It Združenih državah
_ VeU* za t se leto ...	$6.00
Za pol let«.....$3.00
Za New York celo leto -Za Inozemstvo celo leto
l
$7.00 I $7.00 |
GLAS
list slovenskih delavcev ▼ Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
I*sc<x2 every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.-
NO. 167. — ŠTEV. 167.	NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 18, 1923. — SREDA, 18. JULIJA, 1923.	V0LUME XXXI. — LETNIK XXXI.
BALDWIN BO ODGOVORIL POINCARE-JU SENATOR JOHNSON
JE DOBIL VEČINO
Anglija bo poklala Ameriki osnutek svojega odgovora na predloge, katere je stavila nemška vlada. — Baldwin je odgovoril na vprašanje, katero so stavili pred par • dnevi delavski voditelji. — Kabinet bo danes vprizo-ril svojo končno akcijo.
London, Anglija, 17. julija. — Ministrski predsednik Baldwin je rekel včeraj v poslanski zbornici, da ho poslan ameriški vladi angleški osnutek odgovora na reparaeij-ske predlogo Nemčije. Njegov zakasneli odgovor rJa vprašanja. katera so stavili v parlamentu delavski voditelji, je i Mjln-z ]h»sletlica dejstva, da se je hotela angleška vlada najprvo indirektnim ]Mitom infoimirati, re ho ameriški vladi ljubo dohiti osnutek tega odgovora v istem času kot -a IhnIo dobile zavezniške vlade.
Baldwin je razpravljal na sestanku, ki se je vršil v pondeljek zvečer z Reginaldom McKenna, ki bo v kratkem prevzel dolžnosti kancelarja of the Exchequer.
Minister za zunanje zadeve lord Curzon je bil ves dan zaposlen s sestavo osnovnega odgovora na nemško repa-racijsko ponudbo.
Ta angleški odgovor bo, kot zntmo, poslan vsem zavezniškim vladam ter tudi vladi Združenih držav.
Tekom dne se je posvetoval tudi z angleškim poslanikom v Parizu, angleškim i»oslanikom v Berlinu ter Sir CJeddesom, ki je poslanik v Wasliingtonu.
Kabinet bo v sredo razpravljal o angleški poslanici, ki ho vsebovalo odgovor na nemško reparacijsko ponudbo. .
Politični krogi mislijo, da ho min. predsednik Baldwin zmagal s svojo politiko ter istočasno premagal odpor Hkratnih reakeijonareev.
JOHNSON JE OBRAZLOŽIL ; ŠPANSKI GOVERNER — BIKO-SVOJE STALIŠČE.	BOREC.
Kandidat farmerske in delavske stranke je dobil veliko večino glasov. — Že v pričetku se je vedelo, da bo zmagal.
St. Paul, Mimi., 17. julija. — Izvoljeni kandidat Magnus Johnson jo Izdal naslednje ugotovilo:
Večina volil cev nie je izvolila v senat Združenih držav zastran princij»ov, katere za«stopaan.
Vlada je zato tukaj, da ščiti pravice naroda, ne pa zato. da bi ščitila privatne interese nekaterih posameznikov.
Narodu te države čestitam k njegovi zmagi. Kar so dosegli organiziranj farmer ji in delavci v Minnesoti, lahko dosežejo v najkrajšem času tudi po ostalih državah.
Narodu te države se prisrčno zahvaljujem za izkazano east.
Madrid, Španska, 17. julija. — Sean je dospel danes governor province Paiencčje ter vložil svojo resignacijo.
Odstopit« je moral, ker je neki poslanec v poslanski zbornici dokazal. da je pri zadnji bikoborbi nastopil governor kot matador ter na strokovnjaški način usmrtil velikega bika. Kot matador je nastopil pod izmišljenim imenom.
LEVIATHAN SE VRAČA SUH.
FRANCOZI HOČEJO PREKOSITI REKORDE.
Pariz, Francija. 17. julija. — FVaneoska vlada je razpisala danes dve nagradi za 50,000 frankov. Nagrado l>o dobil aviati-k. ki 1k> prekosil dosedanji višinski rekord, katerega imajo zaenkrat Amerikanei.
Southampton, Anglija, 17. julija. — Leviathan se vrača proti Ameriki v splošnem popolnoma sub. Potniki s tcklenicami v žepu, so primeroma redki.
POŽAR UNIČII« ŽUPNUSČU
St. Paul, Minn. 17. julija. — Vsled smrti zveznega senatorja Nebona so se vršile posebne volitve. pri katerih je zmagal Ma-gnus Johnson, kandidat farmar-ske in delavske stranke, ki je nasprotoval republikanskemu kandidatu. guvernerju Preusu.
Pre us je ljubljenec Hardingove administracije, ter je priznal krog polnoči. da je poražen.
Johnson je zmagal z večino približno 40.000 glasov, čeprav še ni poročil iz vseh volilnih okra jev.
Takoj po prihodu, prvih poročil je bilo razvidno, kam piha veter.
Republikanci so priznali svoj poraz.
Krog polnoči je dospelo iz 230 okrajev poročilo o Johnsonovi zmagi.
Do devetih zvečer, ko so bili zaprti volilni uradi, je bilo oddajnih pol miljona glasov.
Johnsonova večina znaša 40,000 glasov.
Rojen je bil n-a Švedskem ter je star 52 let.
Dvajset let je bil star, ko je dospel v Ameriko, kjer se je takoj posvetil poljedelstvu.
ANTISALONSKA LIGA feO IMELA V BIRMINGHAM!! KONVENCIJO. .
Westervile, Ohio, 17. julija. — Narodna konvencija ameriške Antisalotiske Ijage se bo začela dne 17. decembra v Birmingliamu. Ala.
Tako je izjavil dr. P. A. Parker, generalni superintendent te organizacije.
NEMCI PRAVIJO, DA SO DO SEGLI ZRAČNI REKORD.
Woonsocket, R. I.. 17. juliji*. — Župnišče tukajšnjo cerkve Notre Dame je zgorelo. Povzročena škoda znaša 30,000 dolarjev. Kako je nastal požar, se zaenkrat še ni dalo dognati.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
M potom naš« banko izvršujejo zanesljivo, hitro in po nlilrih
mtth *
VteraJ m bile na*« tmm iMeie: Jugoslavija:
RaapoAllJa na sadnj« poŠte in izplačuje "Kr. pofitni čekom! wrad" in "Jadranska hnnka" ▼ Ljubljani. Zapreba. Beogradu. Kranja, Celju, Mariboru, Dubrovnika, Splitu, Sarajeva ali drugod, kjer je pač aa hitro Isplačilo najugodneje.	_ r
1000 Din. .. $11.70 .. K 4*600 2000 Din. .. $23.20 .. K 8,000 5000 Din. .. $57.50 .. K 20,000
Pri n«kaxlll*. ki sna t« \o manj kot «n tiso« dinarjev ratunlm« poMb«) 11 cantov xa peitnln« In iruoa atroika.
Italija in laiadtna osemlja:
BaspoSUJa na sadnj« paflta ln lap&ačoj« "Jadranska banka" t Trato,
Opatiji in Kadru.	__....
200 lir	................$ 9.70
300 lir	................$14.25
600 lir	................$23.25
1000 lir	................$45.50
Prt nakaalllh, ki anaiaja manj at SM lir računimo poaabaj pa IS eantav
aa poMmno in *ru«a at rok k«.
Za paiiljatve, ki prtaetaj* snewk pel ttaat dinarjev all pa iipHsil Dr davoljujfcno pa mogoča—ti ie posebni popost.
Vrednost dinarjem ln liram sedaj nI stalna, menja n večkrat ln nepričakovano ; Is tega raslogs nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. Raft i na m o po ee&l onega dne. ko nam dospe poslani denar v roka.
Glede l»p»a«l v ameriških dolarjih glejte posebn oglas ▼ Um BaŽfc
Denar nam je poslati najbolj« po Domestic Money Order all pa Now York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK 88 OortLuidt Stmt	X	Now York, H. T.
zastopništvo Jadranska Banka.
Monakovo, Bavarska, 17. julija. Zrakoplove i. ki so se včeraj udeležili prvega poleta iz Monakova v Budimpešto, pravijo, da so prekosili sedanji svetovni rekord. Razdaljo so premerili v 220 minutah.
Neki nemški aeroplan, ki je napravljen ves iz kovine, je premeril pot med M on a kov em in l>u-najeiu v 100 minutah.
50,000 NEMŠKIH TURNARJEV SE BO ZBRALO V MONAKO-VEM.
POSLEDICE "OČETOVSKEGA POLJUBA.
VELIKA KAMPANJA ZA ORGANIZIRANJE
Federacija je pričela s kampanjo, koje namen je organizirati 300.000 jeklarskih delavcev. — Načelnik kampanje pravi, da se ne more ustaviti uveljavljanje osemumega delavnika. — Veliki shodi se bodo pričeli v jeseni.
Pred kratkim se je poročil ameri ški mornariški poročnik Wesley McLaren Hague. Slika nam predstavlja zakonski par. Ko je bil poročen komaj osem ted nov. j<> moral iti službenim potom v Baltimore. Protestantov^ke mu pastorju Rev. Paine se je pa smilila mlada ženiea. Začel se je »mukati krog Ti je tea* jo prevažati v svojem avtomobilu. Pri neka taki priliki jo je "očetovsko" poljubil. Poročnik Hague se je vrnil. Žema mu je vse povedala Poročnik je šel h pastorju ter se mu tako "zahvalil", da je božji mož še sedaj v bolnišnici in se mu bodo bulo in praske več tednov poznale.
S. S. "LEVIATHAN" NA POVRATNI VOŽNJI
Odplnl je iz Southamptona ter ima na krovu 1110 ljudi. Pričakovali so jih več, pa jih ni bilo zastran prohibicije.
Southampton, Anglija, 1. Velikanski ameriški paruik
. jul. "Le-
William Haiinon, narodni tajnik izvrsevalnega odbora narodnih in mednarodnih organizacij v jeklarski industriji, ki so spojene z Američan Federation of Labor, je izjavil včeraj, da se je pričela obsežna kampanja za u-nioniziranje ilOO.OOO jeklarskih delavcev/in da se bo vršila ta kampanja naprej^tudi v slučaju, da bi jeklarska korporaeija v družbi drugih jeklarskih naprav odpravila 12ui!ni delavnik potom prostovoljne akcije.
Harmon je odšel iz New Yorka v Betlehem, Pa., kjer je imel v pondeljek zvečer nagovor na unijske uradnike. Okrajni glavni stan bo ustanovljen v tem mestu. Hannon | je rekel nadalje, da je devet organizatorjev na delu v | Chicagu, Clevelandu in Betlehemui Niso še pričeli dejanski spravljati v unijo jeklarskih delavcev, pač pa vrše a-gitacijo na temelju splošne politike, ki je bila določena leta 1919. Velika zborovanja jeklarskih delavcev se najbrž ne bodo vršila pred jesenjo.
Stroški kampanje bodo od pričetka pokriti s $70.000 iz preostalega sklada za organiziranje jeklarskih delavcev i ki je ostal po izjalovljcnju velike jeklarske stavke leta '1920.	•
Hannon je izjavil, da je štirinajst izmed štiriindvajsetih unij, ki so sodelovale v prvi kampanji za organiziranje jeklarske industrije, aktivno soudeleženih v sedanji kampanji.
Kampanjo vodi čikaški glavni stan komiteja. Hannon je rekel, da je Calumet okraj največ obetajoč. Komi-
NEMŠKE PATENTE tej naro^il 180-000 cirkularjev, katere se jc razdelilo
I med jeklarske delavce v Chicagu, South Chicagu, North Side, Gary, Ind., Hammondu, Ind., Jolietu in Keewanee, 111., kjer je dosti jeklarskih naprav.
Cievelandska kampanja se peča s petimi jeklarskimi
FRANCOZI KUPILI
izvajanjem.
Monakovo, Bavarska. 17. julija. Tukaj se bo te dni vršil sestanek nemških turnarjev. Udeležilo se jih bo najmanj petdeset tisoč. Zastopane bodo tudi razne telovadne organizacije iz Združenih držav, Južne Amerike, Čehoslo-, vaške, Romunske, Švice in Jugoslavije.
SESTRADANEC OB VRATIH RESTAVRACIJE.
Pred nekim razkošnim resta-vrantom na Broadwayu se je zgrudil na tla 19-letni William Greene. Zdravniki v bolnišnici so dognali, da je njegovo slabost povzročila popolna sestradan os t.
VALE&KI PRINC JE OTVORIL . KONGRES ZDRAVNIKOV.
Wilmington, Del., 17. julija. — viathan"prejšnji nemški Vater- j Francoska vlada je sklenila z nem-land je od tukaj odplul proti New s ško družbo, ki je znaiiia pod ime-Yorku s 1100 potniki.	j nom "Badische" pogodbo za pet
V prvem razredu jih je ena tre- milijonov dolarjev.
tina, v drugem nekoliko manj, ostali so pa v tretjem razredu.
Med potniki je tudi Laster. prejšnji načelnik ameriškega
Takoj po nakupu patentov pa so izvedeli, da so vsi patenti brez vrednosti, brez tajnega procesa, ki je v tesnem stiku s pro- središči v državi Ohio. Vzgojno delo jeklarjev se je pričelo v Betlehem okraju, ki zavzema obširno ozemlje Al-lentowna, Readinga, Betleliema, Philadelphije in Lebanon, Pa.
|i/;.. Iz tega kraja hoče razširiti vodstvo kampanje svoje delovanje na Wheeling in Bellaire, O., ter na Johnstown, Pa.	__
— Pittsburškega okraja se bo. rao lotili prav na zadnje, ker vemo, da nas pričakujejo tam težki i boji. Treba bo boriti se najprvo
Nemška družba se je obvezala, da bo v tehničnem oziru podpirala ustanovljen je nitrogenskih na-j prav v Franciji na temelju Faber-
Shipping Boarda. senator Hiram je vi h patentov
Johnsron iz Californije, ki je ravnokar završil svoje poitovanje po Evropi, ter več uradnikov ameriške ladijske oblasti.
L/judje se nočejo voziti s tem parnikom, ker nima na krovu o-pojnih pijač.
iz obrambnega je predložila proti Chemical
RDEČELASKE SO NAJBOLJŠE
Reading, Pa., 17. julija. — Pred tukajšnjim sodiščem se je moral zagovairjaiti Harry Randolph Kline zastran bigamije. Sodišče mu je dokazalo, da se je petkrat poročil, pa nikdar razporočil. Tožila ga je njegova peta žena.
Obtoženec je rekel: Pet žena imam in vsaka med njimi ima rdeče lase. To je moj rekord, in jaz sem ponosen nanj. Vsakemu človeku, ki hoče imeti kaj užitka v zakonu, bi svetoval, naj si vzame rdečelasko.
To je razvidno materijala, ki ga ameriška vlada Foundation Inc.
Obramba trdi, da so nemški patenti brez vrednosti, ker je sicer iz njih razviden proces proizvajanja, ne pa način, kako je t re>ba i zvest i pod rob n ost i.
Prejšnji načelnik kamičnega oddoLka gozdarskega urada je nastopil k(»t priča. Stavili so mu dolgo in zapleteno vprašanje glede vrednosti nemških Faberjevih patentov. Odgovoril je, da niso pa-
za prostost govora, kajti v Ilomes-teadu, Braddocku, McKeesport in Dequesue nam prepovedujejo občinske policijske odredbe javna organizacijska zborovanja.
Po izdatkih, ki so potrebni za uvodno delo rganiziranja, bo skušal iizvrševalni odbor organizacijskih unij pokriti vse stroške s prispevki po pet dolarjev kot pristopnino za vsakega novega člana. En dolar tega denarja bo dobil sklad komiteja, štiri preostale dolarje pa unija, kateri bo pripadal dotični novi član.
MUSSOLINI JE ZA IZPRAZNITEV RUHRA
Italija in Anglija hočeta sklicati mednarodno konferenco, ki naj bi rešila vprašanje zasedenja nemških ozemelj.
Glede izjave sodnika Gar\'-ja,
tenti nič vredni za'navadne indu-|da bo ^P^vila jeklarska korpo-strijalne svrhe	• rac'ja dvanajst urn i delavnik: tei
jZvezai sodnik Morris je zatem | nadomestila z osemurnim, je predložil obravnavo za teden dni, j rekel Gannon: ker lk) moral med tem časom za- — Čudno se nam zdi, da je jeklarska korporaeija objavila to \ istem čat>u, ko smo pričeli mi s slučaji. Izj-avil pa je, da se bo po-! svojo organizacijsko kampanjo.
slišati več strokovnjakov in ker je Sodišče zaposleno \z drugimi
zorno pečal s to zadevo.
OTROK UTONIL V SKLEDI.
Lodi, Cal., 17. julija. — Eno leto star otrok .James Hofer je
LA FOLLETTE HVALI JOHN-SONOVO IZVOLITEV.
Madison, Wis., 17. julija. — Ko .je izvedel .senator La Fo41ette, da
vtaknil glavo v skledo, kjer sta i je porazil John svojega nasprot-bili dve zlati ribici. V skledi je ; nika pri volitvah, je vzkliknil: bilo za tri inee vode. Ko je do- — To je izborno! To je nekaj spela njegova mati v sobo. je bil, krasnega! To je veličastna zmaga
oetrok že mrtev.
AKCIJA ZA TRIODSTOTNO PIVO.
v korist pripro-stega ljudstva.
London, Anglija, 17. julija. — Dane« se je za eel tukaj kongres International Surgical Society. Udeležilo se ga je 748 zdravnikov.
Kongres je otvnnil princ iz Walesa.
St. Louis, Mo., 17. julija. — V prihodnjem zasedanju kongresa bo vložil poslanec L. C. Dyer resolucijo naj se dovoli fabrikacija triodstotnega piva. Časnikarskim poročevalcem je rekel, da je razpoloženje napram prohibieiji tako odločno, da bo resolucija najbr-, že sprejeta.
NOVA REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
Šanghaj, Kitajsko, 17. julija. — Pod poveljstvom generala Junarise j a je zasedlo pet tisoč vojakov mesto Kanton. Junansej je prekinil vse stike <z generalom Hsu-
Ne le javno mnenje, temveč tudi politični pritisk je prisilil sodnika Garv-ja, da je izpremenil svoje nazere, kajti njegovo sedanje stališče se bistveno razlikuje od stališča, kateremu je dal k&raza na sestanku jeklarskega inštituta, ka se je vršil maja meseca.
Ce bo dvanajsturni delavnik odpravljen v šestih tednih ali šestih mesecih, bo to le posledica naporov dela, te*- pritiska javnega •mnenja. Mi ne bomo prenehali s svojimi nappri da organiziramo industrijo, tudi če bi bil takoj uveljavljen osemurni delavnik kot v drugih industrijah, kajti če se hoče privaibiti ameriško delo, je treba tudi plačevati primerne plaže.
dede pripomb sodnika Grary-ja, do potrebuje industrij več navadnega težaškega dela, je rekel
Čung-Čijem ter začel operirati na i Hannon, da je prišlo v zadnjih svojo roko.	j mesecih dostd Mehikancev ter črn-
Vsi so mnenja, da je to začetek cev v calumets k i okraj, da p«-, to nove revolucije na Kitajskem. delo ni zanesljivo.
Rim, Italija, 17. julija. — Zanesljive informacije pravijo, da sta skelnili Italija in Anglija dogovor, kojega namen je sklicati v Rimu mednarodno konferenco, ki naj bi se pečala z reparacijskim problemom ter končno rešila to mučno vprašanje.
Francija bo seveda povabljena, če se ne bo hotela udeležiti, se bo vršila konferenca brez nje.
Nadalje je rečeno, da bodo Združene države razpravljale o tem ter se bodo najbrž udeležile konference kot prijateljski svetovalec.
Tukaj imenujejo prejšnjega predsednika Tafta in John P. Morgana kot delegata na tej konferenci.
Mussolini in Baldwin sta bila zadnje dni neprestano v brzojavnem stiku. Baje se bosta o vsem dogovorila do konca tega tedna.
Mussolini je rekel včeraj v poslanski zbornici, da je povzročila zaseden je velikansko razburjenje po vsem svetu in da se je poostrilo nasprotje med naredi.
TAKSIJI ZA ENEGA PASA ŽIRJA
Pariz, Francija, 17. julija. — Pariz je uvedel nadartjno novost; taksije, v katerih je prostora za enega samega pasažirja.. Mestni uradniki so s to novotarijo jako zadovoljni, kajti na ta način se bo promet lažje vršil. Pristojbina za vožnjo v takem taksiju jc petdeset pirocentov cenejša.
-

\
GLAS NAHODA, 18. JUL. 1923.
imun and Publish*« by
CA OMMTttioft)
uouia bkncdiii
•f Manhattan, Naw York City. N. Y.
I A I NAROOAF"
■ «aapt Sunday	Holltow.
•kJbaeriptton YMrly M.W
Hf Irtiaja vaaHi aan Igvx-wtl wSIJ
aa na prlobCnJ«Jo. Prl iprtmuBM kraj« ntrotalkov.
da hltraja aajdaaaa
L A S
NARODA" of Manhattan.
i CartUntft HTI
K V.
"PROSPER1TETA" FARMERJEV
Pretekli četrtek je objavil newyox^ki dnevnik Times poročilo iz Cliiea^a, v katerem se glasi, da .1e padla cena pšenice pod en dolar za bušelj, kar pomenja najnižjo ceno v zadnjih osmih letih. To poročilo je spremljala objava, da nameravajo farmer j i izpremeuiti svoje prašiče v žitna polja ter svoj pridelek v svinjetino. Pozneje, ko bi bil farmer pripravljen spraviti svoje prašiče na trg, pa bi prišli veleklavničarji, da ga oskubejo.
E11 dan pozneje je list objavil poroč ilo iz istega mesta v katerem se je glasilo, da so se zbrali odlični republikanski voditelji v namenu, da razpravljajo o političnem položaju. Ti voditelji priznavajo, da so se *4 radikale i in radi-kalizem" zajedli v obe glavni politični stranki, republikansko in demokratično.
Kako se boriti proti temu
Odgovor se glasi, da mora biti glavna točka republikanske platforme narodna prosperiteta. Republikanci hočejo baje ustvariti političen stroj, ki naj bi vbil v butice farmerjev prepričanje, da žive v izobilju in blagostanju. Kljub temu pa priznavajo republikanski voditelji, da 1110-
Zdrava pamet
naj odločuje pri izbiri hrane v vročem vremenu. Vaša hran* je dobro preskrbljena z veliko uporabo Bordenovega Grade "A" mleka.
F—9
Nakavite si m**loin jajca
' M Bordcnovem ▼ozn
BORDENS
Farm Products Co.Inc. Walker 7300
Novice iz Slovenije.
Nekaj resnice že mora biti glede dolgih in 'kratkih las.
Ko je Dalila odrezala Samso- j nu lase, so si kratkohlačniki de-; lali norca iz njega, pa jim ni mo- j gel do živega.
Takisto tudi nima ženska z j ostriženimi lasmi prav posebno j
desti odporne sile v sebi.
* * *
Amerikanei imajo poleg svojih lepih čednosti, tudi par kapitalnih napak.
Tako naprimjjr ne poznajo niti splošnegu zemljepisa in svetovne ', zgodovine.	'
Vsak starokrajski šolar jih v ;
tem oziru pobaše v žakelj. * * *
Toda, ako prav premislimo, tako huda po tudi ni kot pravijo. Navsezadnje so tudi Amerikanei; mojstri v gotovem delu zemljepis ja.
Noben človek na svetu, noben kanadski zenaljemeree, ne pozna tako natančno kanadske meje kot je pozna Amerikanec.
3itgosl0uciu»ka
Ustanovljena 1- 1898
KatflL 3frlmnia i
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
J
Razstava obrtno-nadaljevalne šole pri D. M. v Polju
je' prav lepo uspela. V okusno okrašeni šolski sobi so bile razstavljene risb«1 različnih obrtov in tudi prostoročne risbe. Iz razstav- yajanJe "straže' 1 jenih risb je bil opažati viden napredek gojencev ter veselje do dela. Vse risbe so bile tudi tehnično popolno izvršene. Obrtni naraščaj ve ceniti delo svojega truda, uvideva potrebo popolne izobrazbe za svi>j bodoči obstanek. Šola, ki obstoja komaj tretje leto, vrni svoj namen v celem obsegu. Potno po-
rakali še živeči ustanovitelji novomeškega Sokola: Xiet'ergal. Mlakar in Rohrnian. S posebnimi vajami je nastMpilo tudi vojaštvo, kii je želo buren aplavz zlasti za iz-slike borbe našega osvobojen ja in ujedinjenja. Po telovadbi je imel starosta dr. Ivan Vašič nagovor, v katerem jel razložil pomen Poletnega delovanja novomeškega Sokola in poudarjal zlasti važnost prireditve za deeo in naraščaj, bodoče glasnike in kliearje sokolstva.
Glavni odborniki:
Presednik: RUDOLF PERDAX. 933 E. 1S5 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT. Box 106 Fearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEFII PISHLER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERX, 412 — 12th Ave. Eaat, Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK. 303 American State Bank Bid*., 600 Grant St. at Sixth Ave., Pituburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASN1K, Room 206 Bakewell Bid*., cor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Ta. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC. 4S22 Washington Street. Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLA RODNI K, Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond. Wash. FRANK ZOR1CH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN riRC. 7S0 London Rd.. N. E.. Cleveland, O. PAULINE ERMENC, — 3rd Street. La Salle. 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEi-ARC, 538 Market Street, Waukegan, 111.
Jednotino uradno glasilo: "Glaa Naroda".
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne p« flilj:itve naj se poSiljnjo na glavnega tajnika. Vse pritožbe nuj se pošilja na predsednika porotnepa odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spriCevala naj se poSilja r.a vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se pripomfa vsem Jugoslovanom ohllen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zelasi tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih »lruStev s<> pa ohrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami.
hvalo zaslužijo vsi faktorji, ki zdtžujejo t<> šolo, ve« šolski odbor
Zasramovanje našega jezika.
Iz Polzele }K»ročajo: V iu
V nevvorškem Tiruesu je začel objavljati bivši prohibieijski komisar Havnes svoje spomine.
Njegova izvajanja so jako značilna.
Pravi, da je petnajst pivovaresn obljubilo visokim prohibicijskim J" Je uradnikom tri sto tisoč dolarjev na teden, če bi jim dovolili izdelovati dobro pivo.	^
Pivovarne bi prodajale dobro pivo j>o $23.50 sod. Od vsakega soda bi dobili prohibieijski urad-j niki po dvanajst dolarjev.
To je zanimivo.	|
stegra časa ter pokazalo, da mu je res za resnično narodovo korist, njihov napredek in obstanek.
. in vse učiteljstvo te šole, posebej j stroji]ni tovarni st menda še veti
rajo plač/t ati tarmerji za večino svojih potrebščin vojne) zaduje ki je žrtvovalo toliko pro.| ll(J ne morejo viiveti v nove raz. cene, dočim pada cema žita vseli vrst neprestano.
Dobro bi bilo, če bi šli ti zastopniki republikanske straikke v poljedelske okraje zapada, kjer je večina farmerjev baiikrotJia. Iti bi morali tja, kjer so farmerji izgubili v zadnje rnč&su sadove svojih naporov skozi vee kot eno generacijo. Iti bi morali med farmer je, ki niso le izgubili vsega, temveč so poleg tega tudi obremenjeni z dolgom. Med poljedelske delavce, kojih prihranki počivajo! ^ sedaj v blagajnah bank, veleklavničarjev, železniških' kompanij ter družb, ki izdelujejo poljedelsko orodje.
Pred no pa bi odposlali na zapad te republikanske pr-voboritelje, da vbijejo farmer jeni v glavo, da se jim godi dobro, bi bilo treba vsakega posameznega založiti s potrebno dozo kloroforma.
Take farmerje bi bilo namreč tieba ali upijaniti ali pa uspavati. V drugačnem slučaju bi pogosto občutili vso težo farmerske p^sti.
Jugoslavia irredenta.
Samomor izgnane žene. 1 dila tudi '•Torrenova" in pinteui Dne '22. junija se je v Tmtu za- P<> vrsti I'osU'gnesra". "Sare-Utrupila 211etna Lina Turk ova, ki eizza'' in Val Timavo",
mož zapodil od doma radi. >"V«'\ Jasen* di liistčrza", zanemarjen j a otrok in nemorai! ne-1 " Drc-jeo/.ze . "KUaiie , •Pa.s-Turkova je umrla Uiaeeo", ' Z:ibi<-e Castelvuechio"
ga <■■:»nasanja.
ti/avki mestni bolnici.
itd. Kdor ugane, kje ti kraji, dobi Xobl< v< oillvritje novih delov
nahajajo nagrado za »veta!
Dopis.
mere Kamor prideš, slišiš izzivalno nemško govorico in to celo od onih. ki so popolnoma zmo/.ni slovenskega jezika-* Dolgo so nas za-firamovali, toda sedaj mora biti kolibe. Polzela, ki j" bila od poprejšnjih mogotcev gernianizira-na, je postala po »preobratu zopet narodna in bo zato že znala iztrebiti ljuliko, ki bi j*» skušal kdo
na stavba, p:> svoji legi v sredini j »iova zasejati med nas. Komur ne
| ugaja ja slovenska tla. ima odprto pot čez mejo. Za osvobojen je t»mo borili — zato hočemo biti na
Nezadovoljstvo med tržaškim uradništvem.
JvLt d državnim tiradništv .Iu-lijski Krajini j«' zavladala velika beda. Vlada vpoU< jeneem zni-
Lepa narodna stavba v Središču.
Iz Središča ob Dravi poročajo: Po dveletnem požrtvovalnean delu (je dogotwil sr«»diški Sotkol svoj j ,]e to za tnkajšinje razmere : naravnost ogromna. LLčno igraje- i
trga dika naprednega Središča mi ponos vrlih srodiških Sokolov. Ve-! Iil:a dvoran a -telovadnica, ki jo je i *** oku-a.o v narodnem slogu poslikal l^'0-'1 z<*ni,-ii sa,ui gospodarji. Za-središki rojak. akad. slikar Savo-1 ^ainovanjn našega jezika pa mo-
ra, ima obširen oder za gledališke predstave, ob strani so garderoibe za telovadce in igralee: dvorani je ]>riz.idana velika društvena so-ki služi obenem za knjižnico in čitalnico, potem kompletna ku-
Lorain, Ohio. biti na naše donuvč.ine. Dokazali Dolžnost me veže, da kot pred- ste v polni meri. da se zavedate >tHinik Slov. Nar. Doma napišem svojih dolžnosti. Vsa čast Sloven-danes par besed glede slavnosti. kam, katere so se tnko številno katera m* je vršila dne 8. julija udeležile slavnostnega sprevoda. 1.1. Obenem naj se mi oprosti, ker Čast vsem kont est an tkani, ki so sem nekoliko bolj pozen.	zopet pokazale, kaj vse se da na-
Da se bo silavnost vr*ilH v tako rediti za narod, ko so s svojim lepi m redu in tako mnogoštevilno, t rud apel n »m delom z< pet pomn<T-pa£ ni«*m nikdar pričakoval ter žile blagajno S. X. Doma s predem bil prijetno presenečen. Vrli j cejšnjo svoto dolarjev, l ast vsem < 'levelandčani pač v rosnii-i d^ materam, katere so pustile*v spre-kazali, »la l^Jir oni obljubijo, tudi \f«d svoje male i»i jili tako lepo izpolnijo, in to je pribita resnica, napravile. Omenim naj le, da se
ra biti enkrat za vselej konec.
Vlomilcem so prišli na sled.
I/ Mokronoga |K>ročajo: Vlomilcem pri notarju Demšarju so vendar enkrat na sledu. Vodja hinja in garderoba za goste. Pred; cele akcije je bil 2:>letni Skoflan-s^avbo na cesti je veflnk vrt, ki bo j Čev Cene iz Mokronoga, ki ima še letos urejen in žaljen, pole£! precej temno preteklost. V Rad-do>ma pa je veliko letno telovadi-j goni jp- služi! pri naši armadi, a šče. So kol ski doni v Središču je! prodajal munieijo in orožje Xem-<ad požrtA ovalnosti zavednih do-1 eem ter prišel končno v 'zapor, iz mačinov. ki so z delom, dajatvami katerega pa jo pobegnil v Avstri-v narav.i in gmotnimi priporanieki I jo. Nato je vrni! v Mokronog
Fašizem v Ilirski Bistrici.
V tržaškem fašiistvv^kem "Po-polo <.li Trieste" je ta diip.is iz •*l>i>teze" od 22. junija: "Tu, .skrajnem robu domovine, pinl * *	1 Snežnikom — stražo naših svetih
Še bolj zanimivo bi pa bilo, eo meja, priborjenih s toliko pleme-bi Ilavnes povedal, koliko grafta nito krvjo italjanskega vojaka - «»1« »?ih prejemke ta*o. da ne za-SO že dobili prohibieijski uradni-'se je ustanovila, kakor v vseh de-! d-seajo n«t. za najnujnejše ziv-
ki in katere pivovarne jim plaču-jl-h Italije, od velikih me. do naj ^^^ ^ijS u-
manjših va>.:c, sekejija tasija. ki ^
štrje danes nad 30 članov. Delo- '-atlniki. Odst.ivljajo j.h kar Zapo-vanje 1'ašija v Histčrzi se je pričelo z dobro uspelo veselico s ple-Živimo v čudnem razdobju. \ soni? tombolo in šaljivo pošto ob Živimo v razdobju, ko je zdra- j nepričakovano d< biim gmotnim va človeška pamet najbolj redka j uspeli« m. (iledališ7-e je biju nabito stvar na svetu.	j polno najodličnejših rodbin, do-
*	+ *	. inačih in iz okolice, in se j«' vese-
. , ..	. I lica vršila mirno in v polnem re-
Ameriiski poslanik v Parizu se	,T ,	. ...
1	du. \ kratkem se bo vršilo raz-
bo preselil.	,	prapori;ka za katero s<- upa.
Selil se bo v neposredno bližino j dfl })() ^^ df|bro -]n o))
francoskega zunanjega urada. J ]yi pied.sta^iištva nacij uialne mi-
*	» *	L ee." — Več menda ni treba f
jejo po dvanajst dolarjev od soda. —
* ^ * *
redoma brez navedbt mo pri finanei so jil
vzn k a.
a-
chI-Ii.vi>li te
dni nad 1<»(). Kako naj žive i i re-v/i pf^kojnino 200 <lo :{i)0 lir mesečno pri tej draginji? Slovencev je le malo še v d'.'/..-.vili -'u/bi. M<~ta «d .-lovi ji nil: zavz< maj» u-radniki i/ predvojne Italiji-*. O-g«Hvcnje med >'arej>un štvi!iii je v.jilošno.
uradni-
Splošno se domneva, da je ameriško poslaništvo gospodu Poin-eareju že sedaj preblizn.
" P.i^terzi" bo i|>ač v kratkem sle-
l^T EOJAJQ, NAROČAJTE 815 NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEV-NIK V SDR DRŽAVAH
lj<jrain je brl tkti dan kakor p<j-plvljen. l>le karavane a\tomobi-lov„ naloženih s samimi Cleve-landeani, so kar truuioma prihajali. kakor da se misli cela metropola preseliti m»ui v l^trtun. Med njimi s»> biLi Mr. Frank Sonlrak. l)red>^dnik Slov. Nar Doma v Clcvelandii vsi direktorji Dama. Mr. J. ti orni k, pretbednik Slov. Dobr. Zveze. Mr. GrO, urednik Enakr*j)ravnoMti. Mr. Pire. ured-ii^k Ameriške Domovine. Mr. FV. Cerne, Mr. Ažnian z družino ter nežt«»to drng:h. O^irostijo naj mi v*ii oni, kateriii nisem naAedel. Hilo bi preobširno. Obenem naj se mi tndi oprosti, ako nisem vsakega dobrodošlega gosta osebno pozdravil.
. In tako so nam Clevelandčani tndi veliko pripomogli v naih bla gajno. Bolj nitmočocr poročilo glede darov in darovalcev bo pri-obeeno po zaključku računov.
Prosi.n in vabim vas pa že da. ponovno na prihodnjo- slav-no»t, kt> bo ottoritev Doana, nekako mes*ea oktobra, Twtikrat pa^ upam, da boste bolj vljudno post Toženi kot «te bili sedaj.
Obenem p« tudi ne snem požs
je župan Mr. W«n. Orali in vsi drugi mcKtaii uradniki jako pohvalno izrazili ob nastopu mladine. Največ pohvale je pa žela mala hčerka družine Mr. in Mrs. Ei-Minhardt, Angela.
Dokler bo tako navdušenje in zavest med nami, se ni treba bati, da bi propadli. Narod, ki spoštuje aniejja scfoe, je spdKtovan in Ijub-ljiMi tndi od drugih narodov. Trt je miš slovenski narod. Xe zamujeni se, da sem Slovenec, in prijazno je živeti v naselbini, kjer je med naVodoin mir in sloga. Vendar me pa te&i, ker so Se nekateri v nar*eH>ini. kateri niso še stnpiLi v naše vrste. Ali ee vedno je čas. Mi vas še čakamo ter ste nam vedno dobrodowdi. Kadar »e bodo pa zaprla vrata, bi pa vas vsfMMio prosil, da mu* ne prezirate.
Poživljam pa danes direktorij in dehirearje S. N. Doma. naj rai pomagajo složno dovršiti ono, kar smo zaceli graditi, to je S. N. Dom. Poslopje ne bo v east in dobrobit samo vam. ampak vsej na-^elbkni, siovenskemu narodu v Fx>-ramu. Kfd&r bo'zaplapolala slovenska trobojnica poleg zastave SvoHokJe. tedaj	bomo mimo
pomagali pri zirratLbi; 'kdor ni mo-jrel dati lesa iz svoje šume, ali pa staviti na razpolago vprege ali denarja, ta je s svojimi lokami po-magal pri stavbi. Soko&kamu društvu v središču in v pr\i ^•TIsti njegovemu požrtvovalnemu starosti Fr. Kočevarju vsa čast in pri-ZTianje. Slavnostna otvoritev So-ko4.skega doma l>o 15. avgusta.
'»
351etnica novomeškega Sokola.
Iz Novega mesta ipomčajo: Dne 10. junija je naš Sokol praznoval •T>letnico svojega ol>stoja. Slav-nost, kateri je prisostvoval tudi moški in žensk: naraščaj iz Kar-Iovea. s>- je \-ršila na jnali ra\-niaii na Loki ob Krki. Zjutraj je nastopilo pri tekmi okoli 90 močrkih in ženskih telovadcev. Rezultat je bil ugoden. Popoldne se je razvila veličastna povoa^a članstva in naraščaja novomeške *župe. na čelu z godlv) 37. pespoika. P^-i po-vorki je sodelovala tudi godba obrtnega društva iz Novega mesta. rn se je udeležilo iste tudi 64 vojakov, k Mere je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Pred mestno hišo je pozdravil Sokotatvo in vojaštvo župan Rozinam, ki je bil med ustanovitelji novomeškega Sokdla. Na čelu članstva so ko-
Na piknik naj pride vsak kolikor mogoče prazen. Saj se na; pikniku vse dobi in je vsega dovolj.
sedli ter se odpočili, obrisali znoj z nabili vel ter celili rane naših žuljev.
J. Piškur, predsednik Slov. Nar. Doma.
in se skrival na Priči, odkoder je delal ponovne izlete. Po dolgem iskanju so ira orožniki izsledili kil izročili takrat vojaškemu sodišču v Mariboru, (iovorilo ye je nam-reč. da je v Mariboru oropal nekega trgovca. Najbolj pa se je takrat Mokronog čudil, ko se je Cene »pripeljal že po par dneh zopet domov in sicer s kočijo, katero je najel v Sevnici. Lansko leto se je oženil in odšel po poroki v Bosno, kjer je bil zaposlen v znanih Steinbeisovih gozdovih. Tam je kmalu avanziral. Postal je namreč '"birmanec" in hodil v Slove nijo po kmečke fante, katere je vodil \ partijah v tamewije gozdove. Pri teh vožnjah je napravi] semtertja skok tudi v Mokronog, seveda samo ponoči. Pri enem takem obisku ie jwjstai žrtev nota<r Demšar, oziroma njegova blagajna. Zvesti spremljevalec Škoflan-čevega Ceneta je bi! neki MikliČ iz Straže pri Mokronogu, ka je bil baje tudi že za policaja v Novem mestu. Ker ie imel o orožništvo že dovolj dokazov, sta se napotila d\ a v Bosno. Toda Skoflane in Miklič sta takoj zaslutila ne\'ar-. nost in pobegnila. Pred kratkim so ga videli na Grosupljem in so vlomi v ta mošnji okolici gotovo njeufovo Škoflane je zelo nevaren tiček in bodo ipriaie z njegovo aretacijo na dan marsikatere, dosedaj zapletene stvari.
Kako malo steklenčiea se navsezadnje že lahko prinese, nože bi! pa nekateri newyorski Slovenci prav lahko pustili doma.
Dva človeka sta se prepirala. Padale so težke besede, in malo je manjkalo, da niso padle klofute.
Slednjič pa pravi prvi drugemu : Sicer sem vas pa vedno smatral za neumnega človeka.
Drugi mu pa mirno odgovori: Jaz pa vas za pametnega. Toda. kot se je sedaj -Izkazalo, sva se!
oba strahovito motila.
* * *
Iz Rusije prihaja poročilo, da je železniška služba tako izborno ■organizirana, da noben vlak ne pride prepozno.
Toda to še ni vse. Po nekaterih krajih je tako dobro organizirana. da vlaki prihajajo in odhajajo pred določenim časom.
Točna in hitra postrežba, zmerne cene,
to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki.
Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov.
Razun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za* kar računamo samo $1 00.
VLOGE OBRESTUJEMO PO
4% na leto.
Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe'
v Ameriko.
Frank Sakser State Bank
12 Cortland) St., New York, N, Y,
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
KOVA aSAHIMIVA BfJIGA
NA KRVAVIH
POLJANAH;
„ Spiaal Ivan Mati&fjM
$1»
Hp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne volne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 270 strani in 28 slik is vojne.
"GLAS NABODA" 82 Cortlandt Street, Hew York, N. 7.
! i £Hftt&,
■ ■ ii ši«;
\
7

it -

GLAS VAftODA, 18. JUL. m
Krojačev dnevnik.

Arkad i j Averčenko.
A.*
Slika ii sovjetske Rusije.
Naročiti s»em si moral obleko. Prišel hfm h krojaču in vprašal:
41 Ali »te krojač!*' Vidite*, je odgovoril, 4'krat-komalt M'in reden član obrtne zveze "igla".
*'Ali bi mi lahko naredili oblc-KO 7
*'Mm-m . . . Prosim. To ni lahka reč — narediti obleko. Nikar ne milite, da je taka malenkost kar tako".
"Vera. Če bi bilo to "kar talko", bi »i naredil >am. Blago dam jaz;
d;ko bost "Tristo t "Oprostit
računali?*'
e, tudi podlogo dam
"Kako pa drugaee. Tudi gumbi pridejo na vaš račun, tudi sukanec. Sicer pa . . • verjemite mi . . . Uajte mi aro! »Sto."
l>ul s« m sto in >e p<MtavU predeni. kakor da bi rn-kaj čakal.
Kaj m
Pojdite domov!
Pri
"Oprostite ... K«laj boste pa
amerili?"
"Lahko tudi pomerim. 8icer oa i ni važno — midva sva ene ra-i. Kakega jhoI centimetra ste bolj -Miki in bolj huhi". Ko nea m* vrnil »lomov, sem praaal *o«*ed«:
"Kaliko zaaluži danes obrtnik ti delavec na mesec?"
Vrag ve! Tri%to tiM>č, mislim". "Ni mogoče! Pravkar so mi ičunali za delo ene obleke tristo
PRI8IXJJO TE, DA GOVORIŠ RESNICO. *
Dne 10. 10. — No, da, tam. Boga mi, kako sem to . . .
Dne 11. 10. — Hlače skoraj do konca urezal. Hrbet mi je malone zlomilo. Sesajo in sesajo našo kri — ne ve se, kdaj se bo to končalo.
Dne 12. 10 — Urezati telovnik ali kaj?	V
Dne 13. 10. — Nedelja. Vzravna val hrbet.
Dne 14. 10. — 1'rezoval telovnik. Škarje čisto skrhane. Nesel nabrusil. ali ka-li
I>ne 1. 10. — Kje sem mogel to pozabiti.' Nemara >j>et pri "Maj-niški roii*"
Dne IG. 10. — Tako je.
Dne 17. 10. — Državni praznik.
Dne ls. 10. — Zborovanje obrtne zveze 'Igla*. Sedirj »e bom vendar lotil sukniča?**
Dne 19. 10. —Zelo velik praz-j nik.
Dne 20. 10. — Nedelja.
Dne 21. 10. — Odjemalec je zmerjal kot kakšen |>esKar po skusi naj biti nekaj časa na mojem me*tu! V bioskopu je slika * * Brezumniea. zakaj pogubi jaš tistega. ki si ga izvabila". Po delu
Eksplozija bombe v Mariboru.
4'.Jutru" poročajo: V soboto 23. junija zjutraj oib pol 3, se je iz poslopja v Aleksandrovi ceriti št. 14 začul tako močan pok, da so prebivalci sosednih hiš west rasen i vstali v »prvem, hipu, misleč, da se je zgodilo kaj strašnega. Pok se jim je >zdel kakor izstrelek iz kanona. Na lice mesta je prihitel stražnik, ki je v tem času ne adleč od tam imel
v dr. Or oslovi pisarni zavija le se bolj v zagonetno meglo. Odprto stojita vprašanji, ali gre tu za nesrečo vsled malomarnosti, za slučajno samoeksplozijo v pisahii ali na pLsalnu mizi se nahajajoče granate ali gre tu za dobro premišljen atentat in iz katerega vzroka. Po najdenih drobcih, zlasti po bakrenih obročkih soditi, je ugotovljeno. da imamo tu opravki z
svojo službo. Takoj za njim so' eksplozijo granate in sicer najbr pnihiteli tudi drugi, ki so prestra-|že 7 cm italjanske granate. Okol-
Dr. Robert E. House je iznašel tekočino, ki ima izvanredno čudna svojstva. Ako se vbrizga to tekočin*) človeku, pade v nezavest ter začne nehote govoriti resnico. Tega sredstva se bodo posluževali pri zločincih, ki, trdovratno taje vsako krivdo. — Slika nam kaže zdravnika, ki je vbrizgal v Lo« Angeles jetniš-nici tekočino nekemu bivšemu policistu, kateri je zaprt zastran tatvine. Policist je v nezavestnem s-tanju odločno poudarjal, da ni tat.
(Foreign Lan*ua*e Information Service. — JugoslaT Bureau.)
Pred par leti je federalna poštna ii|»rava izdala debelo knjigo,
pojdetno pogledat ali kaj . . .
Dne 22. 10. Dobil naročilo od! 'bujočo seznani uličnih imen v nekega Averčo-nka. Zelo nezaupna ' važnejših mestih v Združenih • »sebnost. Toliko da ni začel ba- d™v«h- v svrho. da se poštarjem
olai^a dostavljanje onih pisem,
ko ve Kake
delal vašo o-
*ee ?! Poprej •h dneh".
jo
Kd Kr Kd K«« No M«
>ja<
> P ••n

zdaj šiva?" ju obrtne zveze 'Igla*, laj vidite!"
•e l»o ta tudi v dveh A
nezaslišano!'1 vidite!"
en dni sem prišel h kro-rrit. Rekel je: »e m gotovo za merjenje", amlj+'ti sem )>remeril z očmi , kar m) uii < b^ale oči ua nem zvezku, ki je ležal na ro-
lo jt Zdaj 'e« te« u pon
bu
ni
mii
Na ovitku je bilo
Di
greben, nm-pravi. Na-
kateiih naslov ni bil natančno naveden. Ta knjiga na le koristna, saj i'iner&ka pošla slovi po svoji iznajdljiv« sti v dostavljanju pi-
200 ulic njemu v čast imenovanih. Za njim prihaja Irving, prvi veliki ameriški pisatelj, 175 ulicami. Mod glasbeniki se zdi, da je Wagner najbolj priljubljen; dal je ime :J1 ameriškim ulicam.
Drevje in sadje jako pogosto pojavljajo v uličnih imenih. Javor (maple) daje ime 86S ulicam, hiast (oak) 7G0. oreh (walnut)
rantati. Publiki rast« či ni. "Pomeri me' ravnost smešno!
Dne 23., 24., 2."». in 26. 10. —j 1 "režovanje hlače, i*»dsuknjiča. s(ru z lta>}j0ij ^wlno .popačenimi! 743, smreka (pine) 708 in kostanj Majniška roža muhi v proda- j nadavL IVegled seznama pa je^ (ehotnut) 339 ulicam. Nadalje je ialni, v bioskopu "igraje se s sr- tudi pre-ej zairntiv in zabaven. 418 Cherry (č,režnja) streets. 203 cen. kakor s punčko, srce razbili! xava<bio se misli, da je Main Orange (po m cram-a) streets in ste kot punčko". Toliko da se ni- street ((»lavna ulica) na jI Milj zna- 148 Plum (sliva) streets, .-.em jokal.	čfluo ulično ime v Združenih «lr-j Mnogo ameriških ulic nosi ime
Tu se je dnevnik nehal.	i zavali. Saj beseda "Main Street", 'po kaki inozeiiLski tleželi. Tako je
* * *	i vylcd slovitega Sinelair Lewisove- j 60 ulic imenovanih po Holand-
Bili časi, ko so ><• delavci in romana istega imena, j«* že ]«►-; skein, 12 po Norveškeau, 10 jm> obrtniki z orožjem borili za up*e-• vtala proverbialna kot znak ame-j Poljskem, 7 po (.'eškem. 2 po Ita-ljavo «>semurnega delavnika.	tiske«* a nia!omeščam»t va. Res paliji in ena po Nemški Vv.striji
Mislim, če bi mi. buržuji, se-, J«', da ni "Main Street" najbolj j in Rusiji, daj uvedli za delavce in obrtnike pogosto uLičuo ime. Največ ulic inj Dostikrat se pravi, da Združene
»semurni delavnik_da bi se nam trgov v važnejših mestih je ime-j države, ker so razmeroma nova	„ _____ . ______________
{ r-tavili / cboroženo silo po robu. \ nfn"aBih prvem »predsedniku j dt "Ha, nimajo onih čudnih poseb- J je bila to bomba, ali peklenski
--■ Zdi užen:h držav, VTashingtonu. j nosti, ki v starem svetu tako j stroj ali kake vrste šrapneh to v
i V Doštnem seznamu se to ulično i vzpodbuja jo domišljijo. Ta sicer t^^in času še ni ugotovljeno. Iz Pogajanja med Rusijo in Japon- 'n.U p,,M;lvI-ia 1023krat. Šele za j prozaični seznam uličnih imen j dejstva, da je dr. Oi-osel znan lo-
j njim prih&jajo ulična imena kot! glavnih ame r i škili me^t ravno ne vee, se delajo razne kombinacije.
Med Rusijo in .Japonsko se vr- "1>ark (881 krat). " Maple" | potrjuje tega vtisa. Kajti v njem j Skoro izključno pa je že sedaj, da
1	: t8C8). "Mr.in"	, .	.. ......
š«ne ljudi v toliko pomirili, da se je dogodila eksplozija samo v pritličju luše se nahajajoče pisarne znanega nemškega odvetnika dr. Orosla. Otl zjuti-aj dalje je poslopje oMogala radovedna množica. Prizadeti šef pisarne je prišel .ele z jutranjim vlakom s Fale, kjer stanuje preko noletja. Dopoldne se je na lictflliuesta napotila komisija kz zastopnikov policije, vojaške in sodne oblast-i. Le-žalo je mnogo aktov, raztrganih iii razkropljenih, pohištvo je večinoma uničeno in zdrobi Jano na kose, šipe dvojnih oken, kje" se nahaja železno omrežje, vse z?drob-ljeno, več kosov eksplozivne tva-riiie je zadelo ob okno na vrt, kjer se nahaja .pisarna Delniške pivovarne. En tak kos je nekoliko vpognti tudi omrežno palico na oknu, kar je dalo povod prvi domnevi, tla je bila eksplozivna snov vržena skozi tisto okno. kar pa je sškoro nemogoče. Na visokem stropu. nad katerim stanuje mestni fiyik dr. Leon h ar d, se vidijo mnogoštevilni sledova izstrelkov. Vesti, ki so krcžile po mestu, da se je strop vdrl in da se je pod razvalinami pokopala vsa dr. Leon-hardtova rodbina, so br«?z vsake podlage. Pri ekspkziji sploh ni Irtlo človeških žrtev in tudi ne drugi1 materijahie škode, kakor zgolj res velike škode v Oroslovi, deloma tudi v ostalih dveh pisarnah. Eksplozija se je izvršila na me-.tu. kjrt- je stala šefova pisalna miza. pod katero se nahaja 23 du 30 cm globoka in prttej široka vdrtina. Iz tega sklopa jo, da se je razstrelilna materija morala nalia jati pod mizo ali na mizi; neka-teri domnevajo tudi v miznijci. Ali
n«xt pa. ila nist> našli vž^galea. vzbuja donmevo, tla se je ta ali neznano kam izgubil, oziroma ga je kdo skrivaj pobral, ali pa ga sploh ni bilo več pri granati in se je razstrelek izvršil v spodnji shrambi granate, pri čemer pa je odprta še ena možnost, ki vodi sled na atentat, namreč, da je nekdo granato brez zgornjega vži-galca nalašč pripravil za preraču-njeno eksplozijo, torej da je pri tem zasledoval ali namen vloma v blagajno, ali da se je maščeval z uničenjem bolj aktov kot pohištva. Torej politično maščevanje je izključeno.
Splošno mnenje je. da je dr. Orosel sam hranil tako granato in <la je prišla iz raznih vzrokov do eksplozije. Na tej podmeni ne iz-premeni prav nič dejstvo, tla je tir. Orociel razpisal 5000 dhiarjev nagrade za izsleditev storilca. Dr. Or<*$el sani dobro ve, tudi če bi ne bil tako dobe!- jurist, da bi imel radi ogroženja javne varnosti sitnosti .s paragrafi o malomarni shrambi navadnih eksplozivnih .snovi. Mi le beležimo kot kronisti tudi to, po mestu splošno razširjeno kombinacijo, ne da bi zanjo prevzeli odgovornost, fstotako le beležimo verzijo, da je bila eksplozija vprizorjena iz političnih motivov, da bi se jo potem naprtilo Or j trni, kar pa je tudi malo verjetno.
POZDRAV.
Pred n o .se poti am na p a rnik Paris, iskreno pozdravljam Mr. Vin-ceaita in Mrs. Mary Arh ter nju-irih jK't otrok. Pozdrav družiui Johna Mesnaka. Josipa Muško, Aloisa Marovicha, Johna Simon-čiča. Nicka Povšeka in Johna Ke-rina. Vsem ijcrekaiu lepo hvalo za vse, kar ste mi storili dobrega v času našega skupnega gibanja. Obenem se zahvaljujem tvrdki Frank Sakser State Bank ter njenemu osobju za prijaznost v vseh zadevah. Kdor misli potovati v stari kraj. naj se zaupno obrne na t<» najstarejšo in pošteno tvrd-ko. Tam ibo vsak najboljše postre-žeu. Vsem skupaj še enkrat moje iskrene pozdrave, posebno pa družini Ai h. — Josip l.avrlnšek, na potu v Krško.
PAIN-EXPELLER
VAM BO POMAGAL!
če je poklican Pain-Expeller na pomoč, bo BOLEČINA hitro pre-t magana ter bo mahoma izginila. Ob prvih znamenjih revmatizma, živčne potrtosti, nevral-gije, bolečin, krčevitega trganja, ei nabavite steklenico tega močnega, zanesljivega družinskega linimenta ter ga vdrgnite. Pristni Pain-Expeller nosi naSo SIDRO varnostno znamko. Vse drago je ponaredba. • i5c in 70e. v lekarnah ali oC. *
F. AD. RICHTER & CO. 104-114 SmUi 4tk St., Brooklyn N. T.
Male stvari puščam svojim dragim — velike stvari so za vsakega.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
mali oglasi
v "Glas Naroda".
(s:JG
'Oak" j človek laliko najde najbolj čud-
Dom
m. m
ik rednega člana <»brt-lfcla" Jeremija Obknar-
mi vsaj kozaree v od t vno pnosil.
>o vodo, jaz sem pa u-■zek, pa vtaknil v žep in
em ^a prebiral. Prepisal i bi k«j okrajšaa ali po-
pra\ u i
Dne 2. 10. — I>an«^ dobil naročilo. Pomenil, bara nt al z naročnikom, (»ogledal — in dan je medtem minul.
I>ne 3. 1. — Ogledal blajro. Kako lepo blago imajo prokleti kapitalisti, a ? Pil čaj, obedoval, še to in ono — medtem je že nastal več«*r. Spk>h nič ne utegneš delati. Jutri se bom lotil! . . .
I>ne 4. 10. — Praznik. Nisem delal. Pbčival.
Dne 5. 10. — llodil po t>ukanec in gumbe. Pridem k trgovini — zaprto. Vidiš hudiet> zmerom bi kosil. Vrnd .se domw. pd čaj, zopet šel — trgovina je hplob za|*r ta. Kako daleč so prišli naši paraziti. Ne vem. kdaj sploh proda-jajo.
Dne 6. 10. — Nedelja. Počival Dne 7. 10. — Čeprav se v glavi vrti. u»da delo je prva htvar. Ure-zovftl hlače. Crezal eno hlačnico — tako me bok hrbet, da se če vzravnati ne morem. Kdaj se bo Jkončno uehaio to ooramr^o izko riscanje našega jetniškega dela ?
Dne H. 10. — Narode« praznik Hvala Bogu. xt^bomo vsaj za on dan oddahnili.
Dne 9. 10. — Zopet hodil po gumbe. Tri trgovine sem obiel, predno sem našel, bar potrebu jem. Tako seiu zapravil ča*. To delajo izvrstno kavkaako pečenko v	"Majnička roža!" Pa icam sam vendar položil gumbe f Nemara sem jih puatil pri "Maj Pojdemo pogledat.
•se pogajanja obnovitvi medse-;| , 7uo, ..WalB!rt» (74:0 Ln "lin-1 nih imen. Tako najdemo v Oon-^liK^ajev. Pogajanja vodtieolir- (, To	tiaj-1 eord, N. II., ulico, ki se imenuje
v Tok i ju posebno odposlanstvo htiU pf pul;1,riliih u!i:.riih imen vjHot U(y]e R,i:ld	vrc^e iuk-
sovjetske vlade, ki mu načeljuje Združenih državah.	-nje); Philadelphia ima Mad
znani Joffe. Japonska vlada izjav-1 lmmjiU ki se najbolj rabijo za Puddle Lane (stezo nore luže),' rednika. ki je prišel od spodaj po Ija iv> listih, da bo potepala le v p krščen je ameriških ulic, so brž-i doeim ima liaJtiniore iu Washing- e est i proti njemu. V nasproti dr.
bi bil razstreljivo kdo vrgel sk(»zi
akno. .Stražnik, ki je bil tam blizu ob tem času stražil, ve dobro, tki v tistem času na tej <*t^sti ni bilo videti žive du-še razen nekega ua-
so«lasju 7. Anglijo in Ameriko.
. kt)n»4 ona bivših predsednikov Združenih držav. Washinjjtona in Miljnkov v Pragi.	IVneolna sulo že omenili. Ime.Jef-
Znani ruski politik in učenjak feixnia, se-t:iviteelja "Izjave ne-profesor P. N. Miljukov je pri- j odvisnost-i ** in tretjega pred-sed-spel i>red kratkim v Prago, kjet i mka Zdi-uženik držav, se pojavlja je predaval v vinohradskem Na- j	Po Jeffersomi najbolj |x>-
rodnan domu o nalogah ruske e- ' pularen je sedmi predsednik, migraeije. Miljukov živi od leta Ja, k : tla- F ^oje ime 546 uli-! r&j^lh poljan (El.vslaii Fields) v 1920 stalno v Pragi, kjer izdaja | r*m' U nJim Prihajajo imena če-|New Orleausu, m rajskih (Para-
predsedttika, Madison,
toil. D. ulico z imenom PLg Al- Oroslove pisarne .se nahajajoči pi-ley (^svinjska pot). Precej tečno 1 sami dr. Barleta sta to noč sna-tli^i Px^i-k Steak Alley (pot svinj-j žili pod dve ženski, ki sta okrog s-ke pečenke) v \Vasliingtaiiu, L). 2. ure. torej približno pol ure po-<"., iu Saginaw v Miehig-aaiu ima, prej od/11, ne da bi bili kaj suni-
svojo Toothpick Avenue (zobo-trebčeva cesta). Puhteč za seboj ta pregrešni svetr prihajamo do
Vlak cdrezal vojaku glavo.
ru>ko republikansko glasilo ('Po-	i'1
sledmji' Novosti".	^^ triindva^^
sedjmka. Harrison (465krat). To
zadnje ime je sicer nosil tudi de-
. ...	| witi predsednik Združenih držav,
\ Osijekti se je zgodila grozna i ...	_ , ., , .
„ . , , ,	.. a+i ker je ta-le predsednikova! le
rie<r«s-a. \ ojak Jakob (»jurgjevic___ , . . .	_
. ,	..	meerec din, treba imena Harnso-
je stal na straži pri železniškem „ _	,. . .
, , ,, . "i , • • o* i • nmjh «!>e pripisati poznejšemu prehodu v hutoski ulici. Stal je
ja ime drugega oziroma šentega
tlise) ulic. cest, stez, trgov in ae-tališč je povsod ipo Združenih državah.
Ali so pustili tudi Jugoslovani ka;k znak v imenih ameriških ulie? Ni tega mnogo, ali vendar tudi mi nismo brez "svojih" ulic v Združenih državah. V manjših n&selbi-
preblizu pn--. Zagrabil ga je|Predst,dniku- Po Harriaonu priha- nal, je gotovo več ulic. ki spomi-
predsednika, Adams. (400krat) in
.♦roj ter mu odrezal glavo.
tem ime petega predsednika, f	Monroe, tx«eta slovite ^lonroeve
NAZNANILO IN ZAHVALA. | doktrine, političnega nadela, kii Tužtiim srcem naznanjamo so- ^branju je evropskim velevlastim rodnikom. prijateljem in znan- vmešavanje v posle ameriškega eem Žalostno vest, da je dne 13. kontinenta.
julija za vedno za<pala naša pre-1 Imena drugih slavnih Ameri-Ijubljeua sestra	kancev so seveda tudi jako popu-
MARGARETA ČESEN ^nia kot ulična iinetia. Po Franks' starosti 31 let. Ranjka zapušča tiskarju, dr/aAniku m iznaj-tlve seMTi in svaka v Ameriki, v ditelju je poimenovanih 673 nme-vtarem kraju pa mater, tri sestre **iških ulie. Ge-neral Grant, sla^vmi in dva brata.	i vojskovodja orvibie vojne, ima
Iskrena hvala \>em, ki so naju 467 ulic na svoje mie. tolažili v času žalosti ter jo ob- Imena'bitk niso nie kaj posebno Ukali na nulvaiikejii odru in s*pre-, ]>opularna ulična imena. Buena mili k večnemu »počitku. Posdbna Vi sta, kjer je general Taylor zms-hvala darovalcem vencev: , Maryjgal nad Mehikanci, je proslavlje->»«xljek, Baa-hara ftieštar, Maary | na v 51 nlieah, in Saratoga, Guardia. Mary Peterka in druži- county v državi New York, znana na Ovca.	i v zgodovini po dveh bitkah te-
Ostane naj vaein v dobrem spo-i kom vojne-za neodvisnost, je dala uiinu in lahka ji i>odi zemlja l , ime le :J5 ulicam.
/alujoči ostali:	i Imeaia »pesnikov hi pisateljev ne
Mary Pavlic m Mary Česen, j ie ZdnuženUi držav, ampak tudi
j drugth deižel, so priljubljena kot Al)toXk Pavljč, avatk-	j ulična imena. Ime, ki se največ
41 First Avenue, New York City, pojavlja, je ono velikega škotske-
njajo na nekaj jugoslovanskega; tako n. pr. najdemo v Lackawanna, N. Y.. < roatia Street in Serbia Street. Ampak če se oziramo le na gori omenjeni ^>oštiii seznani uličnih imen v najbolj važnih mestih, najdemo, da ima Belgrad nič manj kot deset uliie sebi v kredit. Philadelphia. Pitt*4burgh in Solit h Iiethlehem, vsi v Pčnnsvlvaniji. imajo svoj Belgrade Street. Zdi •se da je Behrrad pospbno priljubljen v Bostonu, kajti tu najdemo kar dve Belgrade Avenue v dveh razli li mestnih okrajih in en Belgrade Road. Springfield, Mass.. ima svoj Belgrade Place in Au-grusta v d/rzavi Maine svoj Bel-arade Roaid. Belgrade Avenue najdemo tudi v Mankato, Minn., in Sail PraneiJKU. Zagreb je po-čatšeeai v Pueblo, Colo. Nashville, Te«in., -ima Balkan Avenue, in uiie, poimenovanih po Maeedoni-ji, je v treh mestih. Na nas Jadran spominja 10 Adrian Street, 2 Adrian Aveiiue, 1 Adriatic
ljivega slišali. Glede povoda iu sto/rilcev ki-ožijo .{>o mestu seveda najrazličnejše, pa tudi najnever-jetnejse vesti in kombinacije. So-\Tažniki Orjune v slovenskih i« nemških krogih ta dogodek seveda takoj naprtili Orjuni, čeprav je. kakor rečeno, Lzkjjučeaio, da bi bil razstrelivo sploh kdo mogel vreči od zinuij .skoai dvoje in še dobro zamreženih oken bais na šefovo mizo. Za političen atentat tudi ne govori nobena oikodnost. Dr. Orosel je bil svoj ča*i i-es stlra-sten isovražnik Slovencev, toda od prevrata sem se ni razen dogodkov 27. januarja 1919 nikjer posebno eksponiral, vsaj ne v .so-vrajžnih nastopih napram Sloven-c-em. Aico gre tu sploh za akt maščevalnosti, bi prihajalo v poštev preje njegovo stališče kot oski-b-nika Grrstmayerjevih hšš. Pa tudi v (tem slučaju bi maščevalec in o- j ral razstrelivo spravita v pisarno, kar je -zopet malo verjetno, ker so brla vsa vrata zaprta. Isto veJja o tretji kombinaciji, da bi se bil
kdo (njegovih ki i jen tov maščeval. Preostaneta torej lo dve even-tualiteti, glede katerih pa ob tem easva Se ni umestno govoa-rti.
Po vsel podatkih, kar jih je do danes na raizpolago, se eksplozija
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni.
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešove«.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani,
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih, stanov, ima 263 strani,	,	t
$1.60 J
/.70
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.	' / ^
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika « v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo f resnobo in teži vami ter nam predočuje ljudstvo r resnično tako, kakršno je.	jf
Knjiga vsebuje 157 strani,	k \ ji ,f§
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma. f i
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. F Vsebuje 170 strani,	f .60
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. j Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod- ' sestavljen. Vsebuje 239 strani,	/ .65
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.	w 7 ,
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov,	f ,
V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-	ftr ^T
ščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih.	W r
Vsebuje 149 strani,	f
Halo življenje. Spisal D. Fr. Detela. f
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje	t ^
slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po	f ? živo in resnično slikanih domačih značajih. — fr
Vsebuje 231 strani, i	.55
/
slovenskem misij oai a r ju. škofu Kara-g-i, m sicer Raraga Street v Grand Rapids, Mich., in Marquette, Mich, ter Baraga Avenue v Buffalo, N. Y., in Marquette, Mich. Plo iznajditelju na elektro-
tehničnem polju, NWcoli Tefla, do-Street in 1 Adriatic Avenue. Kar [ ma iz Lake, nosi ime neka ulica v tiče odličnih rojakov, ki so aa-j Bostonu, Maess., in od nekaj časa sloveli v Ameriki, navaja seznam| sem tudi neka ulica v Brodklvnu,
ga romanopiaea, Scott; imamo itiri cesle, imenovane po slavnem New York.
V ^
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu zziana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna po- ^ ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. _
, Vsebuje 144 strani	» ,60
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. f Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	^ ,40
Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar.
Globoeutna in pretresljiva slika znanega in pov«. *" sod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani,
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avpist Ienca Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graseake in junaško umirali mučeniške smrti. Vsebuje 378 strani,	" *
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 Cotilandt St, New York
.2D
, 1
.75
'.'..W.-ti .i!:;
^M^sSec^.

GLAS NARODA, 18. JUL. 1&23.
SOSEDNJA HISA.
A. G. GBZEN. Za "Glaa Naroda" prosi G. P.
F' /
Iz Jugoslavije.
■i i-
5«
(Nadaljevanje.)
Morski psi ▼ Adriji
V Jadranskem morju so se po javili letos številni morski psi. Te tlni so ribiči vjeli velikega mor-
(promet je ogromen. Zadnjih de-- vet let se je prevažalo s plačanimi kartama povprečno po 14 mil jenov oseb, medtem ko je tfcilo v L 1914.
■skega psa pri Opatiji. Dolg je nad le 6 in pol miljona tramvajskih J metre. Med kopališkimi gosti je, potnikov. Ta promet je pTošlo le-zaiadi morskih psov zavladala velika razburjenost.
—	Resnica ne potrebuje nikakega premisleka. Če hočete obtožiti moža, potem je sedaj čas za to.
Presenetljivo ga je pogledala.
—	Vi ni»te zdravnik, — je rekla. — Ali ste policijski uradnik T
—	Jaz sem detektiv.
Stresla se je.
—	Tako. Torej je bila pa»t. Nič čudnega, da me držite ujeto. Jaz pa nisem nikaka zločinka. Če imate tukaj kaj ukazovati, vas protiini, da mi dovolite kratek pogovor z vašim predstojnikom, pred no me za pro.
—	Odvedel vas bom k policijskemu inšpektorju, — je rekel Grj'ce. — Ali pa hočete iti sama tja? Ali nočete, da vas spremlja Howard Van Burnams?
—	Ali nočete njega obtožiti?
—	Jaz nočem nikogar obtožiti.	* f i • \ 3
—	Kaj pa hočete?
—	Povedite me k gospodu, ki iina pravico zadržati me tukaj ali pa me izpustite. Njemu hočem vse povedati.
—	Kot vam drago, — je odvrnil Gryce ter jo povedel k inšpektorja.
Ifcath Oliver je bila sedaj povem drugačna kot takrat, ko je sedela skrčena v vozu. Izginila je mehkoba njenega bitja. Na obrazu je človek čital le temno odločnost. Njeno obnašanje je bilo mirno.
Predno jo je nagovoril kriminalni inšpektor, je rekla:
—	Privedli so me k vam, gospod, ker domnevajo, da setn v tesnem stiku s strašnim umorom, pri katerem sem bila res navzoča. Krivca niste nošli. Povsem neprizadet je bil aretiran. Brez moje pomoči ne boste mogli nikdar najti resničnega krivca. Njegovega imena pa vam ne morem imenovati. Pustite me dva tedna v popolni prostosti, pustite me delati kar hočem in obljubljam vam, da bom po poteku tega časa povedala, kdo je morilec Mrs. Van Burnams.
Inšpektor si je mbdil, da ni pri pravi pameti.
Detektiv pa je zmajal z glavo.
—	Vem natančno, — je nadaljevala Ruth Oliver mirno, — da se vam bo zdel tak predlog neupravičen in pretiran. Pomislite pa to: — če vam krivca ne imenujem, ne boste nikdar izvedeli njegovega imena. Nikdar ne bom govorila, če mi ne dnste možnosti, da podam svojo izjavo na primeren način ter ob času, katerega bom določila jaz. Za vso muko, katero sem pretrpela, hočem imeti vsaj eno zadoščenje.
—	Kako morate dobiti zadoščenje za muke s takim odlogom? — je vprašal inšpektor. — Ali bi ne bilo največje zadoščeje za vas, da ze r»edaj obtožite krivca f	^
Ona pa je ponavljala:
—	Puhtite mi dva tedna ča^-a. Dva teda jmlne prostosti.
V.*e prošnje so ostale brezuspešne. Molčala je ter ostala nladna.
Inšpektor je poklical detektiva na »tran.
—	Ali mislite, da ni umobolna
—	Popolnoma duševno zdrava je.
—	In ne bo v nevarnosti, da izgubi medtem svoje duševo ravnotežje.
—	Če ji ne l>oino delali nasproti, mislim da ne.
—	Ali ste uverjei, da je v kakem stkku z zločinom?
—	IJila je navzoča pri umoru.
—	In vi mislite, da govori resnico, ko pravi, da nam lahko pojasni zločin f
—	Da, jaz mislim, da je edina, ki bo to storila. Obnašanje Van Burnam^ivih uii zopet pokazalo, da ne moreano pričakovati od njih nikakega pojasnila.
—	In vendar mislite, da sta tudi brata poučena o manjših podrobnostih zločina '
—	Res ne vem. kaj naj si mislim. Priznati moram, da sem bil v tem slučaju poražen. Cela strast deklice se mi je zdela vzbujen* ob pogledu na Howarda, a brezbrižnost, s katero sta se srečala, je potrjevala besede deklice, da ne obstaja med njima nobena zveza. S tem je tudi i»>polnoina izločeno vprašanje Howardove krivde. Cela zadeva je bila polna sitnih podrobnosti, ki ne nudijo nikake skupne slike. Zločinec se zna ali na nečloveški način obvladati ali pa smo na napačni sledi.
—	Ali »»te poskusili, da izveste resnico? In brez uspeha? Tako je. Priznati morr.ii« "u sram me je.
—	P< tem je najltoljse sprejeti njene i>ogoje. Saj vendar ne bo zbrzala ?
—	Ne bomo je izpustili uiti za trenutek iz oči.
—	I>obro.
Vrnila -ta -e k mladi ženski in inšpektor jo je vprašal, če ne misli, da bi mogel inorilee med tem čsom zbežati.
Globoka rdečica je oblila lica deklice in strastno je vzkliknila: le bi le najmanjše izvedel, da je padel nanj sum. bi mu ne mogla prej>rečiti bejra. Obljubiti mi morate, da ne boste govorili z nobenim človekom o meni in mojih načrtih. Nbkdo ne sme izvedeti, da >em še v New Vorku in živa. Če mi ne obljubite tega, ne bom ganila niti z mazincem, da vam izročim zločinca, tudi če bi moral ne dolža trpeti zanj.
—	Dobro, to vam obljubljamo, — je rekel inšpektor. — Kedaj vas torej lahko pričakujemo ,da čujemo vašo izpove'?
—	Natančno v dveh tednih, ob osmih zvečer. Takrat me mora te spremljati, kamorkoli bom šla. Jaz bom položila svojo roko na roko nekega moškega. Ta moški je morilec Mrs. Van Burnams.
___ Šestintrideseto poglavje.
Samostan Ostrog pogorel.
Lz Nikšiča v Črni gori poročajo, da je pogorel samostan Ostrog. Požar je izbruhnil o polnoči in so ga opazili šele, ko je bila že cela streha v plamenu. Gasilna akcija je ostala brez uspeha. Vzrok požara ni znan.
Komunistični kurir.
Komisarijat obmejne policije v Belem Manastiru je aretiral Jurija Horvata, mizarskega delavca, rodom iz Trnave na Češkoslovaškem, v momentu, ko je ta poskušal brez "potnih dokumentov prestopiti državno mejo. V%torbi je
to z vladal o 35 motornih 34 priklopnih vozov. Važen prometni pripomoček so še vodno bicikli, katerih je v Zagrebu v uporabi okolt 1000. Končno so tudi še fija-kerji tu in v lepean številu 120 pomagajo oživljati zagrebške ulice, akoravno so sedaj, <y času avtomobilov, že precej izjgiibili svojo nekdanjo važnost. Razem navedenih prometnih sredstev pa je še 4000 tovornih vozov, ki večinoma oskrbi jo tovorni promet.
Suspendiranje zagrebškega kotar-skega predstojnika.
Kakor poroča "Riječ'\ je bil zagrebški kotarski [predstojnik, Vatroslav Witler, ki je bil zastopnik vlade na Radičevi skupščini
Zapustila sta pismo s prošnjo, naj ju poleže v skupni grob.
Spomenik biskupu Strossmayerju.
Odbor za postavitev spomenika Josipu Juraiu Strossmayerju %e je obrnil na kiparja Ivana Me-štroviča z vprašanjem, če bi bil voljan izdelati ta spomenik. Me-štrovič je a* prrncapu pristal.
21. julija:
Martha Washington. Trat; Olympic, Cherboug; Rotterdam, Boulogne In Rotterdam; Pres. Arthur, Cher hours In Bra-
HAUfAWILO IK PRIPOROČILO
Cenjenim naročnikom 41 Glasa Naroda" t državi Ohio nacnanja mo, da Jih bo obiskal naš pat ovalni sastepuk
Mr. AKTOV BOlfiia. kateri je pooblaščal nabirati na roinino sa naš list, satoraj preei mo rojake, da mu bodo kollkoi mogoča naklonjeni.
rlcvnif publishing co
nosil Horvat veliko brošur komu-1 3- junija v Gračani, kjer se je
BHr
preklad mehurja
MOŠKI! ZaKititc a« Proti n*lex«a;u
Nabavit« ii najboljšo sai'ito
PREMIERS A u MOŠKE Velika tuba 3Kit (<•») ti Va Mana rji aH
Saa-Y-Kit Dept: B 92 Beckman St.. New York Pišite za okrožnico.
nistične propagandne vsebine in je tudi priznal, da je bil poslan zato v Jugoslavijo, v prvi vrsti v Vojvodino, da razširja komunistično propagando. Komisarijat ga je (poslal v Beograd.
Uboj v Zagrebu.
V	V laški ulici je bil z nožem zaboden delavec Josip Barak. Težko ranjen je prispei na stražnico, odkoder so ga odpravili v j bolnico, a je vsled krvavitve umrl. Barak je pijanveval dva dni in izzival goste po gostilnah. V Vlaški ulici pa je zadel na pravega.
Karbolna kislina v vodnjaku.
V	Osijeku je doslej neznan zli-kovec vlil v vodnjak pred paro-Hrodno agencijo večjo količino karbohie kisline, tako da se voda iz vodnjaka ne more več piti. Občina mora izčrpati vodnjak in ga temeljite očistiti. Policija je takoj uvedla preiskavo.
Aretacija železniškega komisarja.
Na zahtevo državnega pravdni-ka je bil v Subotici aretiran kontih r železniške poldcije T. Polja-<ovi('; ki je Ano Kovač pretepel tak", da je umrla v bolnici.
Smrt Črnogorca v Carigradu.
iVnogoree Xikola I>recun, rodom iz vasi Ljubotinja. je živel •iot trgovec že d<."lgo v Carijrradu. Te dni je čakal na noke svoje prijatelje in sedel na klopi v Terapijah ob morju. Njemu nasproti je sedela večja družba pijanih Grkov, ki so .-»e začeli norčevati iz črmjgorske narodne obleke, v katero je bil oblečen I>reeun. Ta se ie raztogotil. stopil k njim. potegnil revolver in izstrelil sedemkrat v gručo. C"e Črnogorec sedemkrat ustreli, sedemkrat zadene. Pred Drecunom se je valjalo v krvi sedem Grkov. Turški žan-darji so hiteli na glas revolver-skih strelov iz sosednjih ulic ter začeli že "d d a loč streljati na Čr-ncngorca. ki je nekaj časa streljal nazaj, kmalu pa se je zrušil ves prereze tail od krogel mrtev na tla. Poleg sedmih Grkov je ubil ie enega orožnika. Čudne navade res v tem Carigradu!
Štrajk mesarjev v Sarajevu.
Kakor poročajo iz Sarajeva, so tamkajšnji mesarji stopili v stavko, ker jim arprovizacijski odbojni dovolil zvišanja mesnih cen.
republikanske e in so padli klici "Doli s j
m !" s;nsiM>auIir»in rul dii7lu>'
Vse to mi je sporočil Grvce, ko me je par dni pozneje obiskal. Ko je doNpel do te točke svoje povesti, me je vprašal:
—	Sedaj bi pač radi vedeli, kaj se je zgodilo z Ruth Oliver Tudi to vam hočem povedati. Ona živi sedaj pri Mrs. Doberger, katero dobro poznate.
—	Mrs. Desberger ?
Bila sem zelo presenečena.
—	In jaz sem vsaki dan gledala v liste, da črtam o njeni are taciji. ✓
—	To si lahko mislim, a mi policisti smo pametnejši kot domne vate. Nočemo še aretirati Ruth Oliver. Sedaj nam lahko napravite uslugo. Ruth Oliver bi rada govorila z vami. Ali jo hoeete obiskati!
—	Popolnoma *em vam na razpolago, — sem odgovorila.
Koliko so Srbi žrtvovali?
V Slatini prav majhni vasici ie-pod samega Kosmaja, so prebivalci odkrili -spomenik vojnim žrtvam iz let 1912. do 1918. Na marmornati plošči se nahajajo imena onih vančanov, ki so padli v boju za svobodo domovine, iu teh je bilo 55! Tako veliko število v vassicd. <ki šteje danes samo 65 vortfleev! Samo v družini Savko-viea je padlo 13 in v družini Damjanovi,'-a 9 družinskih članov! Veliko so Srbi žrtvovali za svojo in našo svobddo in samo z globokim spoštovanjem bi morali mi govoriti o teh žrtvah, položenih na žrtvenik naše svobode!
vršilo posvečen je zastav
kraljem!", suspendiran od službe in pLače ter je uvedeno proti njemu disciplinarno postopanje, ker ni takoj protestiral proti radičev-Jvim izbruhom.
Proti republikanskim zastavam na Hrvatskem.
Zagrebške "'Narodne Novine" objavljajo naredijo oddelka (pokrajinske uprave za notranje zadeve o uporabljanju državnih in plemenskih zastav, grbov in zastav privatnih društev. Naredba je naperjena proti radičevskim republikanskim barjakom in pravi : Dostojno se smejo uporabljati državne in plemenske zasta-srbsko-hrvatsko-slovenske in tega ne sme liikdo preprečavati, sicer «e kaznuje z zaporom 14 dni ter globo 500 dinarjev. Zaporna kazen se ne more spremeniti v denarno glolK). Društva, ki imajo dovoJjcnje za lastne zastfave, smejo L<te uporabljati, toda nobena politična organizacija ne sine imeti nobenih -svojih zantav. Oblasti mornjo z vsemi sredstvi in če treba tudi s silo zsbraniti razobesili je ali nošenje zastav, ki so po tej naredbi prepovedane.
Vsi občinski uradniki aretirani.
lz Srnubora poročajo, da so bili
v Apatinu aretirani vsi občinski uradniki, ker so osumljeni, da so po*ieverili iz obrmske blagajne znesek 600.000 dinarjev.
Steklina v Jugoslaviji
Kakor poročajo zagrebški listi, je Pasteurjev zavod v Zagrebu pren;iqK>liijen. Dne 8. junija je bilo v zavodu 280 oseb, ki so jih v Sloveniji in Hrvatski v zadnjem času ugrizli stekli p«i. Kasneje novodowle, na .steklini obolele o^-ebe, 49 po številu, so morali nastaniti v leseni baraki. Kakor v Avstriji in s*sednj?h državah, se stekli na nevarno širi tudi v vseh krajih Jugoslavije. Tudi v Beogradu je Paxteurjev zavod prenapolnjen. ravno tako tudi v Sarajevu v zadnjem času.
Smrt pod tramvajem.
V Zagrebu se je dogodila težka ne reča, ki je zahtm'ala Človeško žrtev. Enajstletni dijak Rudolf Gambdrl je hotel, idoč iz i>re-koračiti ulico, po kateri se je v istem trenutku pripeljal tramvaj. Električni voz je zgrabil dečka in ga popolnoma razni esaril. Ostal je na mestu mrtev. Ponesrečenec je bil sirota brez očeta in matere.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem bosto ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
Vaška Romeo in Julija
Iz Slatine v Slavoniji porotfejo V Čeradiji pri Slatini je bil vodja orožniStva Črnogorec Mirko Man-dič. Seznanil se je z 201etno Ma rijo S**hweiger in zaljubljenca sta sklenHa, da se vzameta. Toda Ma rijm brat Josip je ugovarjal, ker je bil Mandič Črnogorec. Preti 6 meseci je bil Mandič premeščen v Vin ko ve e in skoraj vsak dan j« pisal Josipu Sehwoigerju, naj mu dovoli, da vzame Marijo za ženo. Toda Jowu ni dovoiij. Čez nekaj
Kretanje parnikov - Shipping News
afi
[ 14. avgusta:
Berengaxia. Cherbourg; Prea. Fillmore, Bremen.
24.	julija:
Aqultanla, Cherbourg: Reliance, Cherbourg in Hamburg; Pittsburgh. Cherbourg In Bremen.
25.	julija:
France, Havre; Lapland. Cherbourg; Prea. Polk, Cherbourg; Seidlltx, Bremen; Conte Rosso, Genoa.
2«. Julija:
Albert Ballln. Cherbourg In Hamburg; Kroonland, Cherbourg In Hamburg.
2M. julija:
Leviathan. Cherbourg; Homeric. Cher-oourg; Volendam, Boulogne in Rotterdam; Rousaillon. Havre.
11. Julija: Colombo, Genoa.
1.	avgusta:
Pres. Garfield. Cherbourg; York, Bremen.
George Washington, Cherbourg In Bre-men.
2.	avgusta:
Suffrente. Havre: Mandrhurta, Cherbourg. Hamburg; Thuringia, Hamburg.
4. avgusta:
I^fi-fayette. Havre: Raionla, Cherbourg; Rvndam. Boulogne; Amcrita, Ch bg, Bremen.
L^Tarette. Havre.
TZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
se more izplavati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne reč kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je približno $200.— za enega potnika.
V slučaju, da naslovljenec za Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega Usta, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati na lcazani znesek v dinar jib.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo pri-poročati pošiljati čeke v Jugoslavijo.
Splofino mnenje vlada, da se čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot ie zsoraj omenjeno, je ▼ Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke ▼ domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo take Čeke v dinarjih šele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni. Onim,
ki stannjejo na deželi in ne potujejo v Ameriko, je najbolje po-SUjati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji pošti brčz neprilik.
Tudi za nabavo potnega lista — (posal je na jpr i pravne je poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in potni Ust se pa lahko plača tudi z dinarji.
V	Italiji in zasedenem
ozemlju —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati !e, ako naslovnik potuje.
Vsled naraščajočih stroškov smo se morali odločiti prevrediti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi:. Za izplačila do |25. računa mo po 75 centov; od $25. naprej po 3%, to Je po 3 cente od vsakega dolarja.
Na nakaznici naj fee vidna m čeoo: Izplačati t dolarjih.
Ta pristojbina Je veljavna dolarska izplačila t Jugoslaviji In Italiji.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cattlaadft St, New York City
7.	avgusta:
Mauretania. Cherbourg; Canoplc, — Cherbourg, Bremen.
8.	avgusta:
Tyrrhenia. Cherbourg. Hamburg: Bel-geniand. Cherbourg. Hamburg; Resolute. Cherbourg. Hamburg; America. Genoa; Pres. Adams, Cherbourg; Bremen. Bremen.
15.	avgusta:
Paris. Havre; Zeeland, CberbcAirgh. Pres. Monroe. Cherbourg.
16.	avgusta:
Mongolia, Cherbourg. Hamburg.
18. avgusta:
Albania. Cherbourg: Olympic, Cherbourg: Orbita, Cherbourg. Hamburg: — Leviathan, Cherbourg; Veendanm. Boulogne.
21.	avgusta:
Aquitania, Cherbourg; Reliance, Cherbourg. Hamhurg; Pres. Harding. Cherbourg Bremen.
22.	avgusta:
France Havre: Ijiennia. Cherbourg; Hamburg: I.apland> Cherbourg; IVesident Van Buren, Cherbourg. Hannover. Bremen.
23.	avgusta:
Minnekalida, Cherbourg, Hamburg — Westphalia, Hamburg; President Wilson, Trst-
25. avgusta:
Homeric. Cherbourg: Or<a. Cherbourg, Hamburg; Taorniin«. <Jenoa; Rotterdam. Boulogne: Pres. Arthur. Cherbourg. Bremen.
28.	avgusta:
Roussillon. Havre: Mauretanla. Cherbourg; Pittsburgh, Cherbourg, Bremen.
29.	avgusta:
I »res. Polk. Cherbourg; Beldlltz. Bremen: Conte Ru«so, Genoa.
30. avgusta:
Kroonland. Cherbourg.
1. septembra:
Lafavette. Havre: Majestic. Cherbourg; Volendam. Boulogne; George Washington. Cherbourg, Bremen.
9. avgusta:
Rochambeau, Havre: Finland, bnurg; Hansa, Hamburg; Conte Genoa; Argentina Trst.
11. avgusta:
La TSavoie, Havre: Majestic, Cherbourg; j New Amsterdam. Boulogne: Tres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Muenchen. j Bremen.
Cher- ' Ber*^naarla." Cherbourg; Resolute. Cher-Verdl, bourg. Hamburg.
5. septembra:
Belgenland. Cherbourg.
8. septembra:	„_ . . _
Leviathan. Cherbourg; Marta Washing-
ton, Trst-
AN6MOR
Ali boste dobili rojake v Ameriko?	j
Konzul Združenih drfav v Zagrebu ie sprejema prošnje *a potne liste in vizeje toletno kvoto. CUNARDSKA plovba c najhitrejša na svetu. Potnikom s Cunard tiketl ni treba Čakati na parnlk., ker Cunard parniki odplujejo vsakih par
Cunard frta se Je pogodila > J^^jj'j rtu T-omasa potnikom s svojimi uslužbenci
..... rt« iih vzamejo naravnost
nezgodami in
ki jih s tem. da jih vzamejo naravnost, na parnik. zaSMtijo pred •>tro*ki. To delo je brezplačno. Za nudaljna pojasnila vpraSajte pri kateremkoli agentu aH pri
CUNARD LINE 25 Broadway N. Y.

New York. Plymouth. Havre. Parts
FRANCE. 25. juliia; 22. avg.: 19. sep. LAFAYETTE 4. avg.; 1. sept.; 29. sept. LA SAVOIE, 11. aug.. 8. sept. 20. okt. PARIS .. 15. avg.; 12- sept.; 3. okt. New Yorlc. Havre, Parts
ROUSSILON ............... 28. iulija
CHICAGO................2- avq.
ROCHAMBEAU ........ 9- augusta.
New York. Vigo I Spain). Bordenus LA BOURDONNA1S 18. septembra. Ttntc u Bandits lekalace •««■»■ »>'•• •'•'SiSi 19 STATE STREET.	N EW YORK
V ali IZ
JUGOSLAVIJE
Kupite vnaprej plaž an« karte svojim sorodnikom ia naše črte.
White Star Line
New York — Cherbourg Olympic 21. Julija:: 18. avg.; 8. sept. Homeric 28. Julija; 25. avg.; 15. sept. Majestic 11. avg.; 1. sept.; 22. sept. (Največji parnik na avetu.)
American Line
New York — Cherbourg — Hamburg Kroonland 26. Julija: 30. avgusta. Manchuria 2. avg.: Finland 9. avg-Mongolia 16. avg.; Minnekahda 23. avg.
Red Star Link
New York — Cherbourg — Antwerp
Lapland 25. Jul.: 22. avg.; 19. sept. Gothland (samo Antverpen) 4. avq. Belgenland 8. avg.: Zeeland 15. avg. Dobra hrana. Zaprti prostori.
V.-IiWa javna zbiralIžta. Oglasite se pri lokalnem agntu ali pri
passenger departments
no. 1. Broadway	New York.
LEPO POSESTVO
j p naprodaj v Clor. Kart?ljevem pri M irnipeči. Za podrobnosti se obrniti* na lastnika: Frank Nagel, 180 Stewart St.. Milwaukee, Wis.
DOBRI
XW DOG AR JI dobe delo pri Max Fleischer, 473 North McNeil Street,
Memphis, Tenn. (v s 18,2"»—7 & 1.8.15—8)
<3ni je prišel Man die ošabno v Če Nekaj itatistike o prcjaetnih sred- ml i jo prosit brata Marijinega.
* "	'	Ker ni dosegel ničesar, je Mandie
ustrelil Josipa. Nato je šel k Mariji in ji povedal, kaj je storil Marija se je oblekla v poročno
sirih v Zagrebu
Avtomobil kot osebno in tovorno prometno sredstvo se je v 'zadnjem času v Zagrebu zelo razSiriL
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
NajnOTeji« flnstroranm iadaj* Vsebuje 806 strni.
Tako je sedaj tamkaj v prometu obleko In se zakrila s pajčolanom.
IDalj* prihodnji 1.1 ,2U>

oseb ni] i avtomobilov, 37 ai'to-taksov. 102 tovorna avtomobila in 56 motornih koles. Tramvajski
Potem jo je Majulie a. dvema streloma iz revolverja usmrtil ter končno ustrelil še samega sebe.
■j..ti .-v •>
& J
J • flfci ': ar-.'■ . .•

Kada bi i/.vedela za svojo sest-rič-no FAN I ( 'ESXIK. Doma je iz Klenka na Notranjskem. Pred enim letom je bila pri meni. Seda,i ji imam ■sporočati njene matere oz. moje tete veliko iz starega kraja, zato jo pronim, (.ia se mi oglasi, ali [»a če kdo oil mojih znancev ve za njen na-slmv, prosim, «la nvi fxn naznani, za kar bom hvaležna. — Mrs. Helena Rolih, R. D. 4, Box 32, Smith port. Pa.	(18-19—7)
^AZNANILC IN PBIPOBOČILO
Naročnikom "Glas Naroda" ^ državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni sa stopnik
Mr. Joseph Sm&lcel,
ki je pooblaščen pobirati naročnino sa naš list. Zato prosimo rojake, da ma bodo kolikor mogoče aaklon jeni.	Upravništvo
Kako se potuje v starikrai in nazaj v Ameriko.
V da Je natanko poučen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh, ki so v rvezl s potovanjem. Vsled dolgoletne Iskušnje nam je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila.
PrlporoCamo vedno tndi samo najboljše parnlke. ki Imajo kabine t ni. raaredu.
Ako ste m um en 111 potovati v stari kraj, nam plfiU* ker so to v Vafio korist.
Tudi eni. ki i* niso amarlikl irla«. liani, smejo potovati v atari kral na oblak In |lm Je dovoljeno vrniti ea. Na ieljo dajemo vsakemu to* zadevna pojaanla.
Kdor teli dobiti sorodnike ali znance ls starega kraja, naj nam pila aa navodila, kaj d Število priseljencev Je opoejeno.
Za potne stroSke Izplačuje po nagem naročilo Jadranska banka tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
Si Cortlandt Street New Terk
Glavno zastopstvo Jadransks banks.

NAZNANILO.
Naš stari zastopnik JANKO PLEŠK0, ki je svoječasno potoval za naš list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naš posel. Kajakom ga t opto priporočamo.
Uprava Glasa Naroda.

Prave pristne glasne VICTOR in QOLUMBIA GRAMOFONE z rogom ali brez roga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Co-Inmbia plošče dobite le pri
IVAN PAJK
Victor Dealor
24 Main Sfc», Conemangh, Pa. Cenike zastonj, pišite ponj.