofije prirejene zbirke in rovinjska občina direktno imenovanemu vojnopomožnemu uradu znatni znesek K 4050 kot uspeh tamkaj prirejenih daro-vanjskih dni.	____
Za božićnico darujejo: g.a vdova Per-havc 2 K, g.a Stegu 10 K, g. Klun Gtfričan 6 kron.
Za moško podružnico CMĐ poslal g. V. HrabSnek K 25. — Ta denar hrani uprava.
Popravek. V številki 349 našega lista je bilo pomotoma objavljeno, da je daroval za moško podružnico CMD g. Fran namesto Ignac Koren K 10 in za božičnico K 5.
Ha debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, gukanac, pipe. milo, gumijere potipet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za Carlj*. električne iTetiljke, baterijo, pisemski pa.pir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križ i, krema za brado, žlice, razaa ružila, robei, mrežice ca brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledal *, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe • in drugo prodaja JAKOB LKVI. ulica S. tfuioio *tev. 19	2«
flke hočete Kupiti lepo božično aH Mletno darilo, oblrnts
Mmm in Mamico
G. JESMANN — Trst
ulics Barriera veseiva Št. 19.
Hrvatska centralna štedionica se je povrnila v Trst in začela je svoje poslovanje v svojih bivših prostorih na Borznem trgu št. 3 1.
Velika izbera zlatih predmetov, zajamčenih double, prstanov, verižic, ovratnih verižic, medaijonov za slike, uhanov Iz pozlatenega srebra ter ur iz kovine od K 7.50 naprej. — :—: Preprodajalcem popust. :—: :—: Pošlljalve proti povzetju. :—: --NB. Govori se slovensko.
Poziv za novoletna voščila. Prosimo vse naše cenjene insereme. čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo ustme-no ali pismeno podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu.
Inseratni oddelek »EDINOSTI«.
ČEŠKO - BUDJFVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul?ci delle Poste štev. 14. vhod v uiici Giorgio Oalatti. zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni iUti.
	NALI OGLAS	3::|
□c	t *e rfcos.aM}o po 4 atot. besado. ; ; i iUstno tiskana baseda sn ra&tt- _ - cajo eakrat rač. — Najmanjša 2 , J : r>ri&tojbiaa 40 »totink. :|l	3P □□
se mlečna krara. Naslov pove Int. odd. Edinosti.	801
Nm nnrtf državnem 'kolodvora in okoli na POSIl toga je včeraj ob 10 ajntraj izgubil ubogi deUvec listnico s znamenjem Austro-Ame-icane in v listn ci ne svojega denarja in doku-men-e. Kdor najde naprošen je, da prinese listnico proti primerni nagradi v ul. Cioachino Murat št. 5, Josip Mogoro ič.	_
IfllHIlfltm	cunje po K 1.50, barvane—.80,
ilUPUJcin bombaž K 6.-, volnena pokrivala K 3.50. pletenine K 4.—. rabljeno obleko K 2 — ter belo in sivo volno. Vrdela Sv. Ivan Štev. 628, Lanzarich.
Denarni zauod B6e desk—lužben"- -
Edinosti
2sa9lov pove Inser. odd.
804
Restauraciju GOHZV
na Opiinah
kupuje in plača po najvišjih cenah
teleta in pitane prašiče.
Trst - Via Stadion 10 - Trst
Odprt od n zvečer naprej
Cena: I. vrste K Z. II. vrste K1.
Hote! in restavracija
METROPOLE
Trst, ulica S. Nicold 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne.
Zlatarnica 5si<3- PBno
fMKftimn 8e dve ženski sp sobni krpanja n sprejme snaženja oblek. Pred ost imajo one, ki -o že bile nastavliene v gledališču kot garderoberke. Ponndbe naj se pošlje na Inser oddelek Edinosti pod „Št. 100".	_(Ki
tf urili in m bele CUDJe K HO barvane
HU^lljcili K —-80, bombaž K 6'-, volnena pokrivala K 8 50. i leteni e K 4 —, rabljeno obleko K 2 belo volno K T'—, sivo volno K fl —. Zalogi ulica G ppa 16. Nac>on.	8 *2
Tr»t, ulica Canale 5tev. 13
Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd.
Cene zmerne.	Cene zmerne.
GftMBRIflllS
se
uradni sluga, 18 —2 < let star, vojaščine prost, vešč slovenskega ali hrvatski ga in italijanskega jezika — Predstaviti se v uracu „Croatiie" nT. Lavatoio št. 1, I., od 10 — 1! dopoldne. _______3028
Anton Jerkifi posluj« zopet v tvoje/«
-	-- - " Por?t«
0 ©
1
Fa^a^hnS Anton Jerkič posluj« zopet v tvoje/« rOIUlrUl ateljaju v Treta. Via d«Ue Post^
vsaki večer g
01
ob 9Y2	I
vela varlelgtna predstava.
Vstopnina KI"— "^a
*tev. 10.
DnAnnifff iz Gorice, priletna, poštena, pridna, DCSuUllU dobra kuharica in za vsako hišno delo, govori slovensko, italijansko in nemško, išče slnž-bo pri mali družini, v skladišču, uradu za celi dan ali kot postrežnios. Naslov pove Inser. oddelek Edinosti.	(J)
store in zri v noč. Bila je tema kot v rogu, a snežilo še ni.
Obetalo se je dobro vreme.
XVII. "
Prihodnje jutro se je Tamara ravno začela oblačiti, ko je stopila njena kumica v sobo.
—	Obeta se nam strahovit snežni vihar, dragica, — je rekla. — Glejve, da greve čim prej doli. Predlagala bom Gričku, da se še dopoldne vrnemo v Moskvo. V tem zapuščenem kraju ni šala. če zaidemo v snežni vihar. Pošljem ti Katjo.
Tatnarina hišna je ostala v Petrogradu in vzele so s seboj le kneginjmo sobarico, ki je bila navajena takih izletov.
—	Potrebujem kvečjemu pol ure, ne hodi brez mene doli, tetka, — je prosila Tamara.
Kneginja ji ie obljubila in se vrnila v svojo sobo....
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čermik
v Trstu, ul. Poste veeehis 12, vogal ulice dells Pasta.
Izdiranje zo&ov brez bolečine. Plombiranje. :-: UMETNI ZOBJE.
Strol za šivanje in vezanje, pravi nemški uzorci.
Sedel & Heumasn in „Sinosr" Rast & fiasser
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsauo popravljanje.
— Tvrdka ustanovi jena leta 137G. —
FRANCESCO B1ĐNAR
Trst, ulica Campaaile št. 19. *