Leto XXVIII.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 150 lir (za inozemstvo 200 lir), polletno 75 lir, mesečno •5 lir. Plača in toži se v Ljublani
TRGOVSKI LIST
Številka 5.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tal. 25-52. Uprava: 0 regor-čičeva ulica 27. Tei. H3-03. Rokopisov ne vračamo.
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
uici v Ljubljani it. 11.958
Izhaia
vsako .sredo
Liubliana. sreda 31. lanuaria 1945
Preis - Cena 1 2"
Prijava zahtev odškodnine in plačila
Združenje industrijcev in obrtnikov razglaša:
Dodatno k naši okrožnici štev. 7875 z dne 26. avgusta 1944. sporočamo .glede uveljavljanja zahtev, nastalih zaradi odvzema stvari in prevzema dajatev po nemški vojski in njenem spremstvu ter slov. domobranstvu, naslednja podrobnejša pojasnila:
I. V smislu odredbe Vrhovnega komisarja z dne 12. avgusta 1944., ki je bila objavljena v »Službenem listu« št. 64 z dne 26. avgusta 1944., se predlože šefu Pokrajinske uprave prijave za neposredne odvzeme in neposredno od nemške vojske prevzete dajatve, kolikor ne gre za pogodbene dobave, k,i se po dogovorjenih plačilnih pogojih poravnavajo neposredno od službenega mesta, ki je take pogodbene dobave prevzelo.
Prijave takih zahtev se morajo vložiti na predpisani tiskovini. Obenem naj se izpolni in podpiše posebna predpisana izjava. Prijavna tiskovina naj se točno izpolni ler odgovori na vsa v tiskovini navedena vprašanja. Točno naj se opišejo vsi odvzeti ali dobavljeni predmeti in navedejo naj se vse okolnosti, ki utegnejo služiti pri presojanju vrednosti. (Združenje je vzorca obeh tiskovin priložilo svoji okrožnici.)
Za dokazila o obstoju terjatve mora skrbeti stranka sama. Prijavi naj se prilože predvsem morebitna od prevzemnika stvari ali dajatev prejeta potrdila o prevzemu. Če se prejemno potrdilo na izdalo, naj se dokaže odvzem z verodostojnimi pričami, listinami ali drugimi dokazili. Občina pa naj v smislu okrožnice šefa Pokrajinske uprave II št. 2037/58 z dne 13. oktobra 1944. potrdi pristnost podpisov, verodostojnost prič, listin iin dokazil sploh in poda svojo izjavo glede višine zahtevane odškodnine, katero naj po možnosti določijo zapriseženi cenilci ali kake druge zanesljive osebe.
Prijave zahtev za neposredne odvzeme in neposredno od nemške vojske prevzete dajatve riaj se vlože v roku treh meserev od dne-ko je bilo prejemno potrdilo '-dano, stvar odvzeta ali dajatev prevzeta, pri šefu Pokrajinske uprav« v Ljubljani, člani Združenja morajo take prijave poslati nam er bo v tem primeru naše tajništvo poskrbelo za vložitev prijave pr, šefu Pokrajinske uprave.
II. Prijave in računi za blago in dajatve neposredno odvzete in neposredno prevzete s strani slovenskega domobranstva, naj se predlože organizacijskemu štabu s*ov. domobranstva v Ljubljani. Računi morajo biti potrjeni po Ppveljniku dotifne domobranske eidnico. Potrdilo mora biti napisano na računu samem ter mora obsegati navedbo količine dobavljenega blaga, namen uporabe ter klavzulo »sachlich richtig«. Priporočamo včlanjenim podjetjem, da tudi take prijave vlagajo preko našega Združenja. Kolikor se za take odvzeme ali dajatve na podžgi Organizacijskega štaba slov. domobranstva predloženih računov »e bi prejelo plačilo, naj se tudi
zahteve prijavijo v smislu gorkih navodil šefu Pokrajinske uprave.
III. Zahteve za odvzeme in dajatve, ki so se izvršile s sodelova-
! njem odnosno s posredovanjem ob-
i *'ne. naj se slei ko prej predlagajo
Delovanje Pokrajinske zveze
delodajalcev
zviša nja
Te dni je bila 21. seja izvršilnega odbora Pokrajinske zveze delodajalcev. Predsednik dr. Ivan Slokar je podal obširno poročilo, v katerem je med drugim takole orisal gospodarski položaj ter delo in prizadevanja Zveze:
"Politika cen je v zadnji dobi ostala v glavnem nespremenjena.
Na sektorju uradno kontroliranih cen je bil dvig le majhen, vedno večji pa je na sektorju nekontroliranega trga. Za gospodarstvo pokrajine je važno, da smo dobili zaradi pomanjkanja goto- mezdne sporazume:
bo predvsem znaten, zlasti pri višjih kategorijah delavstva in nameščenstva. Tudi tozadevno je v teku akcija, da bi se davčno breme zmanjšalo, zlasti pa da bi se poenostavilo obračunavanje davkov, ki zadaja ogromno dela pri podjetju. Upati je, da bo akcija, katero vodi Zveza skupno s Pokrajinsko delavsko zvezo, uspela.
V zadnjih treh mesecih je Vrhovni komisar v Trstu odobril naslednje kolektivne pogodbe oz.
vine v lirskih bankovcih v promet denarne nakaznice, ki so se že popolnoma udomačile,
V začetku decembra lanskega lnta je izšla naredba o spremem-hi predpisov o uslužbenskem davku, s katero so bili davkaprosti minimi zvišani od dinarskih zneskov na lirske, poleg tega so bili tudi zakonski odbitki spremenjeni iz 'dinarskih v lirske zneske, zvišala so je pa tudi osnova za pobiranje samoupravnih doklad od 400 din na 2500 lir.
Uvedba delavske božičnice
je povzročila celo vrsto nerešenih vprašanj, katera je bilo treba pojasniti prizadetim delodajalcem. Zveza je lizdala navodila glede aplikacije predpisov o božičnici, ko pa je dobila glede nastalih nejasnosti pojasnila na merodajnih mestih, je tudi ta pojasnila sporočila področnim organizacijam. Prav posebej se je zavzela za to, da bi se izdatki za božičnico smatrali za obvezne izdatke, ki so v zvezi z rednim poslovanjem podjetij. Na to je dobila že pozitiven odgovor finančnega oddelka. Prav tako se je zavzela za to, da bi božičnica ne bila podvržena uslužbenskemu davku po dotedanjih predpisih, in dosegla, da je bil tisti del božičnice, ki se je izplačal za prvih devet mesecev leta 1944. oproščen uslužbenskega davka, posebnega prispevka za narodnoobrambni sklad in samoupravnih doklad. Obdavčen je bil le tisti del božičnice, ki se je nanašal na poslednje četrtletje. S tem so bile delavstvu in name-ščenstvu, pa tudi delodajalcem, ki so plačali uslužbencem uslužben-ski davek, prihranjene velike vsote.
Nove mezdne ureditve
so prinesle veliko zvišanje bremen za delodajalce, kajti mezde delavcev in tudi plače nameščencev so bile znatno zvišane v večini strok. Zveza je v začetku decembra prejela 11 mezdnih ureditev, v teku januarja pa nadaljnjih 8. že objavljene mezdne ureditve naj bi stopile v veljavo dne 1. decembra 1944., ostale, ki so pripravljene za objavo, pa dne 1. januarja 1945. Ta predlog se nahaja sedaj pri Visokem komisarju.
Ni pa še rešeno v zvezi z novimi mezdnimi ureditvami vprašanje uslužbenskega davka. Kajti nove mezdne ureditve prinašajo zaradi zvišanja prejemkov še znatnejše davčne obremenitve in efekt
1. Sporazum o božičnici name-
• r	arvffiroggpcigjnrag
sindikatov odn. obrtniških skupin. Na teh sejah se je pretresalo vprašanje višine prispevkov za posamezne skupine in posamezna podjetja in so tako določeni prispevki bili sporočeni združenjem, ki so nato pozvala k plačilu one člane, ki jim je bil določen višji prispevek kot prvotno.
Vkljub težavam zaradi velikih bremen gospodarstva so se podjetja odzvala v lepem številu in nakazala res znatne vsote za socialno pomoč. To dokazuje naslednja tabela s prvo vsoto predpisanih, z drugo o plačanih do dne
ščencev v industrijskih in obrt- 20. I. 1945. in s tretjo vsoto o liih podjetjih za leto 1943. S tem 'odvedenih prispevkih do dne je dokončno rešeno vprašanje pri-,20. I. 1945. (v lirah): Združ. ind.
Zadnji rok za plačilo uslužbenskega davka
Davčna uprava za mesto Ljub- , ljana poziva vse delodajalce zamudnike, ki so dolžni odvajati uslužbenski davek četrtletno, da odvedejo uslužbenski davek za zadnje četrtletje 1944. najkasneje do 15. februarja 1945., s seznami, ' iz katerih morajo biti razvidna vsa imena uslužbencev, višina plače ali mezde in odpadajoči uslužbenski davek, prispevek za obrambni in bednostni sklad in eventuelno druge davščine.
Proti delodajalcem, ki ne bi ugodili temu pozivu, se bo postopalo po zakonu
znanja božičnice nameščencem za leto 1943.
2. Kolektivno pogodbo za karto-nažno stroko.
3. Kolektivno pogodbo za Rižarno.
4. Kolektivno pogodbo za fotografe.
5. Kolektivno pogodbo za vrtnarje.
6. Kolektivno pogodbo za kle-parsko-instalatersko stroko.
7. Sporazum o izplačilu razlike grafičnemu delavstvu za čas od
1. XII. 1943. do 6. III. 1944.
8. Sporazum o izplačilu razlike knjigoveškemu delavstvu za čas od 1. XII. 1943. do 28. II. 1944.
9. Sporazum o izplačilu razlike za dimnikarske pomočnike.
Na podlagi pooblastila šefa pokrajinske uprave so podpisani naslednji dodatki:
1. za pivovarno »Union«, ki pa zaradi nove mezdne ureditve Vrhovnega komisarja ni bil odobren;
2. za Rižarno; 3. za rudnik Kočevje.
V teku pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe o božičnici delavcev, nadalje se pripravlja nova kolektivna! pogodba za gozdne delavce in vrše se pogajanja xa sklenitev kolektivne pogodbe za faktorje, dočim je za tekstilno, tkalsko in pletilno stroko uvedeno razsodniško postopanje.
Socialna pomoč
V smislu sklepa zadnje seje izvršilnega odbora z dne 20. novembra 1.944. glede akcije za socialno j>omoč so se v uradu Zveze nad tri tedne vršile vsak dan seje z zastopniki združenj in jjosameznih
dotičmi občini, ki take zahteve obravnava v smislu veljavnih navodil ter jih odpremlja zaradi likvidacije šefu Pokrajinske uprave.
in obrtnikov 3,452.100, 2,307.410 2,278.910; Odsek za obrtništvo 1,477.280, 761.412, 726.462; Združenje trgovcev 3,713.760*, 2,576.442, 2,571.000; Združ. den. in zav. zav. 1,307.580,	1,307.580,	1,307'.580;
Skupno 9,950.720,	6,952.844**
6,883.952.
Z ozirom na zaprosilo Pokrajinske delavske zveze je Zveza pozvala podjetja, naj povabijo k prispevanju za socialno pomoč tudi svoje uslužbence, ki so se tudi odzvali in prispevali ob izplačilu mezd in plač. Zaključnega porodila o tej akciji še ni.
Po poročilu predsednika je izvršilni odbor obravnaval predlog Pokojninskega zavoda za nameščence, da bi se uvedli k dosedanjim plačilnim razredom še 4 novi plačni razredi. Pokrajinska delavska zveza se je kot zastopnica nameščencev izrekla za to uvedbo, Zveza delodajalcev pa smatra to uvedbo za neumestno. Nadalje se je tudi ugotovilo, da bi pomenili novi plačni razredi občutno zvišanje bremen delodajalcev, dočim bi pri sedanjem sistemu kapitalnega kritja nameščenci dobili le malo zvišane premije v boboč-nosti.
Končno je izvršilni odbor razpravljal še o akciji za zimsko pomoč.
* brez predpisa za manjše člane.
** brez prispevkov, ki so jih plačali člani naravnost Socialni pomoči v znesku 348.720 lir, in prispevkov v blagu.
Ameriški izvozni načrti
»Siidost-Echo« ugotavlja, da je v letih pred prvo svetovno vojno prišlo od prometa vsega ameriškega gospodarstva na zunanjo trgovino samo 6%, dočim se je začela zdaj velika ameriška izvozna ofenziva, ki brezobzirno odriva in mandra tudi zaveznike in nevtralce. Ker Združene države Severne Amerike nočejo omejiti svojih med vojno ogromno razširjenih industrijskih obratov, se pripravlja gospodarska borba, kakršne še ni bilo. Svoje industrijske proizvodnje Severna Amerika noče in ne more omejiti iz strahu pred paniko, ki bi jo povzročile ogromne množice brezposelnih. Zdaj se tolažijo še s tem, da se bo dala industrija preurediti v
dveh etapah: prvi del po končani vojni v Evropi, drugi pa pozneje, ko bo konec vojne na Pacifiku, vsa ta tolažba pa ne more vzeti velike skrbi o izvedbi preureditve ter o uporabi ogromne proizvodnje.
Pri tem se kaže velika razlika med mišljenjem vojaških in gospodarskih krogov. Prvi menijo, da bo Združenim državam tudi po vojni ostala tolika vojaška sila, da z današnjimi zavezniki vred ne bo nihče nasprotoval ameriškim interesom in zahtevam, ki bodo, če bo treba, enostavno diktirane. Gospodarski krogi pa mislijo dalje, mislijo na čase, ko bodo vojaki odpuščeni in ko se bodo iz ustavljenih obratov vojne industrije
vsipale množice na delovni trg. Pri vseh teh razlikah političnega in gospodarskega mišljenja pa že danes ameriške izvozne tvrdke obdelujejo tržišča s ponudbami in cenami, s katerimi evropska konkurenca ne more tekmovati. S svojo ogromno proizvodnjo pobija ameriška industrija v Evropi veljavne cene, s čimer so zdaj najbolj prizadeti izvozniki Švice in Švedske, za njimi pa prej ko slej vsi drugi, ker Amerika pač ne misli ustaviti svoje izvozne ofenzive.
Ameriški izvoz najdemo že tam, kjer ga še nikdar ni bilo. Izkoriščajoč angleško premogovno krizo, se Američani že močno oprijemajo mednarodne trgovine s premogom. Postali bodo, kakor vse kače, dobavitelji Švedske, ki je prej največ premoga dobila iz Anglije, svoje načrte pa imajo tudi z Italijo, ker Anglija že od lami ne more dajati zasedenim italijanskim krajem obljubljenega premoga. Ves premog, ki ga dobiva zasedena Italija, je iz Južne Afrike in iz Združenih držav. Neka švicarska agencija poroča tudi o udeležbi ameriške veleindustrije pri gospodarski obnovi Italije. Z ameriško pomočjo bodo obnovljene razne panoge italijanske industrije, kar je treba tako razumeti, da bo italijanska industrija dobivala iz Amerike polizdelke ter tako postala pomočnica ameriške industrije. Po švicarskih vesteh bodo Američani uredili tudi italijansko železniško omrežje ter prevzeli pri tem pod svoje nadzorstvo upravo državnih železnic.
Močno orožje ameriške izvozne ofenzive so subvencije izvoza, ki jih dovoljuje vlada USA, če so domači produkcijski stroški previsoki. Tako je napovedano subvencioniranje izvoza pšenice, pšenične moke in bombaža, da bi tudi ta proizvodnja na svetovnih tržiščih premagala cenejšo konkurenco. Po vojni bodo morale Argentina, Brazilija in druge države računati s tekmo, ki je zaradi velikih rezerv severno-ameriškega, gospodarstva ne bodo mogle zdržati. Ne mednarodnih konferencah so Združene države hude nasprotnice subvencioniranega izvoza tujih držav, ko pa zdaj svoj izvoz subvencionirajo, je dokaz, da hočejo svoj gospodarski imperializem izvajati za vsako ceno.
Tudi drugače Američani ne skrivajo ciljev svoje izvozne ofenzive. Tako je zveza »National Pla-ting Association« v svoji publikaciji navedla, da bo leta 1950 izvoz vreden 10 milijard dolarjev, dočim bo uvoz dosegel kakih 6 milijard. Izvozni presežek naj bi se po tej napovedi porabil za tujski promet, za plovbo in za razne investicije.
Sira u
»TRGOVSKI Llblc, Sl. januarja 1945.
Štev. 5.
Nova poštna tarifa
Šef pokrajinske uprave je izdal naredbo o spremembi poštnih pristojbin, ki bo stopila v veljavo te dni z objavo v »Službenem listu«. Navajamo le najvažnejše odločbe, podrobnosti pa interesenti lahko zvedo na poštnih uradih.
Pisma in zalcpke v tuzenistvu: za prvih ‘20 g 1 liro, od 20 do 250 g 2 Mre, od 250 do 500 g 3.35 lire in od 500 do 1000 g 5 lir. V krajevnem prometu se plača polovica gornjih pristojbin, vendar se pristojbina za pisma od 250 do 500 g zaokroži na 1.70 lire.
Pisma in zalcpke za zamejstvo: za prvih 20 g 1.25 lire, za vsakih nadaljnjih 20 g po 0.75 lire.
Dopisnice in razglednice v inozemstvu: V krajevnem prometu 0.25 lire, v medkrajevnem prometu 0.50 lire.
Dopisnice za zamejstvo: 0.75 lire. Razglednice je prepovedano pošiljati v zamejstvo.
Ekspresna pisma za tuzemstvo in zamejstvo: 2.50 lire.
Priporočnina za tuzemstvo in zamejstvo: 1.50 lire.
Poštni paketi za tuzemstvo: do 1 kg 2.50 lire, od 1—3 kg 5 lir, od 3-5 kg 7.50 lire, od 5—10 kg 12.50 lire, od 10—15 kg 16 lir, od 15—20 kg 18 lir in od 20—25 kg 20 lir.
Poštni paketi za zamejstvo: prva cena velja za Nemčijo, Ceško-Mo-ravsko in Poljsko, druga cena v oklepaju pa za Tirolsko, Vorarl-berško, Zg. in Sp. Avstrijo, Koroško, Štajersko, Solnograško in Burgenland — do 1 kg 8.75 (7.25) Mre, od 1—3 kg 11.25 (9.25) lire in od 3-5 kg 13.75 (11.25) lire.
Obvestilo o prejemanju dodatnih živilskih nakaznic
Za vse osebe, ki iz kakršnega koM naslova prejemajo dodatne nakaznice za ročne delavce (RD), bodo morali delodajalci do vključno 3. februarja 1945 vložiti nove prijave. Te prijave morajo biti spisane na pol pole papirja pisarniške oblike v dvojniku in morajo vsebovati naslednje podatke: naslov podjetja, ki delavca prijavlja, ime in priimek delavca, očetovo ime, rojstne podatke (dan, mesec in leto rojstva), ime družinskega poglavarja, pri katerem stanuje, stanovanje delavca, točen opis dela, ki ga delavec opravlja, število tedenskih delovnih ur in podpis delodajalca.
Razumljivo je, da morajo delodajalci, ki zaposljujejo več delavcev, iste prijaviti na enem seznamu.
Prijave, spisane z zahtevanimi podatki, bodo delodajalci vlagali na Mestnem preskrbovalnem uradu v palači Bata, I. nadstropje.
Osebe, ki v določenem času ne bodo vložile prijav, ne bodo prejele dodatkov RD za mesoc marec 1945.
Opozarjamo predvsem hišnike in hišnice z manj kot 10 strankami, postrežnice z manj kot 86 delovnimi urami tedensko, kuharje in kuharice, akviziterje, inkasan-te, trgovske pomočnike in vratarje brez nočnih služb, da naj ne vlagajo prijav, ker jim v smislu izdanih predpisov dodatki ne pri-tičejo. Natakarji in natakarice izgube s 1. marcem 1945 pravico na dodatek RD. Prav tako poljskim delavcem in delavkam v zimskem času dodatki ne pripadajo. Vsem tistim, ki morajo za prejem dodatkov RD vsakomesečno predlagati potrdila delodajalcev, ni potrebno vložiti prijav v zgoraj določenem roku. Ti morajo predlagati potrdila delodajalcev najkasneje do 20. vsakega meseca, ker se po tem roku dodatki ne bodo priznavali.
Tiste delavce, ki izstopijo iz delovnega razmerja, morajo delodajalci na Mestnem preskrbovalnem uradu takoj odjaviti, ker bodo sicer odgovarjala za neupravičeno prejemanje dodatnih nakaznic.
Prevod.
Nemška	gnoiilav lužno -
vzhodnih deželah
»Siidost-Echo« ugotavlja, da juž-novzhodneevropske dežele nimajo toliko živine, kakor se drugod domneva ob poudarku agrarnega značaja in pom e na teh dežel. Goveje živine pride na primer na jugovzhodu na en hektar dosti manj ko v Nemčiji, z Dansko pa južnovzodne dežele v tem pogledu sploh ne vzdržijo primerjave. Ker je premalo živina, je tudi premalo gnoja in so tako kmetijstvu južno-vzhodnih dežel neobhodno potrebna umetna gnojila. Če bi v južno-vzhodnih deželah gnojili samo s prirodnimi gnojili, bi kmetijski pridelki še danes ne presegali višine, ki je bila dosežena v začetku 19. stoletja.
Največ umetnih gnojil in tudi najprikladnejše vrste dobivajo juž-novzhodne dežele od nemške kemične industrije in nemški vplivi imajo največjo zaslugo, da so se umetna gnojila v zadnji dobi močno uveljavila v kmetijstvu južno-vzhodne Evrope. Najvažnejša naloga umetnih gnojil je dovajanje hranilnih snovi rastlinam in posebno važna pri tem je izbira umetnih gnojil, ki lahko dajo posameznim rastlinam to, kar potrebujejo. Taka izbira je za vsako rastlino in vsako zemljo mogoča pri proizvodih nemške kemične industrije.
Pri proizvodnji umetnih gnojil in njihovih najvažnejših sestavin je nemška kemična industrija dosegla velike m nepričakovane uspehe. Vzemimo za primer pridobivanje amonijaka m proizvodnjo dušikovih gnojil. Pred iznajdbo novih dušikovih gnojil se je dalo gnojiti le s čilskim solitrom in amonijakom, ki nastane v manjših količinah pri razplinjisnju premoga. Polovico svoje potrošnje dušika je morala Nemčija pred prvo svetovno vojno kriti z uvozom, potem pa so iznasii postopek za pridobivanje amonijaka iz premoga, vode in zraka, torej iz treh surovin, od katerih sta dve na razpolago v neomejenem obsegu. Pred sedanjo vojno so pri pridobivanju amonijaka porabili na leto že nad 650 milijonov kubičnih metrov zraka.
V južnovzhodnik deželah so se v zadnjih letih dobro uveljavile tudi nekatere nove kulture, predvsem razne oljne rastline, ki brez gnojil, ki jih nudi nemška kemična industrija, sploh ne bi mogle uspevati. Tako ima pri napredku kmetijstva v južnovzodnih deželah nemška kemična industrija neprecenljive zasluge s svojimi umetnimi gnojili, ki niso samo dobro sestavljena in izdelana, temvieč ‘udi skrbno prenzkušena pri rastlini in zemlji, kateri so namenjena.
Življenjske	razm lužni
Ameriki
Iz objav ameriške izvozniške
družbe Export Advertising Asso-ciation v New Yorku je posnel »Sudost-Echo« naslednje podatke o življenjskih razmerah v deželah Južne Amerike:
Med deželami, ki imajo zelo podobne življenjske iu gospodarske pogoje, so v pogledu narodnega dohodka in vzdrževalnih stroškov velike razlike, čudno pa je tudi razmerje med življenjskimi stroški in narodnim dohodkom v posameznih deželah. V Argentini so od 1. 1939. do Umi življenjski stroški narasli za 9%, povprečni narodni dohodek vsakega prebivalca pa se je zvišal za 25%. V Urugvaju so se življenjski stroški zvišali za 8%, narodni dohodek pa za 31%. To sta dva primera mirnega razvoja, v Braziliji pa imamo največje ravnovesje, ker so se vzdrževalni stroški zvišali za 50%, narodni dohodek pa za 45%. Republika Čile ima življenjske stroške zvišane za 90%, narodni dohodek pa samo za 50%, v državi Peru pa je narobe — narodni do-
hodek je zvišan za 90%, življenjski stroški pa za 30%.
Veiika razlika med narodnim dohodkom in življenjskimi stroški je v Mehiki. Narodni dohodek se je zvišal za 150%, življenjski stroški pa za 50%. S tem pa ni rečeno, da vlada v Mehiki blagostanje. Poročilo neke nedavne gospodarske konference namreč razglaša, da preti Mehiki inflacija, ker se produkcija ne more razviti in povečati in ker je v deželi vedno večje pomanjkanje industrijske proizvodnje. Država Panama pa se je znašla v hudem valu draginje. Življenjski stroški so zvišani že za 150%, dočim se je narodni dohodek zvišal komaj za 16%. Ta dežela je na vsem ameriškem kontinentu najbolj priza-daet od oojne, čeprav bi ji zaradi njene lege prisojali veliko prospe-deta od vojne, čeprav bi ji zaradi slabo urejenega gospodarstva in ker je ameriško vojaštvo, ki ga je vedno več v deželi, pokupilo prevelike zaloge živil.
Brodarski načrti Kanade
Kanada je med največjimi izvoz- j niki živil in surovin in bo to tudi i
še dokaj časa ostala, čeprav se je njena industrija med sedanjo vojno močno razvila. Število kanadskega prebivalstva bi se moralo podvojiti, da bi domača potrošnja približno dosegla povprečni letni pridelek pšenice, in kovin ima Kanada toliko, da so tudi zdaj pri vseh velikih vojnih dobavah še vedno ogromne zaloge na razpolago za izvoz. Pri vsem tem bogastvu pa Kanada nima potrebne in primerne trgovinske mornarice in celo njeno obalno plovbo opravljajo po večini tuje brodarske družbe. To je še bolj čudno zaradi tega, ker iina dežela precej močno ladjedelniško industrijo, ki je zdaj
močno zaposlena za angleško in ameriško vojno mornarico.
»Sudost-Echo« navaja, da so kanadske ladjedelnice med to vojno izdelale za 2.5 milijona ton tovornih ter za vieč tisoč ton vojnih ladij. Pri takem razvoju ladjedelništva je moralo priti na vrsto tudi vprašanje lastne trgovinske mornarice. Za to vprašanje so se zavzeli najprej ladjedelniški podjetniki, v zadnjem, času pa tudi nekateri člani kanadske vlade. Ustanovljena je bila družba, ki jo prevzela obalno plovbo, zdaj pa so prišli na vrsto načrti ureditve trgovinske mornarice, ki se bo, kakor je izjavil minister za trgovino, bolj ravnala po obsegu zunanje trgovine kakor pa po kapaciteti ladjedelnic.
Zvišana	petrolejska
nia v Iranu
0 povečanju naprav za pridobivanje in rafiniranje zemeljskega olja ponatiskuje »Sudost-Echo« iz »N. Ziiricher Zeitung« naslednje poročilo:
Letno poročilo družbe Anglo-
Iranian Oil Comp. United, navaja, da je njena proizvodnja nafte, ki je v prvih vojnih letih zaradi pomanjkanja tankovskih ladij zelo padla, v preteklem letu zopet močno narasla. Kapaciteta oljnih
rafinerij v Abadanu v Perzijskem zalivu, ki so bile še pred izbruhom vojne močno povečane, so se sedaj začela praktično izkoriščati. Da bi mogla družba proizvajati letalski bencin v največjih količinah, so se morale izvršiti v rafineriji v Abadanu velike tehnične dopolnitve. Abadan 'ima danes verjetno največjo rafinerijo zemeljskega olja na svetu ter proizvaja vse vrste oljnih derivatov, od navadnega svetilnega olja pa do visokovrednega letalskega bencina.
Poročilo navaja nadalje, da je bila tudi rafinerija v Haifi v zadnjem času tako izpopolnjena, da more sedaj tudi tehnično predelati največje količine zemeljskega olja, ki doteka iz oljnih ležišč v Iraku po cevovodih v Haifo. Izpopolnitev teh rafinerij pa je le del pred kratkim postavljenega načrta bliž-
njevzhodnih rafinerij. Poleg iranskih in palestinskih oljnih naprav se bodo tudi one v Egiptu in na Babrenskih otokih znatno razširile in zboljšale. Poleg tega pa so se začele zidati tudi v lbn Saudovi Arabiji nove rafinerije.
Po ugotovitvah letnega poročila so odnošaji petrolejske družbe in iranske vlade trajno prisrčne. Nič pa se ne omenjajo pogajanja med inozemskimi krogi in iransko vlado. Pred kratkim pa so takšna pogajanja bila v Teheranu med iransko vlado ter sovjetskimi in ameriškimi zastopniki, ki so hoteli dobiti koncesije za izkoriščanje še ne izkoriščenih iranskih vrelcev. Dozdevno poslovni uspehi družbe Anglo-lranian Oil Comp. zaradi teh koncesij ne bi trpeli, kakor trdi poročilo, čeprav brez prepričujoče sile.
kr.
Tu
ča:
lej
go
uli
in
tal
je
in
m:
mi
so:
5*
V
Slab položaj se
ameriškim delavcem
Zastopniki ameriške oborožitvene industrije so ostro napadli predsednika ameriške delavske zveze Greena, ker je na nekem zborovanju v New Orleansu izjavil, da »e bo treba v USA po vojni na vsak način vrniti na 40 urni delovni tednik, da bi se moglo zaposliti čim več delavcev. Čeprav je hotel Green s tem uničiti strah delavcev pred brezposelnostjo, je vendar njegova nadaljnja izjava — tako govore zastopniki oborožitvene industrije — da bo treba istočasno znižati mezde, vse obsodbe
vredna. Tudi ne more povečati veselja do dela pri delavcih njegova izjava, da bo po vojni komaj 8 odstotkov ameriških delavcev moglo toliko zaslužiti, da bi mogli prehraniti štiričlansko rodbino. Še bolj ostro pa je treba zavrniti njegovo trditev, da bo 32 odstotkov ameriških delavcev po vojni tudi pri 40 urnem tedniku zaslužilo tako malo, da ne bodo dosegli niti eksistenčnega minimuma, ki ga je označil delovni urad kot neobhodno potrebnega.
ka
zo
na
ril
na
nji
sk
m<
ko
je
sta
»A
toi
fui
cei
nil
ce
65
10
Vojno	breme
ko
vo
tu*
če
ne
»Das Reich« piše, kako je Avstralija prvo dobo sedanje vojne preživela v domnevi, da bo imela pod varstvom britanskega imperija med vojno pravo tihožitje, in kako so prišla potem huda razočaranja. Vse sile okrog 10 milijonskega avstralskega prebivalstva so že dolgo v vojni službi. V neposredni vojni službi je okrog 850 tisoč mož in 45 tisoč žen, okrog 410.000 moških in 150.000 ženskih delovnih moči je v vojni industriji, od vseh poklicnih skupin pa je v vojni službi in v vojni industriji
30 do 40%, v nekaterih pa celo 70% delovnih moči.
Vedno večja so tudi gmotna bremena. Vojni izdatki presegajo že polovico narodnega dohodka, ki ga cenijo na 1.25 milijarde funtov na leto. V primerjavi z zadnjim predvojnim letom so se davčna bremena podvojila, vojna posojila pa presegajo tudi že polovico letnega narodnega dohodka. Te ogromne dajatve pa gredo vse v korist vojne industrije, dočim se vsa proizvodnja za civilno potrošnjo bolj in bolj omejuje.
A
nc
c-o
la
bi
‘28
61
21
48
Nov sociaini red v Madžarski
Izšla je vladna naredba z izvršil, nimi določbami o ustanovitvi organizacije poklicnih stanov delovnega ljudstva. Po tej se razčlenjuje stanovsko zastopstvo v naslednje poklice:
1. vojaki, ‘2. duhovščina, 3. matere, 4. narodna prosveta, 5. zdravstvo, 6. javno uradništvo, 7. samostojno duševno delavstvo, 8. kmetovalci, 9. rudniški delavci, 10. drugi delavci, 11. mala obrt, 12. v prometni službi zaposleni, 13. trgovski in 14. v kreditnih ustanovah zaposleni nameščenci.
Naloga nove poklicne organizacije je, da zaščiti interese svojih članov ter da varuje nacionalno in socialno delo, ki sloni na delovni obveznosti iu delovni disciplini. Poklicna organizacija delovnega ljudstva mora biti postavljena do 1. maja 1945. Istočasno se je odredil razpust vseh podobnih društev, organizacij in ustanov.
Pri tem misli naredba v prvi vrsti na socialno-demokratične strokovne organizacije.
Anglija največji dolžnik na svetu
no
m<
ve
iz*
m:
je
le:
iif
rve
ra
Britanski minister za proizvodnjo Lyttelton je izjavil v angleški spodnji zbornici, da je sedaj Anglija največji dolžnik na svetu. Zaradi tega mora ugotoviti, da si Anglija ne more več privoščiti, da bi v inozemstvu kupila kar koli, kar more napraviti doma. Na drugi strani pa je treba delati na to, da bo po vojni izvoz Anglije za 50 odstotkov večji ko leta 1938. »Naše misli o povojni trgovini,« je dejal minister Lyttelton, »se ne morejo formulirati, še manj pa izraziti zaradi grenkih in temnih resničnosti, pred katerimi se nahajamo.«
C
n
I
g • m p C- m*
h
I Fr. P. Žalec i
diplomiran optik
Liubfjsna
Ulica 3. maja	j
i Prehod Nebotičnika j
•OOOOOMMNMtOOMOllOOOOOMOOOMOO«*
n
n
h
k
b
a
b
h
n
n
7.
Robert Goli ▼
« P F
k
P
d
'P
Ljubljana
Šelenburgova ulica
b
c
s
ž
d
3«a*ioMiwon«aaooaonaMioaooNOOONoiaoHoiiom
Štev. 5.
»TRGOVSKI LISTc. ‘51. januarja 1045.
Stran 3.
f Ana Turk
Dne 15. januarja je umrla po kratka mučni bolezni gospa Ana Turk, rojena Tomc, bivša gostilničarka in posestnica, ki je s svojimi lepimi lastnostmi dober sloves gostilne in domačije na Streliški ulici razširila po vsej Ljubljani in tudi daleč po okolici. Ravno tako kot dobra, skrbna gospodinja, je bila gospa Ana Turkova čislana in priljubljena tudi kot vzorna mati. Bodi ji ohranjen blag spomin, rodbini pa izraženo iskreno sožalje!
Visoke cene starih avtomobilov v Angliji
V	Angliji je že veliko pomanjkanje avtomobilov. Cene novih vozov so sicer še stabilne, ker so za nakup potrebne nakaznice, trg sta-rih vozil pa je brez kontrole in na njem je zavladala silna draginja, ki je dokaz krize avtomobilske stroke. Stara vozila cenejših modelov stanejo še enkrat toliko ko nova pred vojno. »Rover«, ki je stal leta 1939. nov 275 funtov, stane zdaj star že 600 funtov. »Austin«, ki je rtal nov 175 funtov, stane zdaj star najmanj 250 funtov. Pri dražjih modelih se cene sicer niso tako močno dvignile, podražitev pa je tudi precejšnja. »Buick«, ki je stal nov 650 funtov, se dobi zdaj star za 1000 funtov.
Strokovni listi zahtevajo strogo kontrolo vse trgovine z motornimi vozili ter izražajo bojazen, da bodo tudi po vojni nekaj časa na domačem avtomobilskem trgu neugodne razmere.
Kakao v svetovnem gospodarstvu
• Velike ladijske izgube nordijskih držav
Izguba trgovinskih mornaric nordijskih dežel v sedanji vojni ceni »Svenska Dagbladet« na 1224 ladij s 4,819.000 tonami in sicer bi po tej cenitvi izgubile: Švedska 280 ladij s 1,001.000 t., Norveška 614 ladij s 3,174.000 t., Danska 218 ladij s 617.000 t. in Finska 49 ladij s 17.000 tonami.
Preskrba Švice z železom
V	mirni dobi je porabila Švica let-: no okrog pol milijona ton železa in so j morali od tega uvoziti približno de-j vet desetin. Zdaj pa je domača pro-| izvodnja železa že večja ko uvoz. Doji mača proizvodnja surovega železa kri-I je že polovico potrošnje, starega železa pa predelajo na leto okrog 150 Wso5 ton. Domača proizvodnja surovega železa je najbolj napredovala v , zadnjih dveh letih.
Kakaovec je tropično drevo, ki daje svoj sad oziroma svoje seme za važno živilo šele v petem letu svoje rasti in starosti, a ga daje potem 30 in celo do 50 let. Seme, ki je podobno drobnemu fižolu, vsebuje okrog 50°/o maščob, 9%> sladu, 10% beljakovin, 5.50% vode itd. Letno da kakaovec povprečno 2 kg semena, na vUku rodovitnosti pa je v 12. letu. Očiščeno in posušeno seme pražijo, potem pa na drobno zmeljejo. Nekaj semena porabijo tudi samo za pridobivanje maščobe, ki jo imenujejo kakaovo maslo.
Svetovni pridelek kakaa je bil 1. 1924. okrog 500.000 ton. Od tega je prišlo na Zlato obalo 226.913, na Brazilijo 68.874, na Nigerijo 37.801, na Ekvador 31.463, na Tri-nidad 27.379, na San Tomč 24.934, na Dominikansko republiko 23 tisoč 143, na Venezuelo 19.000, na Kamerun 7.710, na Ceylon 3.523, na Javo pa 1.438 ton. V zadnjem letu pred sedanjo vojno je bil svetovni pridelek že 777.300 ton, razdeljen pa je bil takole: vsa Afrika 593.900 ton (Zlata obala 275.000, Nigerija 117.500 ton), vsa Ameri-
ka 243.200 ton (Brazilija 134.800 | cene znižali za 20% in lani je bil
ton), Azija pa 10.200 ton Od tega pridelka so uvozile Združene države Severne Amerike 205.520 ton, Anglija 133.660 ton, Nemčija 87.670 ton, Nizozemska 76.880 ton, Francija 42.430 ton, od vsega svetovnega izvoza pa je prevzela Evropa 430.200 ton, Amerika pa 230.600 ton. Od vsega izvoza kakaa je prevzemala Evropa z Anglijo vred 62.2%, brez Anglije pa 42.9%.
Te ugotovitve zadostujejo za razumevanje velike spremembe v svetovnem gospodarstvu s kaka-orn, ki je nastala, ko celinska Evropa zaradi vojne ni bila več odjemalka velikega dela pridelka. Najbolj so bili prizadeti zapadno-afriški pridelovalci, ki so že od nekdaj večino svojega pridelka izvažali v Evropo, in Anglija je morala že v začetku vojne obljubiti, da bo s svojimi naročili nadomeščala izostali evropski uvoz kakaa. Pri prevzemanju prvega pridelka v vojni dobi po stari, stalni ceni, kakor je bilo obljubljeno, so imeli Angleži znatno zgubo, pri drugem pridelku pa so odkupne
zaslužek afriških pridelovalcev kakaa najnižji v vsej vojni dobi, izvoz pa je bil močno oviran in skrčen zaradi pomanjkanja tonaže.
Statistični podatki o izvozu kakaa iz Zapadne Afrike v zadnjih letih sicer niso na razpolago, »Sud-ost-Echo« pa ceni, da je izvoz zaradi vojnih ovir skrčen na polovico in da se je zaradi tega v zadnjih dveh letih precej pridelka pokvarilo. Da večje količine pridelka ne bi bile zgubljene, skušajo Angleži v Afriki udomačiti proizvodnjo kakaovega masla, ki je bila doslej najbolj razvita v Braziliji, pričakovanega uspeha pa pri tem še niso dosegli, ker so razne težave pri opremi novih obratov, ki so potrebni pri tej proizvodnji. Letos so afriški nasadi kakaovca tudi precej prizadeti od raznih drevesnih škodljivcev in tako je ves pridelek kakaa v Afriki močno nazadoval. Svojo višino in rentabilnost je obdržal samo pridelek v Braziliji in ker je vedno več naročil iz Združenih držav Severne Amerike, se je celo zaslužek pridelovalcev nekoliko zvišal.
Oblačilna akcija na Madžarskem
V	zadnjih letih so bile na Madžarskem že večkrat uvedene akcije, da bi se delovnemu ljudstvu preskrbela potrebna obleka. Prve take akcije so bile uvedene za delovne moči industrije in kmetijstva, potem so prišli na vrsto nameščenci in nižji uradniki, najnovejša oblačilna akcija pa je za obrtnike. Akcijo vodi centralna trgovinska in obrtniška zbornica, ki bo razdelila za 30 milijonov pengo tekstilnih izdelkov. Zbornica ima 600.000 tekstilnih nakaznic za izdelke in blago v vrednosti po 50 pengo. Te nakaznice bodo delile krajevne zbornice in njih podružnice. Oženjeni obrtniški pomočniki bodo dobili nakaznice za 200 peng8, samski pomočniki za 150 pengS, vajenci pa za 100 pen-
gb.	Nekaj oblačilnih nakaznic bodo dobili tudi samostojni obrtniki, ki so po mnenju zbornice take pomoči potrebni.
Venezuelska	r lia
Venezuela je tretji največji svetovni izvoznik zemeljskega olja. Rudninsko olje iz Venezuele pa so doslej predelovali na otokih Curacao in Aruba, ki sta nizozemska kolonialna posest. Zdaj se je venezuelska proizvodnja rudninskega olja osamosvojila. Ustanovljena je bila družba Creole Petroleum Corporation, ki bo v državi Culia ustanovila veliko rafinerijo. Njena dnevna kapaciteta bo okrog 40.000 barelov. Približno tolika pa bo tudi kapaciteta novih rafinerij v La Salidi in Caripitu
in bo tako Venezuela lahko dnevno rafinirala približno 80.000 barelov svojega zemeljskega olja ter se iznebila posrednikov in izkoriščevalcev svojega največjega izvoznega blaga.
V	zunanji trgovini je prišla proizvodnja zemeljskega olja v Venezueli do svoje veljave šele pred kakimi desetimi leti, zdaj pa prideta dve tretjini vrednosti vsega venezuelskega izvoza na surovo zemeljsko olje. Lastne rafinerije bodo to vrednost precej povečale.
Brazilija dobro uveljavlja. Prekosila je že Anglijo, ki ima pri vsem južno-afriškem uvozu delež 6%, Brazilija pa 9%. V primerjavi z letom 1942. se je vrednost brazilj-skega izvoza v Južno Afriko v prvi polovici lanskega leta povečala za 56%.
Pomen	Južne Afrike v	zunanji
trgovini
Med Južjio Afriko in Južno Ameriko so bile pred sedanjo vojno le skromne blagovne izmenjave. Uvoz argentinskega blaga v Južno Afriko je bil celo prepovedan, zdaj pa je ta prepoved preklicana in tudi Argentina je postala važen trgovinski partner Južhe Afrike. Pri zadnji argentinski zunanje-trgovinski bilanci je Južno-afriška unija že na tretjem mestu.
»Siidost-Echo« navaja, da je bil
leta 1941. argentinski izvoz v Južno Afriko vreden 14.59 milijona pesosov, naslednje leto že 76.23 milijona, lani v prvih devetih mesecih pa nad 100 milijonov. Od, vsega argentinskega izvoza je Južna Afrika lani v devetih mesecih prevzela 8 odstotkov. Argentina dobiva iz Južne Afrike premog, asbest, začimbe itd., v Južno Afriko pa izvaža predvsem razne izdelke.
Na južno-afriškem trgu se tudi
švedski zasilni načrt za kurivo
Zaradi negotovega uvoza premoga je švedska državna komisija za kurivo že spomladi 1944 izdelala za tekoče leto normalni In zasilni načrt za oskrbo dežele s kurivom. Zasilni načrt stopi v veljavo z novim letom. Normalni načrt predvideva sečnjo v jzmeri 44 milijonov kub. metrov ter določeno količino potrošnje fosilnega kuriva. Po zasilnem načrtu pa naj bi se posekalo 50 milijonov m3 lesa, istočasno pa tudi znižale dodelitve kuriva plinarnam, nekaterim industrijskim podjetjem in tudi potrošnja za osebni promet naj bi se zmanjšala. Ker je Nemčija v prvih sedmih mesecih 1944 dobavila Švedski zadostne količine premo-
ga,	se je moglo uveljavljenje zasilnega načrta odložiti na prihodnje leto in se ni uveljavil že za zadnje letošnje mesece, kakor se je prvotno nameravalo.
Elektrifikacija švedskih železnic
Za Švico, Italijo in Francijo je imela v Evropi že pred sedanjo vojno Švedska najbolj elektrificirane železnice. Elektrifikacija je močno napredovala že od 1. 1920. L. 1919. je bilo elektrificiranih samo 250 km železniških prog, leta 1938. pa že 3710 km od 16.710 km skupne prožne dolžine. Z elektrifikacijo so nadaljevali tudi med vojno ter elektrificirali še 1552 ki-metrov železniške proge, dočim se dovršuje elektrifikacija še za kakih 160 km. Od švedskih železniških prog je zdaj elektrificirana že ena tretjina.
Sovjetske zahteve na romunsko gospodarstvo
V	zvezi z izvajanjem pogojev za sklenitev premirja je sedaj izšla naredba, ki pripravlja z obsežno inventarizacijo vsega romunskega gospodarstva njegovo izročitev Sovjetski uniji. Po tej naredbi so morala do 11. decembra vsa romunska velepodjetja rudarske stroke, vsa industrijska in denarna podjetja predložiti sovjetskemu pooblaščencu izčrpne podatke o storilni sposobnosti in materialni potrebi posameznih tvrdk. Podjetja morajo navesti svoj delovni okoliš, njih maksimalno potrošnjo pogonske energije, maksimalno kapaciteto, število zaposlenih delavcev 1. 1939. in sedaj, višino obratne glavnice in morebitno udeležbo nemškega ali madžarskega kapitala. Predložiti morajo tudi podatke o možnem povečanju proizvodnje.
Ob125 letnici najstarejšega našega denarnega zavoda
Hranilnice Liubllanske ookraiine
(Nadaljevanje.)
Ko govorimo o postanku hranilnic drugod, moramo omeniti tudi neke vrste predhodnike današnjih hranilnic v Avstriji. To so bile ta-kozvane kumulativne sirotinske blagajne, ki so bile le v nekaterih avstrijskih deželah. Te blagajne so bile sorodne novo ustanovljenim hranilnicam, saj so zbirale gotovino sirot, oz. varovancev v poseb" no blagajno, ki j0 je upravljal zemljiški gospod in izposojal naprej proti obrestim na hipoteke.
ri teh blagajnah se je začel stekati tudi denar drugih ustanov in Posameznikov, ki so hoteli svojo denarje plodno naložiti, vendar so f' Polagoma te ustanove zaspale.
Ustanovitev hranilnice v Ljubljani
Prva hranilnica v Avstriji je bila ustanovljena leta 1819. in si-®er na Dunaju, kjer je začela potovati dne 24. oktobra 1819. Deželni guverner za Kranjsko je te-i dal pobudo tudi za ustanovi-
s mmim
hetv sličnega društva tudi v Ljubljani, zato je pod vodstvom tedanjega ljubljanskega župana Hra-deckega zaprosilo 5 drugih ljubljanskih meščanov za dovoljenje ustanoviti slično hranilnično društvo tudi v Ljubljani. Ti so izjavili svojo pripravljenost prispevati za to hranilnično društvo osnovno glavnico. Deželna uprava je tem meščanom dne 24. oktobra 1920. dovolila ustanovitev hranilničnega društva po vzorcu dunajske hranilnice. Dokler se tozadevno glavno društvo, kakor ga je imenoval akt deželne vlade, ne bi ustanovilo, je bila dovoljena ustanovitev provizoričnega hranilničnega zavoda v Ljubljani že z dnem 4. novembra 1820. Da bi se ta ustanova čimbolj popularizirala, so ustanovitelji objavili odlok o dovolitvi ustanovitve začasnega zavoda, nadalje začasna pravila in poziv za zbiranje prostovoljnih darov za ustanovni sklad. Obenem so poskrbeli tudi za objavo tozadevnih člankov, ki naj bi novo ustanovo udomačili med ljudstvom. Kmalu mu je pristopilo zadostno število članov, nakar je uprava pristopila k dokončni ustanovitvi hranilničnega društva, za kar je deželna uprava dala svoje dovoljenje že 1. marca 1822. Likvidacija začasne
ustanove in prevzem po trajni ustanovi set je izvršila dne 6. maja 1822. in sicer po stanju dne 1. maja 1822.
Prvi poslovni prostori hranilnice so bili v Galetovi hiši poleg magistrata v pritličju. Ker pa se je v teku let hranilnično poslovanje povečalo, je bilo leta 1838. sklenjeno, kupiti hišo na Poljanski cesti, kjer se nahaja sedaj finančno ravnateljstvo. Kupnina je znašala 184.000 goldinarjev tedanje veljave. Hišo je hranilnica zvišala za eno nadstropje.
Hranilnica je v teku let doživela marsikakšne pretresljaje, vendar je izšla iz vseh kriz neomajana. Pretresljaji so bili povzročeni predvsem po revolucijskih in vojnih dogodkih, katerih tudi v preteklem stoletju ni primanjkovalo.
Gradbene akcije
Za svojo petdesetletnico, ki je bila leta 1870. je hranilnica sklenita, da bo sama zgradila večje poslopje, v katerem naj bi se nastanila višja realka. Realka je bila zgrajena v letih 1872—1874. in sicer so znašali gradbeni stroški obenem s stroški za nakup zemljišča 479.831 goldinarjev, za tedanje čase izredna vsota.
Leta 1881. je hranilnica sklenila prispevati znatna vsoto 100.000 goldinarjev za zgradbo deželnega muzeja. Itežela kranjska je leta 1883. kupila za to stavbišče, na kar je bila na njem zgrajena sedanja muzejska zgradba v letih 1884—1885., za kar je hranilnica prispevala 130.000 goldinarjev namesto prvotno določenih 100.000 goldinarjev.
Leta 1884. je bilo sklenjeno v hranilnični upravi dati za zgradbo malih delavskih stanovanj znesek
50.000	goldinarjev, kateri znesek je dobilo posebno v ta namen ustanovljeno društvo. To društvo je z že navedenim zneskom zgradilo 4 delavske hišice, ki so še sedaj znane kot hranilnične hiše, katerim se je kasneje iz donosa kapitala pridružila še pieta stanovanjska delavska hiša. V teh delavskih hišah je dobilo 40 delavskih družin z nad 200 družinskimi člani za tedanje čase primerna in cenena stanovanja.
Leta 1888. je hranilnica votirala za zgradbo otroške bolnišnice v Ljubljani znesek 20.000 goldinarjev, tako da je bila ta bolnišnica zgrajena v največji meri z njenimi prispevki.
Za zgradbo deželne bolnišnice je hranilnica votirala že leta 1889.
znesek 60.000 goldinarjev, kateremu se je pridružila leta 1896. še vsota 20.000 goldinarjev.
Hranilnica je nadalje sezidala sedanje dramsko gledališče, ki pa sedaj ni več njena last.
Končno je omeniti na tem polju še njeno največje delo, t. j. zgradbo posebnega zavetišča za ne-ozdravno bolne. Leta 1895. je bila utemeljena ustanova za ustanovitev in vzdrževanje zavetišča za neozdravno bolne brez sredstev s Kranjskega. Osnovna glavnica ustanove je bila določena na 1 milijon kron. Ko je priteklo dovolj sredstev, so začeli spomladi leta 1908. na tedanji Stari poti na razsežnem zemljišču z gradnjo lega zavetišča. Stroški zgradbe so bili obenem z inventarjem preračunani na 600.000 kron. Zavetišče je bilo preračunano za sprejetje okoli 100 oseb. Dograjieno pa je bilo leta 1909.
Nadalje je hranilnica za račun pokojninskega sklada svojih nameščencev sezidala leta 1912. hiše v Gradišču na oglu Gregorčičeve ulice. Vse te stavbe so bile v ponos mestu Ljubljani in so pričale, koliko je hranilnica storlia tudi za polepšan je zunanje mestne slike.
(Dalje prihodnjič)
!
Stran 4.
»iiUiOVSK.1	31.	januarju	1045.
btev. 5.
			
1	1. Reboli d	. z o. z. Ljubljana, Vegova ul. 8, tel. 27-4'	| avtomobili — motocikli — kolesa — nadomestni F deli in oprema — delavnice — garaže
življenjsko zavarovanje v Protektoratu
»Siidost-Echo« navaja, da pride v Nemčiji eno življenjsko zavarovanje na vsakega drugega, v Pro-tektorutu pa na vsakega sedmega prebivalca. Od 1. 1927. se je v Nemčiji zavarovani kapital zvišal za okrog 400°/o, v Protektoratu pa za 300%. L. 1927. je bilo v Protektoratu 137.000,	1.	1943.	pa
135.000	novih zavarovanj. L. 1943. so dosegle zavarovalnine 3.16 milijarde kron, povprečno zavarova-vanje pa je znašalo 23.370 kron. L. 1940. je bilo toliko novih zavarovanj ko prej v najvišjem letnem povprečju bivše CSR, ki je imela skoraj še enkrat toliko prebivalcev. V Nemčiji je prišlo eno novo življenjsko zavarovanje na vsakih 30 prebivalcev, v Protektoratu pa na vsakih 70 prebivalcev, povprečje življenjske zavarovalnine pa je v Nemčiji še vedno nižje ko v Protektoratu.
Davčna napoved za pridobnino
Združitev madžarskega časopisja
Zaradi varčevanja s papirjem je bilo na Madžarskem časopisje združeno ter izhajata zdaj po dva dnevnika skupaj v eni izdaji ter v obsegu, kakršnega je imel prej po en dnevnik sam. Pri tej koncentraciji je bil izvzet samo »Pester Lloyd«, ki izhaja samostojno v obsegu dveh združenih dnevnikov.
Davčni urad objavlja, da je rok za vlaganje davčnih napovedi za pridobnino, posebni davčni dodatek po čl. 59/11, davek na samce, splošni in skupni davek na poslovni promet in davek pavšalistov za davčno leto 1945. določen od 1. do 3. januarja 1945.
Prijave so dolžna vložiti vsa podjetja, poslovanja (trgovska, industrijska in obrtna) in vsi samostojni poklici, ki so zavezani pridobnini. Obrtniki naj v napovedi izjavijo, če se morda istočasno ne pečajo tudi s prodajanjem izdelanega ali nakupljenega blaga in koliko pomočnikov zaposlujejo v svoji obrti.
Obrtniki, ki so že obdavčeni s pavšalno pridobnino oz. oni davčni zavezanci, ki imajo pravico do pavšalne obdavčbe, morajo vložiti prijavo (prošnjo) do 31. januarja 1945. Pravico do pavšalne obdavčitve pridob-nine imajo obrtniki, ki ne zaposlujejo več ko 2 pomočnika, nadalje obrtniki, ki delajo sami brez pomočnikov s stroji do 2 KS, oz. 1.5 k\V z letno porabo do 1000 kWh in oni obrtniki, ki delajo z 1 pomočnikom in s stroji na pogon do 1 KS, oz. do 0.766 kW z letno porabo do 500 kWh. Podjetniki, ki delajo v akordu, morajo to v napovedi navesti.
seveda dinamika obtoka bankovcev ni zmanjšala.	j
Špansko notranje posojilo je bilo razpisano v višini 2 milijonov pezet in predpisano je bilo že v začetku vpi-sovalnega roka. Vsota posodila je bila prekoračena za 693 milijonov pezet. I Zaradi tega je Španska državna banka ustavila vsako nadaljnje vpisovanje posojala. Samo v Madridu eo vpisali 65 odstotkov celotne veote.
Trgovinski register
t
Umrla nam je naša mama, gospa
Turk Ana
roj. Tomc
biv&a gostilničarka ln posestnica
dne 15. t. m. po kratki mučni bolezni.
Pokopali smo jo v sredo, dne 17. januarja 1945 ob 9. dopoldne na Zalah.
Ljubljana, 15. januarja 1945.
Vlado, sin; Pavla por. dr. Goričar, hčerka; snahe; zet; vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Gostilničarski vestnik
Predavatelja
za obratovodstvo in serviranje nujno potrebujemo za nemoteno nadaljevanje pouka na naši Gostinski strokovni nadaljevalni šoli.
Zato naprošamo vse gospode podjetnike, ki bi bili voljni prevzeti ta dva predmeta za poučevanje na šoli na Privozu št. 11, da nam to nemudoma javijo pismeno ali ustmeno z navedbo posebne strokovne izobrazbe.
Če vam je znana sposobna učna moč za omenjena predmeta, prosimo, da nam ime dotičnega gospoda javite, da bomo stopili z njim v stik. Sindikat pričakuje od svojega članstva, da bo takoj zadostil potrebi Sole, kajti ‘v stanovskem interesu je, da šola nemoteno posluje naprej.
Sindikat gostinskih podjetnikov.
Denarništvo in zavarovalstvo
! M. Lazar
I ■
■
▼
■
■
■
■
Ljubljana
■
j Rimska cesta št. 21 a
m
m
Obračunski bankovci za nemško vojsko
»Bankvvirtschaft« in drugi nemški listi poročajo, da so v začetku leta stopili v veljavo novi predpisi za izplačilo prejemkov pripadnikom nemške vojske izven Nemčije. Ti predpisi so enaki za vse dežele, v katerih je nemško vojaštvo Pripadniki nemške vojske dobe svoje prejemke izplačane v tako zvanih obračunskih bankovcih, ki so bili izdani za zneske po 1, 5, 10 in 50 mark. Ti bankovci dajejo vojaškim osebam pravico do nakupa plačilnih sredstev države, v kateri se mudijo, ali pa ob vrnitvi v domovino pravico do zamenjave v nemške bankovce.
Z uvedbo obračunskih bankovcev izgubijo nakaznice za državno kreditno blagajno (Reichskredit-kassenscheiine) svoj pomen kot denar nemškega vojaštva v zasedenih deželah. Obračunski bankovci se ne morejo uporabljati kot denar za poto\anja v civilnem pot* niškem prometu in nimajo v nobeni deželi značaja zakonitega plačilnega sredstva. Vojaške osebe dobivajo obračunske bankovce samo od vojaških blagajn in jih lahko samo pri njih zamenjavajo za bankovce dežele svojega bivališča*
Varčevanje na švedskem
Ko so imeli lani švedski denarni zavodi rekorde novih vlog, so menili, da j© s tem dosežen višek, ki ga dopuščajo sedanje gospodar-sek razmere, in da z zvišanjem vlog nekaj časa ne bo mogoče računati. Pri privatnih bankah so se vloge v težkih letih od 1938. do konca lanskega leta zvišale od okrog 5.8 milijard kron, pri poštni hranilnici od 600 milijonov na okrog 1100 milijonov, pri 84 največjih hranilnicah pa skupaj na 3 milijarde. V švedskem gospodarstvu se je morala zaradi vojne produkcija v primerjavi s predvojno dobo znižati za kakih 30% in je bilo zaradi tega potrebno tudi manj denarja. Privatne banke so imele že konec leta 1942. okrog 1 milijardo kron vloženega presežka.
Proti pričakovanju pa se vloge zvišujejo tudi letos. Pri 84 največjih hranilnicah so se do konca septembra zvišale na 3640.3 milijona, pri poštni hranilnici pa na 1241 milijonov. Od začetka leta do konca septembra so imele hranilnice 245.9, lani v isti dobi pa 229.3 milijona kron vložnega presežka. Pri poštni hranilnici pa se je vložni presežek znižal od 12.6 na 10.3 milijona kron.
Spremembe in dodatki:
Viktor Meden, Ljubljana. Izbriše se zaradi smrti lastnik firme Meden Viktor, vpišejo pa se družbeniki: Meden Matija, Meden Anton, Regvart Mimi, Meden Ana, Meden Alojzija in Leskovec Ivanka, roj. Meden, vsi iz Ljubljane, zaradi česar je nastala javna trgovska družba. Besedilo firme odslej: Viktor Meden nasledniki. Družbo zastopata od družbenikov samo Meden Anton in Meden Alojzija, vsak samostojno.
Dr. Th. & d. Bohine, kemično podjetje v Ljubljani. Obratni predmet: Izdelovanje pripomočkov za usnjarstvo. — Vpiše se inž. Mi-hajlu Zisiču podeljena prokura:
Izbrisi:
J. Piclick & Co. Ljubljana. Trgovina na debelo z južnim sadjem, zelenjavo ter konservami vseli vrst. — Zaradi opustitve obrata.
Iz zadružnega registra
Pri Posojilnici, zadrugi z o. j. v Ribnici se izbriše član upravnega odbora Klun Jože, vpiše pa se član upravnega odbora Rudež Marko, industrialec v Ribnici.
Gospodarske vesti
Pri izvozu 60.000 ton sardin ic špa- ; nije v Anglijo 60 bile določene tako miizke cene, da bo morala španska vlada izvoznikom nakloniti podporo. Doplačala jim bo po 0.07 pezete od kilograma sardin.
Novo metodo za proizvodnjo tekočih goriv je iznašla švedska industrija. Kot surovino bodo uporabljali oetanke in odpadke pri proizvodnji : celuloze, v pokrajin; Kalmar je že urejeno podjetje za tekoča goriva, ki ima od vlade že zagotovljene kredite, j
Nove švedske zračno proge začno poslovati 15. februarja za zvezo s severnimi pokrajinami, pozneje pa bodo ! -podaljSane tudi od Lulea do Kirene.
O gospodarskih pogajanjih med Francijo in Španijo poročajo fo Švice ; ter domnevajo, da bo v kratkem sklenjena franeasko-š panska trgovinska pogodba.
Preskrba Danske z maščobami je zadovoljiva. V primerjavi z letom 1943. 1 ee je land precej povečala proizvodnja ' mleka in masla, proizvodnja slanine je i zvišana za 20 odstotkov,-mesa pa celo za 26 odstotkov.
Cona premoga v Angliji «e je zopel zvišala in se je premog od izbruh* vojne ^podražil že za 100%, kar je zelo podražilo tudi vbo angleško industrijsko proizvodnjo. Ker ee je v Ameriki ? industrijska proizvodnja manj podražila ko v Angliji, je padla tudi angleška industrijska konkurenčna spoaob- i nest.
Za pospeševanje indijsko-amerišk* trgovine eo dovolile USA kredit v višini 400.000 dolarjev. Indijski krogi vidijo v kreditu stremljenje USA, da
bi se na račun Anglije mogle uveljaviti v gospodarskem življenju Indije.
V	Francijo ibo odpotovala v kratkem po poročilu švicarskega lista »Sui&aet ameriška delegacija, ki naj prouči razmere v francoski industriji. Zadnji namen ‘te delegacije pa je, da omogoči Cim večjo udeležbo kapitala USA v francoskih industrijskih podjetjih.
Povečano kmetijsko proizvodnjo v
USA 'napoveduje USA državni urad za prehrano. Letos bodo predvsem povečani nasadi sladkorne pese, pšenice dn rži.
Stavke v Angliji so lami povzročile izgubo okrog 3 milijone delovnih dni.
V	prvih devetih mesecih lanskega leta je bilo 1627 stavk v raznih industrijskih obratih, med 'katienimtt |ao rudniki na prvem mestu.
Hranilne vloge Prt nemški Poštni hranilnici so znašale v juniju 1939 šele 179 milijonov mark, sedaj pa so narasle na 7 milijard mark. Vseh hranilnih knjižic je 13 milijonov lin pride povprečno na eno knjižico 540 mark, po drugih hranilnicah pa 1300 mark. To dokazuje, da se poslužujejo Poštne hranilnice v prvi vrsti revnejši sloji.
Obrabljeni bankovci, znamke, obligacije in drugi papirji se v USA ne bodo več zažigali, temveč razrezali in uporabili za izdelavo novega papirja, ker teko zelo primanjkuje v USA papirja. Računajo, da bodo dnevno pridobili na ita način P® pet ton papirnate tvarine.
Obtok bankovcev na Hrvatskcm je lami 15. oktobra dosegel vsoto 100 milijard kun in je tako v enem letu naraseil za okrog 71 milijard kun ali za okrog 207 odstotkov. Po oktobru ee
■••••••••»■■•••■■•■■••■■■•••••■■■•■••■■■■•"••"S
I ■■■■■■■■■■■■■■
A-S,fež i! Klilar S IcleilE i
ur,
Trgovina zlatnine in srebrnine
1 Ljubljana, Miklošičeva c. 14 \
■	5
:
j Krašnja Anton I
vodovodni inštalater
I	i
: Ljubljana - Gradišče 3 :
S	S
j Ljubljana - Ciril-Metodova 35 b
:	,	J
■(■■■■■■■■it........
HENRIK MIKLAVČIČ
MANUFAKTURA
i Ljubljana, Pred Škofijo 19
"■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■a*
Blektro - podjetje
„BOKO«
Ljubljana - Bleiweisova št. 18
Palača Kmetske posojilnice
iMinaaniuiNManMi*
Državna podpora za gospodinjske pomočnice v Nemčiji je bila uvedena leta 1940. V prvi vreti so podpore deležne pomočnice, služeče prti družinah, ki imajo več malih otrok. Pravico do podpore dobi pomočnica po štirih letih službe, podpora pa znaša 600 mark ter se vsako leto zviša za 150 mark do največ 1500 mark. Konec marca lani so vse te podpore znašale okrog 4 in pol milijona, prejelo pa jih je okrog 7500 gospodinjskih pomočnic.
Prj nemški državni pošti se je od zadnjega predvojnega, leta pisemski promet povečal za 235%, brzojavni pa za 300%. Izredno ©e je povečal tudi promet malih zavojev, ki je v mirni dobi zavzemal farno 10% od vsega paketnega prometa.
Danski uvoz je bil lani meseca decembra vreden 79.8 milijona kron, vrednost izvoza pa je dosegla 97 milijonov.
V	zasedeni Italiji je po poročilih iz Milana živinoreja zelo nazadovala.
V	zadnjem letu se je »krčilo število svinj za 85%, število goveda za 53%, Število vprežne živine pa za 45 odstotkov.
.■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■•■■■■■■■•■a*
!	Žičkar	Jerica	\
i	■
gostilna
:	:
i	Ljubljana,	Prešernova	ul.	j
m	m
Anton Tonejc
I Kavama iinif |
LJUBLJANA
■■■■■■■■■■•■•■■■■•■■■■■•■■O
Lekarna
i Mg. IH. Hstar I
Ljubljana j
palač a Bat’«•
'(•■■■»■■(■•■■(■■»■■•■•■■■■■■»■■■■■■■•■■■■■■■i
Prepis-fiiro
Ljubljana Ulica 3. maja St. 16
Telefon 35-91
USA skrbi zaradi preobilice denarja
Eno najtežjih vprašanj 'bo po vojni v USA, kako uporabiti 400 milijard dolarjev vojnih dolgov. Že sedaj se j zato mnogo govori o povojnih invefrtii- | oijskih možnostih. To vprašanje b« tem bolj pereče, ker bo treba najti priliko za naložbo tudi 200 milijard dolarjev prihranjenega denarja. V vo- i dilnih bančnih krogih zahtevajo zato ; vedno bolj odločno, da prevzame jamstvo za bančne 'kredite -država. Na čelu ; ban&iiikov, ki to aahtevajo, je predsednik Bančne zvez© iin predsednikov j namestnik v National Ci'ty Bank, ki poudarja, da bi bili takšni kredita na vsak načiin vabljivi, ker bi banke prepustile ves liziko držaivi. prj tem pa se zaveda, da bi bil s tem storjen pomemben korak k socializaciji kredita in da bd država dobila velik vpliv na kredite, kar bi pa 'bilo v nasprotju z demokratično idejo in neodvisnostjo podjetništva.
I. Buzzolini I
■
«
delikatesna trgovina
Ljubljana
Matek l Mikeši
m
Ljubljana Frančiškanska ulica :
(•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Vinko Cunder
torbarstvo, sedlarstvo in jeimenaisKo
Zagorec Ana
gostilna
Ljaiblfana - Igriška 5 \ \ Ljubljana. Florjanska ul. 36
m,*. Koneorlium ,Tr„o,.U >»« d. Verlap Za	8$%
Urednik: Aleksander fcelesnikar- Ffir die Dnickerei >Merkur< A. O. —