Januš Golec: 8 Trojno grorjč. Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. Navdušenje za kmečko vojsko je bilo razumljivo, uboge kmečkc pare so bile uverjene, da se bodo nad zmago z ničvrednim plemstvom uspešnejc branili proti Turkom in si pomogli v gospodarskem oziru. Treba aamreč pomislili, da so bili Turki v dveh večjih pohodih popolnoma požgali ter uničili Spodnje Štajersko od Celja proti Brežicam in odvedli ljudstvo v sužnost. Leta 1476 je udrlo 20.000 Ttirkov preko Save pri Krškem aa Štajersko. Na dan sv. Jakoba so se vsuli preko Podsrede, Planine, Šmarja pri Jelšah, Lcmberga na Rogatec. Od tamkaj so vpadli na IlrvaSko ter oplenili kraje okrog Krapine in Zagrcba. Iz hrvaškcga Zagorja so divjali zoppt na Spodnji Štajer preko Kunšperga, Kozjega, Pilstajaa na Sevrtico, kjer so sc združili pre- ko Save s po Kranjskem požigajočimi turškimi četami. Združeni divjaki so zopet prekoračili Savo in se odpravili z aeizmeraim plenom in tisočerimi sužnji preko Št. Petra ter Cesargrada na Hrvaško in v svoja bosanska zatočišCa. Drugi večji turški obisk v kraje naše povesti je bil na šmihelsko nedeljo leta 1494. Takrat so privreli Turki izpred MokriS in Zagreba ter drveli pred Leskovec in samostan Pleterjet pred Studenice, na Pilštajn in Žusem, opusto« šili današajo božjo pot Zagorje nad Pilštajnom in obiskali samostan v ŽiCah. Na Šmihelovo so polovili in pobili posebao veliko ljudi aa Pilštajnu, kjer so obhajali iz vseh podružnih krajev dobro obiskano žegnanje. Razvea teh dveh velikih turških roparskih pohodov je bilo še vse polno manjših, da si kmet, ki ni tifial za utrjenim gradom, sploh nikakor ni mogel odpomoči. Česar mu ni požgal Turek, mu je odnesel graaCak, ki se je skrival ob Casu turškc nevarnosti za debelim grajskim zidom na strmem hribu. Turški roparski oddelki na konjih sc sploh niso spuščali v napade na utrjene gradove, kev so imeli veliko lažji posel z nezavarovaaim kmetom in njegovim imctjem. Poleg turškega in gi^iskega biča jc tlrala v obup v tedanjih časih priprosti narod neusmiljena morilka kuga, ki je kosila med ljudmi in živino. Ako preudarimo le količkaj na kratko omenjena zla, ki so korobačila ubogega slovenskega in hrvaškoga tlačana leto za letom z malenkostnimi presledki, ;;i lahko razlagamo dejstvo, da je videl kmet izhod iz neznosnega in obupnega položaja odinole v oboroženem puntu proti vsemu, kav je bilo nad njim in večji del krivo obče tedanje bede. Grajski kovaC Pavel Šterc je bil oboževan kapitan navctušene kmečke vojske iz cole Bistriškc doline tcr še daleč preko. Moška puata je prisegala v njegovo zmago in zboljšanje razmer. Pilštajnski ljudski pridigar pri Sv. Trojici v Dobležicah je bil prva žrtev zbiranja upornikov. Ko jc gledal to opasno taborenje in vrvenje kmet.*kih lnidi, jim ie oinonil tinor knetov v Nemčlji. Nem§ki knieJ.ki punt so zatrll pipmiči z ognjem ter mečem. Od maja do julija leta 1525 so pobili 150.000 kmetov in 50.000 jih je moralo pobegniti z rodne gnide v tujino in njih premoženje je bilo zapljenje.no. Povdaril je še, da utegne plemstvo zagosti isto krvavo polko tudi slovensko-hrvaškemu puatu. Radi teh besed so bili o zmagi prepričani uporniki tako razljuteni, da so požgali pri belem dnevu dobležičko kaplanijo, v kateri }c prebival luteran, ki si je otel komaj ia komaj golo življenje, ker je spal, ko je izbruhnil podtaknjen požar. Iz strahu pred Ijudsko nevoljo je moral pobegaiti za vselej iz tch krajev, ki so bili odločno za staro vero ia stare pravice V. POGLAV.IE. Proti koncu leta 1572 je bila zbrana ter organizirana kmečka vojska po Bistriški dolini do izliva Bistrice v Sotto pri Št. Petru pod Sv. govami, v Pišecah ter po Bizeljskcm do Brežic. Kapitan Pavel Šterc je obhodil vse glavne kraje, kjer je dajal sam vsa potrebna navodila in pri- sostvoval slovesni zaprisegi v moško punto. Ker je obolel bizeljski kapitan Krištof Pustak, je postavil mesto njega Filipa VišeriCa iz Bizeljskega in za Pišečane, Zdolaae ter Artičane Petra Zupana iz Vitne vasi. Resnični vodja celega tedaj za vojai pohod organiziranega upora je bil Pavel Šterc, ki je skrbel v Iesičkih delavnicah po možnosti za orožje in ga delil med bolj brihtne in izurjene puntarje. Ob sklepu leta 1572 je lahko z mirno vestjo javil vojvodi Gregoriču, da ima pripravljenih 16.000 bojevnikov, ki samo čakajo od strani vrhovnega vodstva povelja, da odrinejo na zaukazano jim mesto, ali se pa priključijo glavni četi, ki je gotovo že tudi pod orožjem. Na zgornje poročilo je sprejel povelje, naj bo 4. februarja zjutraj ž& na Vidmu pri Krškem, kjer se bo sestal vojni svet, ki bo napravil odločilne sklepe. Njegovi bojevniki naj bodo pripravljeni na glas iz dolge lesene. troblje, iz katere bo klicala pod zastavo Gregoričeva četa, ko bo marširala mimo PilStajna na Planino in dalje. Vojvoda mu je že omenil v pismu, da so začeli Hrvati že krvavi ples krog Cesargrada. To za kmečko vojsko važao trdnjavo so osvojili po kratki oblegi, zaplenili maogo pušk in streliva, grajskega ošabnega oskrbnika pa obglavili. Osvojeni Cesargrad pridno še bolj utrjujejo, tukaj bo glavaa viti-jena točka in skladišče orožja ter smodnika. Kapitan Pavel Šterc je bil izpeljal poverjeno mu nalogo. Trcba je bilo uporaike le še obiskovati, jih podžigati z besedo in jim zabičavati strogi red in pokorščino. Celi januar 1572 mu je bil na razpolago, da je lahko tem pogosteje posečal pilštajnski trg, kjer jc koprnelo po njem srce nokake \oditeljicc ženskih puntaric — Pištelakove Eme. Ema je že dolgo glcdala v izvoljenem le vojaškega poveljnika in po sigurai zmagi pa vladarja slovenskega Spodajega Štajerja. Nikoli je ni oplazovala bojazcn, kaj potem — ako bi kmečki puntarji podlegli s Pavloin vred in bi zagospodovalo nad kmeti plemstvo s turško aousmiljenostjo in robstvom. Kaj tacega ni mislil nikdo, kaj Sele, da bi bil izrekel to na glas, ali celo verjel. Vse jo bilo pripravljeno sarno za zmago in za Ijudsko vlado z vsemi zasanjanimi svobodščinami. Nekoliko je zagrabilo Emo vcndar le za srce, ko jej je ra/.tolmažil Pavel pravkar došlo povelje vojvode Gregoriča in da bo moral odriaiti na vojni posvet na Videm. Koj mu jo padla krog vratu in ga prosila, 6e smc z njim. Kar po pregledu kmečkc vojsko se bo vrnila aazaj doraov. Pavel se Je nasmelmil z zavrnitvijo, da nimajo žeaske nobenega opravka tamkaj, kjer režc orožjc pravico. Svojo radovedaost z ozirom aa bojevaike tcr poveljnike moškc punte bo itak lahko napasla tukaj doma, ko bo marširal del kmečko vojske pod trgom skozi Lesično proti Planini. Ema so je sioer zadovoljila s to tolažbo, bila je pa resaega mnenja, da bi mu nc delala sramote, ako bi se poskusila ob njegovi strani s plemiči za staro pravdo. Med obiski v trgu pri Ijubi in rned pripravami za pohod so je približal za Pavla čas odhoda na vojni posvet v Videm. Treba je I>ilo odriniti žc tretjega februarja dopoldne, da )x> signrno ob pravem času na zaukazancm moslu. Poslovil se je za toh par dni odsotnosti od drage že na večer poprej, da bi ne kazal preveč rakločutnosti vpričo spremstva. Emajesicer ihtela pri poslednjem poljubu, se vendar primeroma potolažila hitro, saj je šlo le za ločitev za kvečjemu par dai in potem bo njen prebljubi zopet nekaj časa pri njej. Dne 3. februarja zjutraj so se zbrali na dvorišču lesičke kovačnice tile puntarski bojevniki iz pilštajnske župnije, ki so tvorili F^avlovo spremstvo: Gubenšek Joža. Amon Martin, KovačiŁ Anton, Zakošek Miha in TopliSek Matija. Vsak je jezdil konja, imel meč, oprsnik, glavo zavarovano » Celado in sulico. Kapitan Šterc je bil oblečen kakor kak plemič na potovanju, viteško bojno opremo je nosii na konju njegov orožat- Matija Toplišek. PilStajnCani so gledali s ponosom na četo, ki je predpoldne omenjenega dne odjuckala proti Kozjemu in se ustavila šele prviž v Podsredi. Podsredčani tržani sc še vedno niso odločili za punt. Pri pogledu na oboroženo četo, kateri jc načeloval vitez, so bili uverjeni, da jezdi zopet kak plomič na grad, ki straži §e danes dobro ohranjen precej visoko nad trpom.