informator
Številka 1	Leto XX. Titovo Velenje, 8. januarja 1986
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika
Delavci Gorenja za bolnico Celje
Tako kot večina delavcev v občini Velenje smo tudi delavci Gorenja od novembrskega osebnega dohodka prispevali en-dnevni zaslužek za posodobitev bolnice Celje.
In koliko denarja smo na ta način zbrali? S prispevanjem enodnevnega zaslužka smo v
delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju zbrali 14.364.000 dinarjev ali staro milijardo in 436 milijonov dinarjev. To je kar zajetna vsota in pomeni naš prispevek za naše zdravje in za boljše zdravje in za boljše zdravstveno varstvo.
Osebni dohodki
NOVA VREDNOST
enote enostavnega DELA
Konec decembra so samoupravni organi temeljnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja obravnavali in sprejeli predlog za 10 % povečanje vrednosti enote enostavnega dela (VEED) in vrednosti enote minulega dela (VEMD).________________
Vrednosti za obračun osebnega dohodka za mesec december, ki ga bomo prejeli 12. januarja, tako znašajo: VEED = 181,10 din bruto, oziroma 127,38 din neto, VEMD = 10,00 din bruto, oziroma 7,03 din neto.
(Pri obračunu neto vrednosti so upoštevani prispevki iz osebnega dohodka za občino Velenje).
Navkljub povečanju vrednosti enote enostavnega dela bodo izplačani osebni dohodki nekaj nižji, kot so bili v decembru, ko smo dobili izplačane osebne dohodke za me-
sec november 1985. Razlog je seveda v tem, da so bili novembrski osebni dohodki bistveno višji na račun visoke kvartalne stimulacije, razlika pa je tudi v številu delovnih ur. V večini temeljnih organizacij so v decembru delali 23
rednih delovnih dni, v mesecu novembru pa so v vseh tozdih opravili še dodatne delovne sobote. Osebni dohodki v glavnem torej ne bodo tako visoki, kot so bili prejšnji mesec, z dvigom vrednosti enote enostavnega dela in enote minulega dela (VEED in VEMD) pa bodo ostali vendarle relativno dobri. Nihanja v višini osebnih dohodkov, ki so posledica obračunavanja kvartalne stimulacije in različnega števila delovnih ur so normalen rezultat doslednega izvajanja našega sistema delitve po delu in rezultatih dela..
Ob koncu te informacije še o datumu izplačila osebnih dohodkov za mesec december. Običajni datum izplačila je 12. v mesecu. Ker pa je 12. januar nedelja, bo ta mesec izplačilo že v petek, 10. januarja.
PLANSKE USMERITVE 1986
(stran 2. in 3.)
O SREČANJIH...
V vedrem razpoloženju so v marsikateri delovni skupnosti in temejni organizaciji proslavljali novo leto. Novoletnih srečanj, organiziranih na najrazličnejše načine, je bilo kar precej. Nekateri so za svoje sodelavce pripravili kar prijetna srečanja, tako prvič tudi izvršilni odbor osnovne organizacije zveze sindikatov delovne skupnosti Splošni posli v prostorih družbene prehrane termoelektrarne v Šo-
štanju, od koder je naš posnetek. Tudi sindikat v Delovni skupnosti skupnih služb Gorenja Gospodinjski aparati se je izkazal, saj je srečanje pripravil v lastni režiji. Delavci v obratu Pohištvo so pripravili srečanje, ki ga je z nastopom popestril Janez Sterkuš v eni izmed svojih aktualnih vlog. Sicer pa so prazniki mimo. Delo teče naprej. Tako je tudi prav.
S
Med novoletnim srečanjem upokojencev Gorenja je bilo časa dovolj tudi za živahne razprave o poslovanju
Alojz Meterc, vodja službe varstva pri delu in Josip Kunej, vodja tozda Kondenzatorji, sta ob desetletnem jubileju pokramljala o prehojeni poti v Gorenju
gorenjeg©sp©dDmijs6ca sipatrsifta
gorenjemioSraoDja ©pinsma
NOVI IZDELKI
Večji izvoz
Obseg proizvodnje v Gorenju Gospodinjski aparati bo tudi letošnje leto enak, čeprav so del proizvodnje prenesli v Gorenje Sira v 3ihač. Večji izvoz in višja produktivnost.
Pri pripravi in izdelavi letnega plana 1986 so v Gorenju Gospodinjski aparati izhajali iz sanacijskih dokumentov, ukrepov za izvrševanje plana, sprejetih letos poleti, predinvesticijske študije o posodobitvi proizvodnje gospodinjskih aparatov ter skupnih ciljev sozda Gorenje.
Tako naj bi obseg proizvodnje tudi prihodnje leto bil enak letošnjemu čeprav so prenesli del proizvodnje hladilnikov v Gorenje Bira v Bi-hač.
Produktivnost naj bi povečali za 3 %, izvoz pa za 6 % in bi tako predstavljal več kot polovico proizvodnje. Zmanjšali naj bi zaloge in stroške ter se zavzemali za izboljšanje pro-dajno-nabavnih pogojev, zlasti cene, roke, kakovost prevzema.
Sestavni del letnega plana Gorenja Gospodinjski aparati predstavljajo tudi ukrepi za uresničitev planskih ciljev. V posebnih programih bodo bolj natančno določili posamezne cilje in jih ovrednotili. Posebne programe bodo izdelali predvsem za znižanje stroškov, kadre, izobraževanje in nagrajevanje, za investicijska vlaganja in programe na razvojnem in tehnološkem področju.
Več naj bi izvozili prihodnje leto na klirinška tržišča in sicer naj bi izvoz na ta tržišča povečali za 76 %, medtem ko bi skupen izvoz povečali za 6 %. Uvoz naj bi zmanjšali za 2 %.
Leto 1986 bo tudi prvo leto izvajanja projekta tehnološkega prestrukturiranja, s katerim naj bi povečali izvoz, povečali kakovost in odpravili ozka grla. V Gorenju Gospodinjski aparati ocenjujejo, da bodo za to namenili okrog 500 milijonov dinarjev. Najpomembnejša pa bo posodobitev proizvodnje v obratu plastika, osvojitev proizvodnje hladilniških termostatov projekt površinske zaščite v tozdu Pralno-pomivalna tehnika, avtomatska linija cinka n ja v bobnih in proizvodnja termostata žičnih uparjalnikov.
Na področju strukture delitve celotnega prihodka in dohodka je osnoven interes zmanjšanje stroškov in tako povečanje akumulacije, pri čemer pa se zavedajo, da lahko boljše rezultate dosežejo le z izboljšanjem kakovosti, racionalizacijo in s čimbolj strokovnim delom.
Poseben poudarek namenjen osvajanju tržišča za nove izdelke, proi-vodnjo za izvoz pa naj bi glede na ocene povečali v primerjavi z letom 1985 za 37 odstotkov.
V	obratu Pohištvo bodo fizični obseg proizvodnje povečali skladno s prodajnimi cilji za 9 %, vrednost proizvodnje pohištva pa naj bi v letu 1986 predvidoma porastla za 81 % in bi znašala 1.929 milijonov dinarjev. Število zaposlenih naj bi povečali za 7 %, fizično produktivnost pa za 2 %. Obrat embalažnica bo svoje proizvodne zmogljivosti še naprej prilagajal potrebam tozdov finalne proizvodnje Gorenja Gospodinjski aparati. Načrtovana proizvodnja tozda Gradbeni elementi je za leto 1986 za 5 % višja kot 1985, kar pomeni 2.149 milijonov načrtovane vrednosti ali 77 % več kot leta 1985. Povečan fizični obseg proizvodnje je predvsem na račun rasti proizvodnje v obratu Umetni marmor. Produktivnost bo v tozdu Gradbeni elementi večja za 6 %. Tako bo omogočena tudi uresničitev rekonstrukcije in modernizacije proizvodnje keramičnih ploščic, ki jo načrtujejo v prvi polovici leta 1986.
V	letu 1986 nameravajo proizvajati štiri variante kuhinje Gorenje Internacional ter razširjen asortiman osnovne in dodatne sanitarne opreme programa Onix in Dolopol. Osvojiti nameravajo tudi domače tržišče za prodajo nove kuhinje M—006, za katero so
med drugim prejeli tudi nagrado Zlati ključ 1985 v Beogradu.
Zaostrena tržna situacija doma ter visoke zahteve tujega trga zahtevajo izdelavo kakovostnih izdelkov, za kar si morajo prizadevati tako v nabavnih službah kot v proizvodnji ter pri prodaji. Zato bo treba v obeh tozdih nadomestiti iztrošeno tehnologijo. Ker pa so sredstva, namenjena uresničevanju investicij, dokaj skromna, bo treba investicije uresničevati po prioritetnem redu, da bi lahko dosegli čimvečjo dohodkovno in proizvodno učinkovitost.
S tekočo kadrovsko politiko bodo dosledno izvajali ukrepe iz sanacijskega programa, upoštevati pa bodo morali spremenjene potrebe po določenih kadrih zaradi zahtevnejše tehnologije po rekonstrukciji proizvodnje v obratu keramika in ostalih investicijah v delovni organizaciji. Potrebne bodo razne premestitve delavcev, dokvalifikacije ter nadomeščanje zaradi fluktuacije z ustreznimi strokovnimi profili.
Za doseganje zastavljenih ciljev pa bo potrebno motiviranje vseh posameznikov in kolektiva kot celote z raznimi oblikami stimulacij. Pomembno vlogo pri tem ima sistem nagrajevanja po delu s poudarkom na gibljivem delu osebnega dohodka. Večjo skrb kot doslej pa bodo namenjali tudi sodelovanju pri pripravi programov družbenega standarda, saj boljše zadovoljevanje takšnih potreb delavce dodatno motivira k doseganju boljših rezultatov in krepi čut pripadnosti kolektivu Gorenja.
gorenjepro©@®CTi® ©prom®
NOV PROGRAM
V letošnjem letu v Gorenju Procesna oprema predvidevajo uspešen nastop na trgu z novimi proizvodi!
Letos naj bi se Gorenje Procesna operna pojavilo na trgu z novimi proizvodi kot so terminal Paka 5000, grafični terminal in emulacije IBM in Honeywellovih terminalov. Istočasno naj bi prodor-neje nastopili s proizvodi, ki so se na trgu pojavili lani in sicer Dialog, kjer bodo povečali število aplikacij, KLAS I in KLAS II, kompaktni PLK in tiskalnik. Nadaljevali pa bodo tudi z delom na tekočih projektih ter pričeli z novimi.
Temeljna organizacija Tehnološka oprema se bo intenzivno vključevala v proces prestrukturiranja Gorenja Gospodinjski aparati ter v izvoz na Poljsko in v Sovjetsko zvezo.
V tozdu Poslovna oprema na Ptuju pričakujejo letos uspešnejše poslovanje kot je bilo doslej. Predvsem si obeta-/ jo izboljšanje proizvodnje, kakovosti in ekonomičnosti, poslovanja ter intenzivno osvajanje novih proizvodov kot postopno prestrukturiranje programa. V letošnjem letu predvidevajo v Gorenju Procesna oprema povečanje izvoza, predvsem na konvertibilan tržišča. Uresničili naj bi rast proizvodnje, spremenili strukturo in število zaposlenih, povečali akumulacijo na zaposlenega, širili bodo medsebojno programsko in proizvodno povezanost v delovni organizaciji, znižali zaloge, izboljšali položaj temeljne organizacije Poslovna oprema na Ptuju in skrbeli za programsko izobraževanje v okviru integralno strateškega sistema in za izobraževanje lastnih kadrov.
gorenje©©mm@ree
ZAHTEVNI CILJI
Letošnje leto bo od delavcev Gorenja Commerce zahtevalo maksimalne naPore, da bi lahko uresničili zahtevne cilje, postavljene z letnim planom
domačem trgu naj bi letos prodali za 66 milijard dinarjev izdelkov delovnih organizacij Gorenja in izvozili za 26 milijard dinarjev. Za Potrebe proizvodnih delovnih organizacij naj bi nabavili za 42 milijard dinarjev bla-
ga ter uvozili za 12 milijard dinarjev reprodukcijskega materiala. Na domačem trgu bodo uveljavljali politiko dinamičnih prodajnih pogojev, kar pomeni, da bodo v posameznih časovnih obdobjih dosegli različne stopnje pokritja, vendar v celoti pokritje ne sme biti nižji kot 0,5 % v primerjavi z lanskim letom. Plačilne pogoje na vhodu bodo izenačili s plačilnimi pogoji na izhodu in s tem dosegli določeno znižanje stroškov kapitala. Pomembno vlo-
go v poslovanju bosta odigrala vodili politiko nagrajevanja kakovost proizvodov in stori- po delu ter skušali tudi z indi-tev ter spoštovanje dogovorje- vidualnim nagrajevanjem de-nih dobavnih rokov.	lavcev v prodaji doseči boljše
Na področju delitve osebnih	poslovne rezultate,
dohodkov pa bodo še naprej
URNIK REKREACIJE
PONEDELJEK
mala telovadnica OŠ Bratov Mravljak od 17. do 18. ure	namizni tenis
od 18. do 19.30 ure	aerobika—ženske
od 19.30 do 21. ure	namizni tenis
telovadnica OŠ Veljka Vlahoviča
od 18. do 20.30	košarka
kegljišče TE Šoštanj
od 17. do 21. ure	kegljanje
strelišče MROŽ
od 16. do 17.30	streljanje z zračno puško
TOREK
Rdeča dvorana — balkon
od 18. do 21. ure	namizni tenis in badminton
Šahovski klub v Kavarni REK
od 17. do 20. ure	šahiranje
SREDA
telovadnica OŠ Anton Aškerc Pesje
od 16. do 20. ure	tekmovanje po programu in
prosta rekreacija
Telovadnica — centra srednjih šol
od 16.30 do 17. ure	odbojka
ČETRTEK Rdeča dvorana
—	parter
od 18. do 22. ure
—	balkon
od 18. do 21. ure
PETEK
Mala telovadnica OŠ Bratov Mravljak
od 17. do 21. ure	namizni tenis
Rdeča dvorana — balkon
od 18. do 21. ure	tečaj za tenis
V vse navedene objekte je prost vstop z delavsko izkaznico Gorenja.
nogomet namizni tenis, badminton
VEČJA DELA
TERMINSKI KOLEDAR
V	oddelku vzdrževanja obrata Zamrzovalne omare so med prazniki opravili večja investicijska in druga vzdrževalna dela. Delali so vse dni, razen 1. januarja 1986.
Daljši novoletni dopust so s pridom izkoristili v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika. Čeprav je obrat Zamrzovalnih omar eden izmed sodobnejših v Gorenju, pa je sedem let že čas, ki je opravil svoje. Zato so se v obratu Zamrzovalne omare lotili zamenjave ročne brizgalne kabine v lakirnici. Zaradi dotrajanosti so kabino v celoti zamenjali. Poleg tega so zamenjali tudi dvoje kurišč, kompletno z registri, v pečeh.
V	lakirnici so zamenjali električne komandne omarice, pri katerih so uporabili domače materiale. Pri tem je pomembno, da bo v bodoče odpadel uvoz rezervnih delov. V obratnem vzdrževanju so izdelali in med prazniki montirali filtre v sušilnih tunelih.
Vili Drolc
Marjan Antloga
Danilo Rozman
V	tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika pa so delali tudi v drugih oddelkih in obratih. V obratu Hladilniki so demontirali ekstrudor in tri vakuumirke za Gorenje Bi-hač. V tem obratu so montirali nove diske v lakirnici in namestili novo kurišče vžgal-ni peči lakirnice.
V	obratu Zamrzovalne omare so zamenjali odvozni transportni trak. Izdelali so novega, prejšnji pa je bil uvožen.
V	tem obratu so popravili tudi vakuumirke in opravila še vsa druga vzdrževalna dela, ki jih je vodil Roman Koren. Sicer pa so v tozdu povedali, da so se njihovi vzdrževalci izkazali. Morda lahko omenimo Vilija Drolca pri komandni omari lakirnice, pri zamenjavi žgalnih peči je bil med najbolj prizadevnimi Marjan Antloga, pri vakuumirkah pa Danilo Rozman.
Sodelujte v Informatorju!
Kličite 133 (2. ATC.)
V zadnji lanskoletni številki Informatorja smo objavili tudi plan koriščenja delovnega časa za proizvodne organizacijske enote Gorenja v Titovem Velenju.
Tudi letos naj bi že v januarju opravili solidarnostni dan že v januarju in sicer v soboto.
Severin Šali:
SIJOČE MRACINE
Zbirka Severina Šalija Sijoče mračine je izbor iz vsega dosedanjega pesnikovega dela. Kot izbor se seveda opira predvsem na tisto gradivo v njem, ki je s pesniškega vidika pomembnejše in bolj dognano; pri tem pa upošteva in v ureditvi kolikor moč tudi izpostavlja posamezna raz-
11. januarja 1986. Za sanacijo Gorenja pa bomo vsi delavci opravili tudi tri udarniške delovnike na svojih delovnih mestih. Tako bodo udarniške sobote, 22. marca, 20. septembra in 22. novembra 1986 Predlog koriščenja delovnega časa pa predvideva za letos tudi 4 dodatne delovne dni in sicer februarja, junija, oktobra in decembra.
dobja in razvojne faze, v katerih je to delo nastajalo.
Tako je zbirka Sijoče mračine več kot samo nova predstavitev že predstavljenega, saj s tem, ko upošteva novo, malo znano ali neznano gradivo, znatno razširja in dopolnjuje našo dosedanjo predstavo o pesnikovem delu in nam daje novih oporišč za njegovo celovitejše razumevanje.
ANTON MEH
Nemo smo obstali v obratu, ko smo zvedeli za žalostno novico, da se med nas, svoje sodelavce, ne vrneš več. Ne moremo se sprijazniti s kruto resničnostjo, s praznino na delovnem mestu, praznino v našem delu in življenju obrata Hladilniki, ki si jo vse od leta 1969, ko si se zaposlil pri nas, zapolnjeval ti.
V življenju nisi bil nikoli polovičar. Dosleden si bil pri svojem delu, dosleden v svojem življenju, ko si si kljub težavam ustvaril dom, obnovil že skoraj razpadlo domačijo, vanjo ponovno vnesel življenje.
Zato mi, ki smo te poznali vsa ta leta, tem težje dojemamo neprizanesljivo usodo, ki te je na polovici življenja, v največjem vzponu ustvarjalnih moči, iztrgala življenju in delu.
Vsi smo na jesen obrali sadove svojega dela in se prepustili spokojnosti zime, ti pa tega ne boš več užival.
Vse življenje si sejal, zdaj pa, ko bi moral pobrati sadove in se pripraviti na mirno zimo, si omahnil.
Pogrešali te bomo, čeprav življenje teče naprej. Delček tvojega ustvarjanja in prizadevanja pa bo ostal v nas. Vedno pa boš živel v podobi svojih dveh sinov, ki jima mi, tvoji sodelavci, ponujamo pomoč, kadar jo bosta potrebovala.
Sodelavci tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organ: Izdajateljski svet - predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja: Uredniški odbor - Glavni in -odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1985. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.
8. bralna akcija