KRANJSKI ZVON ^_ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju. / i Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1983. Št. 2 Posamezna Stev. 2 Din. V premišljevanje...! Besede sv. pisma: Oslepil je njih oči in za/crknil njih srce, da ne bodo z očmi videli in s srcem umelt , ter se spreobrnili in jih jaz ne bi ozdravil. Iz. 6, 9. 10. Ker se je zbirala velika množica in so iz mest prihajali k njemu, je povedal v priliki: -Sejavec je šel seme sejat. In ko je sejal, ga je nekaj padlo poleg pota, in je bilo pohojeno in Pj'ce neba so ga pozobale. Drugo je padlo na skalo, in ko je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo y age. Drugo je padlo v sredo med trnje, in trnje, ki je z njim zrastlo, ga je zadušilo. Drugo je pa-^{o na dobro zemljo in je zrastlo ter obrodilo stoteren sad. Ko je govoril, je zaklicali „Kdor ima f!s«sa za poslušanje, naj posluša!" Njegovi učenci pa so ga vprašali, kaj pomeni ta prilika. On l,rn je rekel: „Vam je dano razumeti skrivnosti božjega kraljestva, drugim pa se daje v prilikah, da 8'edajo, pa ne vidijo, in poslušajo, pa ne razumejo. Prilika pa to pomeni: „Seme je božja besc-đ"- Kateri so poleg pota, so tisti, ki poslušajo, na to pride hudič in vzame iz njih srca, da nc verujejo in se ne zveličajo... Seme pa, ki je padlo med trnje, so tisti, ki slišijo, pa gredo in Se v skrbeh in bogastvu in nasladnosti življenja zaduše in ne obrode sadu..." Luk. 8. 5-15. In vstalo bo mnogo krivih prerokov, ki bodo premotili mnoge. In ker bo hudobija nabila, bo ljubezen premnogih omrznila. Kdor pa bo vztrajal do konca, ta bo zveličan. Mat. 24, 11. 22. Kjerkoli je mrhovina, tam se bodojjzbirali jastrebi. Mat. 24, 28. Kaj so nam škofje ? . Vatikanski* cerkveni zbor je glede škofov določil katoliški nauk sledeče: „Škofje, ki ° Postavljeni od Sv. Duha na mesto apo-o/ok, pasejo in vladajo kot pravi pastirji p°samezne sebi določene črede... Katoliška dogmatika uči*sredeče : Škof pase svojo čredo s poučevanjem in I ^er z oblastjo, ki jo je prejel od Kristusa. Škof ■na torej pravico in dolžnost, naloženo od Boga, v9 obsoja zmote, knjige, spise in časopise, ki Sebujejo verske ali moralne zmote. ^ škof vlada vse vernike svoje škofije. On fii°re ^a'an postave in navodila za svojo ško-J° v zadevah, ki se tičejo vere, bogoslužja, j svnega življenja in cerkvene discipline. Škof 'Udi cerkveni sodnik v prvi instanci, more ka-°Vati one, ki se pregreše proti božjim in cer- kvenim postavam s cerkvenimi kaznimi, kakor jih predpisuje cerkveni zakonik. To je verski nauk in kdor tega ne veruje, je pač odpadnik od vero in Cerkve. škofove dolžnosti lepo popisuje sv. apostol Pavel v svojem pisrnu Timoteju, škofu, ki ga je sv. Pavel sam postavil za škofa v Efezu. Tako le piše apostol Pavel: „Rotim te pri Bogu in Kristusu Jezusu, ki bo sodil žive in mrtve, pri njegovem kraljestvu: Oznanjuj besedo, nastopaj, bodi prilično ali neprilično ; prepričuj, svari, opominjaj, z vsem potrpljenjem in učenjem. Zakaj pride čas, ko zdravega nauka ne bodo prenesli, temveč si bodo za čehljanje ušes izbirali učitelje po svojih željah in bodo ušesa odvračali od resnice, obračali pa se k bajkam. Ti pa nadloge pretrpi, izvrši delo blagovestnika, spolni svojo službo. II. Tim. 4,1.-5. Verski nauk je — kdor tega ne veruje, ni Stran 2. Štev. I več ud katoliške cerkve —, da so škofje pravi nasledniki apostolov. Apostolom pa je Jezus rekel: „Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite in u-čite vse narode; krščujete jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih spolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal; in glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta". Mat. 28. 18-20. In drugič je rekel Gospod: „Kdor vas posluša, mene posluša, kdor vas ne posluša, mene ne posluša." In drugič: „Kdor Cerkve ne posluša, je kakor pagan in očiten grešnik". Cerkev vodijo papež in škofje. Škof je v svoji škofiji reprezentant Cerkve, kdor torej škofa ne posluša, Cerkve ne posluša. Kako so prvi kristjani umevali škofovsko oblast, narn prelepo popisuje mučenec sv. Ignacij, ki je bil učenec apostolov. Tako le piše: „Vsi, ki so božji in Kristusovi, drže s škofom. Kjer se prikaže škof, tam naj bo tudi ljudstvo. Kjer je Kristus, tam je Cerkev; kjer je škof, tam je Cerkev, kjer je Cerkev, tam je Kristus. Škof je predstojnik mesto Boga. Vsi morajo imeti spoštovanje do škofa, kakor do Kristusa". Ko je Gospod dal apostolom in škofom u-čeniško, duhovniško in pastirsko oblast, veliko čast in oblast v njegovem imenu učiti in vladati v verskih in nravnih zadevah vernike, jim je pa tudi napovedal: „Ako vas svet sovraži, vedite da je mene prej sovražil ko vas. Ko bi bili vi od sveta, bi svet svoje ljubil. Ker pa niste od sveta, ampak sem jaz vas od.sveta odbral, zato vas svet sovraži. Če so mene preganjali, bodo tudi vas; če so mojo besedo spolnjevali, bodo spolnjevali tudi vašo. Toda vse to vam bodo storili radi mojega imena ... Iz shodnic vas bodo izobčevali; pride celo ura, in bo vsak, ki vas umori, menil, da služi Bogu". Jan. 15, 18, 16, 5. Prof. F. VVatzl. Priprava na sv. zakon. Eno najtežavnejših a zajedno najvažnejših del dušnega pastirstva — da govorim še natančneje — župnikove službe je izpraševanje ženinov in nevest, kakor smo dejali v prejšnih časih, ali kakor pravimo danes pravilneje: pouk ženinov in nevest. Župnik pozna vso resnost in dalekosežnost zakonske zveze, malokdo tako I Pa ima pred seboj enega, dva ali tudi več parov, ki hočejo stopiti v ta stan in sprejeti ta zakrament ter so prišli k pouku. In če si mora reči na podlagi poznanja življenskih zakonov in razmer ter bogatih življenjskih izkušenj, da ta ali oni par prav gotovo ne bo srečen ne telesno in časno ter tudi ne dušno, če mora opravičeno dvomiti celo o njih večnem izveličanju, kaj pravite: je to prijetno, razveseljivo delo? Pa saj zato je prišel mladi par k župniku, da ju pouči in pripravi, porečete. Imate prav I Toda, če vidi, da jima je ta pouk nad vse mučen; če spozna, da je zastonj vsaka lepa in prijazna ter tudi še tako resna beseda; _ce si mora reči, da sta ta dva zamudila in opustila dalj"0 pripravo na ta prevažni korak v življenje: je to delo Prl' jetno in razveseljivo? Saj to je vzrok če ne vseh pa vsaj večine nesrečni'1 zakonov z vsemi težkimi in kvarnimi posledicami do tf*" tjega rodu, da se ljudje premalo pripravijo za to >" pa tudi prav nič ne! Ko bi se ljudje tako nemarno, za"1' krno in površno pripravljali na druga svoja dejanja in ž|V' ljenske korake kot se pripravljajo na zakon, bi se mora' svet podreti prav v kratkem, pa bi bila kriza še mnog0 mnogo hujša nego je! Da, priprave treba; daljne, bližnje in neposrednje, ce hočete kot pametni ljudje — še ne rečem, kot kristjani — imeti srečo v zakonu, kolikor je to mogoče na svet«' Predpust je sedaj, sezona za sklepanje zakonov. Pre' šernov učenec je klel predpust, že veste zakaj! Marsik°° pa preklinja vse življenje tisti predpust, ko je stopil v ir kon, preklinja vse drugo, da celo duhovnika, ki ga je P0' ročili A da bi se bil pametno in modro pripravil na »* stan in zakrament? Morebiti res ni vedel, morebiti res "' imel nikogar, ki bi ga bil poučil in opozoril. Naj ne bo v naši župniji v bodoče nikogar, ki bi se izgovarjal „niše"1 vedel." Zato preberite te vrstice pazno, prosim Vasi Sev«; da kakor p. n. cenzura išče protidržavnih izjav, tako nikar ne iščite nenravnih, pohujšljivih besed, da bi se P0' tem farizejsko pohujševali, češ: to ni za mladino, se pohujšalal Ampak z dobrim srcem berite te nauke ter 1 resno voljo delati po njih v svojo in naroda svojega sreč?" Daljna priprava za zakon je v rokah staršev. Nji11 skrb mora biti najprvo seveda za trdno zdravje otroK; kolikor je to odvisno od njih. O tem ne izgubljam d°.s besed, ker oblasti dokaj skrbe za to stran človeškega ŽlV' ljenja, samo da ljudje često nočejo umeti in podpirati tozadevnih koristnih naredb in naprav. Omenil bi le to, na' starši otrok nikar ne „crkljajo", raji naj jih pametno utrdi)0 tudi telesno, bo mnogo bolje zanje kakor pa mehkužn°s in občutljivost, ki se boji vsake kaplje dežja in vsakega telesnega napora. — Skrbijo naj starši seveda tudi za pre.' moženje in imetje svojih otrok. Saj to se vendar god'-porečete I Da, se, a na eno naj vendarle opomnim: naj n'ka ne grabijo na kup nepoštenim potom! Tako pridobije"'' premoženje nima teka, pa se maščuje vsake vrste krivic* že nad otroci in često nad povsem nedolžnim zakonski"1 drugom in pripravlja v nesrečo mlado, novoustanovljen družino. Kličem na pričo starejše, pametne ljudi: koP rodov uživa krivično pridobljeno blago? Kaj niso njih P0' tomci često zares berači? Še bolj pa naj obračajo starši vso pozornost na da vpričo otrok nikdar ne sramotijo zakonske zakrarne"^ talne zveze ne z besedo ne z dejanjemj Taka opolzka seda, tak slab zgled se vtisne v otrokovo dušo neizbris"0' in — ker smo nagnjeni k slabemu — je neštetokrat vzfO*' da delajo oni sami v zakonu prav tako ali še huje I KaK vpliva na mlado srce, ako se oče in mati zaničljivo čujeta iz zakonskega življenja in zakonskih dolžnosti! K _ zaboli me v srce, kadar čitam po listih smešljivo srati^ tenje zakona. Kdor ne zna delati boljših dovtipov, naj te opusti, lažje mu bo pri sodbi! Kar je zibel narodoveg zdravja in sreče se predočuje mladini samo v luči s*raL nosti, uživanja in celo hudobije, in če to store ^s % starši?!Ko otrok doraste, bo videl napake in pomanjkljiv tudi na svojih roditeljih, res je, a saj je že toliko meten, da to sodi prav. Če pa vidi pri njih očitne grehe tudi zločine zoper prvi namen zakona, kako mnenje imel sam o zakonu? In naj reče kdo kar hoče: taki za so začetek telesne in moralne pogube naroda; samo osti p3; \fi ko"1 lafc' koživci in brezvestneži trdijo nasprotno, da zamorijo k čečo vesti Družina pa naj bo otrokom tudi prva šola krePr sti: potrpežljivost, medsebojna nesebična ljubezen in P .j žrtvovalnost, resnična srčna ponižnost, pa tudi zmer"0 "i zadovoljnost, to so kreposti, ki so v zakonu nad vse potrebne poleg globoke vere, ako naj je zakon srečen in osrečujoč. Kje pa se jih bo privadil otrok hitreje in lažje jjego v domači hiši? In če se jih ne bo, kje si jih bo prilastil? — Samo en primer. Mislite si človeka zelo k jezi nagnjenega; ako ga starši ne privadijo krotkosti, kakšen zakon bo to, ko bo prekomerno vzrojil in zropotal radi vsakega pobitega kozarca in vsakega madeža na podu? V zakonu se krotkosti ne bo zlepa priučil ali pa sploh ne. Da morajo skrbeti starši tudi za pravo versko vzgojo otrok, je odveč zabičavati: le milost more človeka trajno držati na dobri poti, pa še rado izpodleti! In tedaj mora mladi človek vedeti, kam naj gre po — zdravilo m moč! Otroci dorasejo v mladeniče in dekleta; vzgojno delo staršev ponehava, cesto ga tudi ne marajo več, osobito ako je preveč očito in silno. Mladina mora sedaj skrbeti sama za krepostnost srca in verskega duha, zlasti in pred vsem pa za — čistost, to je glavna bližnja priprava za zakon. Če sc fant v teli rečeh ne zna — ali tudi noče — prem gati, ampak se izživlja pred zakonom v grehu in nedovoljenih razmerjih, če se dekle tačas vdaja samopaš-nosti in neobrzdanosti, se bosta mogla v zakonu držati mej dostojnosti, pameti in tudi v tem užitku potrebne zmernosti? To vendar človeku pove naravna pamet, a kaj vse dožive in prežive moderni pari pred poroko! Seveda je v tem oziru res nepopisno težko obvladovati se, ker je toliko pril i k, ki ne samo mikajo in vabijo, ampak naravnost vlečejo v greh, ampak dvoino srečen bo v zakonu, kdor bo znal z odločno voljo in zlasti s pomočjo božje milosti ostati čist in neomadeževan do poroke. Žal da mladina v tem oziru rajši verjame svetu in zapeljivcem, ki pravijo, ,da je pač moderno, da ima vsak fant punco in vsaka punca fanta ter zato tako mora bili! Kajpada, očitek, da in kdo tnoderen, je danes hujši nego javna klofuta. Da pa je tako igračkanje s srcem in strastjo skrajno nevarno in pogubno, uči vsakdanja skušnja Je pa zato tudi potem moderno ne popisno gorje v tolikih zakonih, da zato moderni svet zahteva zakon samo na odpoved ,in poroko z možnostjo poljubne ločitve, češ, ni mogoče se tako vezati. Je mogoče 1 Kristus je tako učil in zapovedal, pa treba živeti v notranji zvezi milosti z njim, pa bo mogoče vkljub vsem mamilom biti inv ostati zdržen. A drugače res ne I Še par besed o najbližji pripravi na zakon! Če se poštenim potom spozna dvoje mladih src in čutita med seboj simpatijo, je pa vendar treba če kedaj v življenju zlasti sedaj uporabiti vso treznost in hladnost ra-cuma, preduo se da odločilna in ohijubujoča beseda. Le takrat ne pameti vreči v vodo! — Studiraj značaj izvoljenke, izvoljenca: ali se bosta ujemala med seboj? Nikdar ni dobra prevelika naglica pri zaroki: vidita se prvič, dopadeta se drug drugemu in že sta si dala besedo! Kako težKo je Potem: ali snesti besedo ali pa biti nesrečen. Seveda ne zagovarjam dolgoletnega zaročnega stanu, a še slabša je .naglica v tem oziru! Poskusi na ne preočiten, dostojen pa zanesljiv način izvedeti družinske razmere bodočega in za-željenega zakonskega druga. Noben pameten človek ne bo zameril tega. Ako pa bi vzeli to za zlo, bolj pametno je, da ne stopiš s tako družino v nobeno zvezo. — Dandanes že nismo prišli tako daleč, da bi oče neveste brez zamere mogel zahtevati od ženina zdravniško spričevalo. In vendar, kako bi bilo potrebno, ko premnogi brezvestneži \ si okuženi od grešnega življenja, poročijo zdravo in nedolžno dekle; kaj pa pride potem, se ne da zapisati s par besedami drugače nego: gorje!! — Tudi glede premoženjskih fazmer naj bi bili oni, ki mislijo stopiti v zakonski stan, nekoliko previdnejši. Ni priv, ako se ženi samo grunt z doto ali če je dt.nar prvo vprašanje, prav pa tudi ni če kdo, ki res ničesar nima, hoče stopiti v zakon: s čem pa bo živil ženo in otroke? Tudi to je brezvestnost, zlasti v naših gospodarsko tako skrajno slabih časih. Kajpada je •krivo temu, ker se ljudje niso vadili premagovanj i, ker si ne znajo odreči ničesar in mislijo, da morajo imeti vse, kar jim poželi srce, zahteva strast in vidijo na drugih. Pa z grehom nikar ne začnite zakona! Kaj pomaga, če nekateri še prejmejo nekako prisiljeni sv. zakramente, a imajo trden sklep: otrok ne, ali k večjemu dva! Z grehom si ne boste pridobili božjega blagoslova, najmanj v tako pomenljivi in dalekosežni zadevi kakor je zakramentalna za-konslca zveza. '■ Gotovo se bodo ti ali oni norčevali iz teh, iz življenja zajetih opazovanj in dejstev. Le norčujte se in zavijajte in smešite: naj Vam na poročni dan 10 parov belooblcče-nih deklic vošči srečo ali naj Vam jo napijajo magari s šampanjcem: ne bo jc I Ali ne dolžite nesreče ne Boga ne Cerkve ne duhovnikov, ampak sebe in svojo praktično brezvestnost ter brezvernost in veliko lahkomiselnost! To so glavni viri nesrečnih zakonov! Bilanca za 1. 1932. Gibanje prebivalstva v župniji je bilo v 1. 1932. sledeče: Rojenih jc bilo 138 otrok, med temi je bilo 12 nezakonskih. V mestu je bilo rojenih 49 otrok, v okoliških vaseh pa 89. Pri zadnjem štetju je imelo mesto, kolikor ga spada v kranjsko župnijo — brez Gorenje Save — 3843 prebivalcev, okoliške vasi pa 1887 ljudi, in vendar je bilo v okoliških vaseh skoro še enkrat toliko rojstev, kakor v mestu. Tako pride v mestu na en tisoč prebivalcev po ca 12 rojstev, v okolici pa na en tisoč duš 47 rojstev! Te številke mnogo pomenijo za onega, ki jih zna brati. Umrlo jc v župniji 64 oseb, in sicer 34 v mestu in 30 v okolici. Od drugod je bilo pripeljanih 6 mrličev na kranjsko pokopališče. Poročenih je bilo v župniji 50 parov, drugam se je šlo poročit 5 parov. Oklicev je bilo 71. Poročili so se v ogromni večini delavci, med ženini je bilo 41 delavcev raznih poklicev. Sv. obhajil je bilo: V župni cerkvi 60.950, v Delavskem domu 646, v Marijanišču 8350, na Premskovem 3660, skupno 73.606 obhajil. Pri številu sv. obhajil je od 1. 1931 lep napredek, ker je bilo v 1. 1932 okrog 10.000 več obhajil, kakor prejšno leto. Važen dogodek lanskega leta je poživitev katoliške akcije, ki je začela z rednimi sestanki, katerih se udeležuje veliko število vernikov. Vincencijeva družba. Letno poročilo. V 1. 1932. je Vincencijeva družba podpirala skupno 155 družin in posameznikov in sicer 15 otrok, 15 samskih revežev z rednimi mesečnimi podporami in od časa do časa v potrebi 87 družin in 38 poedincev. Podpore je delila družba večinoma v živilih in obleki, nekaj pa tudi v denarju. Med potrebne je razdelila ob božičnih in velikonočnih oraznikih in ob drugi priliki meso treh volov in dveh telet, g. Jamnik pa je podaril eno kravo, ki se je razsekala med reveže. Ob času spremembe urnika na gimnaziji je družba oskrbela dijakom v Delavskem domu zavetišče in opoldan hrano. Dijaki so večinoma plačali za hrano, nekaterim revnim je pa krila stroške Vincencijeva konferenca. Seje Vincencijeve družbe so se vršile približno vsake 14 dni, le v počitnicah je bilo med posameznimi sejami več presledka. Akcija za podpiranje revežev v obliki znamk se je pretečeno leto zelo poživila. Radi večje uporabe je bilo dotiskanih še 4000 novih znamk. Obračun za 1. 1932. je sledeči: Dohodki: Saldo z dne 1. jan. 1933.......Din 10 362-21 Članarina za 1. 1932.........„ 3.495 — Podpora Hranilnice in pos. v Kranju . „ 7.000'— Ljudska posojilnica v Ljubljani . . . . „ 1.000'— Jožko Zabret.............. 1.000 — IZ.................„ 1.500-— Miklavžev dar............ 1 063-— Razni darovalci...........„ 1.52015 Nabiralna pola za božićnico.....„ 3.094 50 /'birka pred cerkvijo........„ 1 063 — Pušča za reveže ..........„ 151 ■— Gbresti Majdičeve ustanove.....„ 1.^22-— Obresti tekočega računa......... 3-,5H Din 32 755 97 Izdatki: Redne mesečne podpore.......Din 2.100-— Izredne podpore..........„ 9.189-15 Za vola..... ........„ 2.563 — Plačani računi za živila, obleko, stanovanje „ 6.993'— Mariianišču............„ 2.000 — Duakom za hrano v Delavskem domu „ 452' - Drva...............„ 1.500 — Razni stroški........... H3 92 Skupaj Din 24 9 1 07 Denarni promet je znašal v I. 1932, . . . D.n 57.667 04 Stanje razpoložljivih sredstev dne 31. dec. 1932.: V gotovini.............Din 2.587'04 Naožbe..............„ 5 257 — Skupno Din 7 84404 Ohčni zbor Vincencijeve družbe se je vršu v Marijanišču v nedeljo dne 22. jan. ob pol štirih pop. Odobrili so se letni računi in izvol I se je ponovno stari odbor. Župnija Kranj. Oznanila za februar. 2. Svečnica, nezapovedan praznik Marijinega očiščevanja. Ob 10. po pridigi je blagoslov sveč, procesija in sv. maša z blagoslovom. Pop. velikonočni pouk za dekleta iz vse župnije. 3. Sv. Blaž in prvi petek v mesecu, ob 6. sv. maša z blagoslovom. Pred 6 sv. mašo in po maši se deli blagoslov sv. Blaža, ob 8. je sv. maša na Pungratu in v župni cerkvi odpade. 5 V. ned. po razglas. Gospod , prva nedelja v mesecu, ob 6. sv. maša z blagoslovom in mesečno obhajilo za moške. Po 6 sv. maši je v Ljudskem domu velikonočni pouk za može iz mesta in vseh vasi, razen iz Prem-skovega. 12. I. predoepel. nedelja, spomin kronanja sv. očeta papeža Pija XI., ob 10. peta sv. maša z zahvalno pesmijo Pop. velikonočni pouk za žene iz cele župnije. 19. II. predpepelnična nedelja, pop. velikonočni pouk za fante iz mesta, Klanca, Huje, Rupe in Čirčič, za mladeniče iz Gorenj in Premskovega pa na Premsko-vem. 26. Pustna nedelja. Pričetek 40 urne pobož-nosti. Ob 6. pridiga in na to blagoslov z Najsvetejšim, ki ostane izpostavljeno do 6. ure zvečer. Ob 10. peta sv. maša, pop. ob 3. pridiga in nato pete litanije presv. Srca Jezusovega. 27. Pustni pondeljek, ob 6. se Najsvetejše izpostavi, sv. maše so ob 6, 7., 8., 9. in 10. Ob 10. je sv. maša s petjem. Pop. ob 3. je pridiga in litanije presv. Srca Jezusovega. Ob 6. se Nejsvetejše spravi. 28. Pustni torek, dopoldan vse, kakor prejšni dan. Pop. ob 3. pridiga in slovesne litanije presv. Srca Jezusovega ter zahvalna pesem. Prosimo, da vsaj do 4. ure pop. odpade po mestnem trgu vsak sprevod in vsako razgrajanje, dokler ne bo končana služba božja. Uro molitve naj molijo vsak dan: Od 11. do 12. dop. III. red; od 12. do 1. zavodi i" bližnji sosedje; od 1. do 2. dekleta; od 2. do 3. žene; od 3. do 4. šolska mladina; od 5. do 6. moški. Odpustki: Popoln odpustek prejme ob času 40 urne pobožnosti, kdor tačas prejme sv. zakramente, obišče Najsvetejše in moli v papežev namen. Za vsak obisk sv. M. T. pa prejme 10 let in 10 kvadragan odpustkov, kdor ima ke-sanje in vsaj namen spovedati se. Pustni torek zvečer ob 11. naznani veliki zvon pričetek posta. Kronika. Umrli: Kerč Simon, sluga v pok., Kranj 114, roj. 21. okt 1853, umrl 17. dec. Hafner Viljem, trgovski pomočnik, Kranj 15, roj- 4. maja j909 umrl v ljubljanski bolnici 31. dec. Fakin Zorka, hči glasbenega učitelja, je umrla v ljubljanski bolnici 22. dec. Iz katoliške cerkve so izstopili: Opresnik Amalija, roj. v Velenju 4. maja 1894 jS svojo hčerko Opresnik Boženo, roj. 1. jul. 1926, obe stanujoči v Stražišču, župnija Smartin pri Kranju. Boga aj Franc, roj v Ljubljani 29. sept. 1880, stanujoč na Premskovem. Župnija Šmartin pri Kranju. Oznanila. 2. febr. Svečnica. B. služba zjutraj po navadi, ob 9. z blagoslovom. Pred drugo b. službo blagoslovljenje sveč, po maši darovanje sveč. Zjutraj obhajilo Mar. družbe, popoldan shod Mar. družbe. 3. febr. V petek Sv. Blaž. Sv. maša pri alt. Srca}-z blagoslovom. 5. febr. V. nedelja po sv. treh kraljih. B. služba obakrat po navadi. Popoldan ob 2. ura molitve in shod M-reda. V nedeljo obhajiio mož in fantov. 12. febr. Prva nedelja pred pepelnico. B. služba obakrat po navadi. 19. febr. Druga nedelja pred pepelnico. B. služba obakrat po navadi. 24. febr. Sv. Matija. V Drulovku soseskina maša. 26. febr. Tretja nedelja pred pepelnico. B. služba po navadi. Kronika. Poročeni: 8. jan. Benedik Janez, železniški uslužbenec iz Šmar-jetne Gore in Kristina Meglic, tovarniška delavka J* Sv. Katarine nad Tržičem. Umrli: io 0. ^ Jan. Valentina Fajfar, posestnika hči iz Zabukov-]a 31 • stara 4 leta. * ?• Jan. Marija Vidmar, rojena Tiringar, posestnika Bna 'z Brega, stara 40 let. stgr 52 "j!^n* flnton Triler, oženjen, delavec iz Orehka, star \?' ^an> Jera Vidmar, vdova, posestnica na Bregu, iara 85 let. star ian- Valentin Česen, oženjen, gostač v Stražišču, '■r /b let. Mrliški koledar za mesec februar. • febr. Engelman Janez, kovač, posestnik, oženjen, Kranj, Sav. pr. 15; roj. 21. dec. 1840; umrl 1. 1918. Potočnik Cecilja, posestnica, vdova, Kranj 77; 2 roj. 9. nov. 1857, umrla 1. 1924. ' tebr. Potušek Josip, zasebnik, samski, Kranj 79; roj. 16. apr. 1862; umrl 1. 1918. Pogačnik Anton, usnjarski pomočnik, oženjen, Kranj, Kokr. pr. 6.; roj. 8. apr. 1881; umr 1. 1920. Lah Evgen, magistr. svetnik, Ljubljana — bol- 3 niča, star 72 let; umrl 1. 1930. • ,ebr. Rozman Marija, omožena, Čirčiče 38; roj. 21. . febr. 1850, umrla 1. 1917. Jereb Janez, tov. delavec, oženjen, Kranj, Kokr. 4 predm. 7; roj. 29. dec. 1868; umrl 1. 1920. ' tebr. Stern Marija, posestnica, vdova, Huje 6; roj. 20. marca 1852; umrla 1. 1925. Pogačnik Ivan, okr. sodni nadsvetnik, Kranj, 5 Sav. predm. 6; roj. 18. dec. 1860; umrl 1. 1925. ■ 'ebr. Grundner Marija, samska, zasebnica, Kranj 172; roj. 30. avg. 1835; umrla 1. 1918. Kozina Ana, žena posestnika, Čirčiče 20; roj. 16. jul. 1884, umrla L 1920. Trilar Ana, žena pismonoše, Kranj 98; roj. 1. 6 f jan. 1896; umrla 1. 1928. ' lebr. Jalen Franc, posestnik, oženjen, Huje 7; roj. 1. okt. 1846, umrl 1. 1918. PuS Neža, zasebnica, vdova, Kranj 166; roj. 10. jan. 1845; umrla I. 1919. Šumi Marija, posestnica, samska, Kranj 37; roj. . 15. marca 1840; umrla 1. 1922. ebr- Rezek Ana, udova, prodajalka, Kranj, Kokr. pr. 10; roj. 1. 1838; umrla 1. 1922. Ravnik Janez, delavec, oženjen, Kranj, Sav. pr. 45; roj. 20. avg. 1843; umrl 1. 1920. Sipec Franc, sin sedlarja in posestnika, samski, Kranj, Kokr. predm. 10; roj. 5. avg. 1896; umrl 1. 1923. Pogačnik Helena, delavka, samska, Premskovo 24; roj. 7. okt. 1848, umrla 1. 1925. Svelc Franc, tesarski mojster, posestnik, Huje 21; roj. 12. dec. 1864; umrl 1. 1929. r- Mežuarec Frančiška, zasebnica, samska, Kranj 59; roj. 31. dec. 1856; umrla 1. 1917. Miklavčič Terezija, natakarica, samska, Kranj 3; 9, f . roj. 22. okt. 1895, umrla 1. 1920. br- Konc Marija, zasebnica, vdova, Čirčiče 42; roj. 28. sept. 1852; umra 1. 1924. Bernard Gizela, kuharica, samska, Kranj Sav. predm. 32; roj. 30. apr. 1903; umrla 1. 1928. Kozina Urban, prevžitkar, udovec, Čirčiče 23; 10. feb roj. 13. maja 1841; umrl 1. 1929. r- Osterman Mihael, posestnik, oženjen, Klanec 31; roj. 29. sept. 1894; umrl 1. 1921. Lengar Anton, železničar, vdovec, Kranj 17; roj. 15. jan. 1860; umrl 1. 1925. 7, H febr 10. febr. Pogačnik Frančiška, roj. Lunar, omožena, Klanec 20: roj. 28. apr. 1884, umrla 1. 1927. Glavan Jožef, siromak, vdovec, Kranj 26; roj. 7. marca 1856; umrl 1. 1928. Koželj Jerica, roj. Eržen, žena posestnika in čevljarja, Premskovo 87; roj. 15. marca 1902. umrla 1. 1929. 11. febr. 12. febr. 13. lebr. 14. febr. 15. febr. 16. febr. 17. febr. 18. 19. febr. febr. 20 21 febr. febr. Sitar Marijana, roj. Smedic, vdova, posestnica, Rupa 6; roj. 1. nov. 1839, umrla 1. 1922. Doln Franc, višji poštni oficijal, oženjen, Kranj, Sav. pr. 6; roj. 15. febr. 1862, umrl 1A1923. Drinovec Alojzij, klepar in posestnik, samski, Kranj 33; roj. 16. maja 1849, umrl 1. 1922. Pakič Marija, šivilja, samska, Kranj 172; roj. 30. jul. 1852; umrla 1. 1929. Čebulj Ivan, krojač, oženjen, Klanec 23; roj. 6. avg. 1855, umrl 1. 1917. Korošic Alojzij, posestnik, Kranj 174; roj. 9. jun. 1857, umrl 1. 1929. Dolinšek Franc, zak. sin Mihaela, Premskovo 50, roj. 8. jul. 1907, umrl 1. 1917. Zupane Jožef, posestnik, oženjen, Premskovo 14; roj. 3. maja 1870, umrl 1. 1920. Dežman Frančiška, delavka, samska Kranj, K. p. 3); roj. 9. dec. 1843, umrla 1. 1922. Pogačnik Frančiška, samska, Huje 21; roj. 29. okt. 1893, umrla 1. 1930. Potočnik Helena, hči posestnika, Premskovo 25; roj. 10. apr. 1887, umrla 1. 1922. Stare Ivan, posestnik, samski, Premskovo 67; roj. 1. sept. 1855, umrl 1. 1923. Posavec Marija, vdova, užitkarca, Čirčiče 6; roj. 21. jun. 1863, umrla 1. 1923. Bradaška Ana, roj. Fojkar, žena slikarja, Kranj, S. p. 52; roj. 29. jul. 1896, umrla 1. 1929. Golob Marija, žena posestnika in gostilničarja, Kranj, K. pr. 1 ; roj. 10. jan. 1854, umrla 1. 1920. Novak Marija, siromakinja, samska, Kranj 26; roj. 25. okt. Radi Katarina, žena posestnika, Kranj, K. p. 50; roj. 29. okt. 1870, umrla 1. 1921. Košnik Ivan, zemljak, oženjen, Premskovo 5; roj. 14. maja 1845, umrl 1. 1917. Stroj Janez, delavec, samski, Kranj, Sav. predm. 13; roj. 26. jun. 1853, umrl 1. 1917. Rozman Marija, posestnica, omožena, Rupa 20; roj. 26. apr. 1858. umrla 1. 1921. Vevar Janez, delavec, samski, Kranj, Kokr. predm. 1.; roj. 5. nov. 1867, umrl 1. 1922. Zupane Apolonija, posestnica in trgovska so- trudnica Kranj 108; roj. 4. febr. 1859, umrla 1. 1930. 23 24 febr. febr. Pavšlar Marija, trgovka, posestnica, samska, Kranj 69; roj. 7. dec. 1854, umrla 1. 1922. 22. febr. Bavdek Karla, žena bančnega dirigenta, Kranj 186; roj. 28. sept. 1885, umrla 1. 1923, Umnik Gregor, mestni ubožec, Kranj 26; 8o let star, umrl 1. 1929. Pikuš Marija, zasebnica, vdova, Kranj Sav. predm. 30; roj. 2. marca 1830, umrla I. 1918. Brulc Ivana, žena gostilničarja, Kranj, Savsko predm. 24; roj. 11. maja 1885, umrla 1. 1920. Zavrl Franc, mizar, samski, Kranj 114; roj. 10. dec. 1869, umrl 1. 1928 Jereb Ivana, žena posestnika in gostilničarja, Kranj, Kokr. predm. 32; roj 29. okt. 1876, umrla 1. 1920. Kilar Marija, zasebnica, vdova, Kranj 75; roj. 6. jun. 1843. umrla 1. 1921. Černivec Marija, posestnica, samska, Premskovo 73; roj. 13. jul. 1876, umrla 1. 1927. 25. febr. 26. febr. Polajnar Rotila, vdova, Kranj 66; roj. 5. febr. 1836, umrla 1. 1917. Papler Marija, dekla, samska, Kranj, K. pr. 61 ; roj. 19. jul. 1858, umrla 1. 1924. Kuralt Franc, zasebnik, vdovec, Kranj, K. p. 26; roj. 1. apr. 1847, umrl 1. 1926. Švegelj Stanislav, dijak, Kranj, K. p. 55; roj. (i. apr. 1912, umrl 1. 1929. Eržen Marija, zasebnica, vdova, Kranj 24; roj. 7. apr. 1849, umrla 1. 1929. Česen Ivan, sodar, Kranj 75; roj. 2. febr. 1883, umrl 1. 1929. Kolb Franc, orož. narednik v pokoju, Klanec 43; roj. 27. marca 1878, umrl 1. 1930. 27. febr. Pucelj Henrik, čevljar, oženjen, Kranj, K. p. 51; roj. 12. jul. 1868, umrl 1. 1922. Bradaška TApolonija, zasebnica, Kranj, K. p 52; roj. 1. 1851, umrla 1. 1929. 28. febr. Kokalj flidrej, mizarski mojster, Kranj 166; roj. 18. nov. 1858, umrl 1. 1917. Radanovič Julijana, žena trgovca, Kranj, K. p. 32; roj. 31. jan. 1902, umrla 1. 1925. Fritz Jože, višji davčni upravitelj, Kranj, K. p. 111; roj. 18. marca 1876, umrl 1. 1931. 29. febr. Radi Anton, zasebnik, samski, Kranj, K. p. 50; roj. 11. maja 1903, umrl 1. 1924.; Pokom Fran. Kranjski župniki. Truplo pokojnega škofa so balzamirali, drob pokopali pri frančiškanih, kjer je ohranjena še njegova podoba, položili v bakreno rakev ter prepeljali v Gornjigrad in položili v Rauberjevi kapeli sv. Andreja k večnemu počitku. Njegov naslednik škof Chroen mu je (1623.) dal napraviti spomenik z napisom, kjer slavi Tavčarja, da si je z dolgoletno cerkveno vlado stekel za katol. stvar nevenljivih zaslug.1) Kupi pisem v Ljubljani in v Vidmu na Laškem pričajo o njegovi izredni delavnosti. Reči smemo: kar je pozneje katoličanstvu rodilo trajne uspehe in mu priborilo končno zmago, vse to je pripravil že škof Tavčar. Stroški prepeljave, zvonilo povsod in pogrebni stroški so znašali 482.38 gld., katere je plačal Andrej Tavčar, njegov stričnik, „ludimoderator" v Gornjemgradu. 33.) Krištof Trevber,2) vicarius perpetuus (stalni vikar) od 13. 10. 1595., ko ga je škof investiral na Kranj, ki ga je vladal do konca jan. 1. 1601. Škofu se je zavezal, da mu bo plačeval 20 križavcev namiznine. Dohodki župnije so bili takrat v najemu, kakor smo zgoraj omenili. Bil je Ljubljančan in je kaplanoval v 1. (1584.—86.) v Mengšu. Ko je 1586. peljal župljane na božjo pot k Novi Štifti pri Gornjemgradu na praznik Marije Snežnice in je ondi pri-digoval. Tudi Velesalci in župljani iz Doba so bili tam. Preden je prišel v Kranj, kjer je dobil tudi beneficij sv. Katarine 1. 1598., je župnikoval v Cerkljah pri Kranju nekaj časa 1595. L. 1600. ga je škof Chroen posvaril radi lahkomišljenega življenja, pa mu je Trevber zameril; bil je z njim razprt, a se je poravnal z njim dne 7. avg. vpričo mengeškega župnika Jurija Velan, kakor spričuje škof sam, da je obžaloval svoje zablode. Dne 16. dec. 1600. ga prezentira nadvojvoda za Trebnje, kamor se je preselil iz Kranja. Tudi Toplice pri Novem mestu je prejel na prezentacijo nadvojvode dne 11. 5. 1601., katere je 1. 1607.3) že oskrboval, a patron Auersperg in ljudstvo se je zelo pritoževalo zoper njega. Zato ga je tudi nuncij Salvago 1. 1607. sodil in kaznoval. Dne 12. 4. 1604. je bil kot novomeški kanonik potrjen za dekana in kot tak je dal svetu slovo spomladi 1. 1615. v Novem mestu. 34. ) Mgr. Janez Friderik Klemen^) (Clemens). župnik kranjski od 14. febr. 1601., ko ga je škof Cl)f°el1 slovesno vpeljal in ljudstvu predstavil kot svojega nartiest' nika in pravega dušnega pastirja, pa do 1. 1609., ko je * postu (aprila) zaspal v Gospodu. — Ljubljančan, roj. okrog 1. 1563., v mašnika posvečen na veliko soboto v Gornje"1' gradu dne 28. marca 1. 1587. Bil je jako izoDražcn in »P°(* soben v vseh rečeh: „citra omnem aleam eruditissimus| je dejal škof Tavčar, ki ga je posvetil in nato sprejel tuj" za svojega tajnika ali dvornega kaplana. Župnikoval je " 1. 1952. v Trebnjem do časa. da se preseli v Kranj. Zgr*j dil je v Lukovku kapelo sv. Jurija 1. 1598. Klemen je magister modroslovja, vešč, razumen mož, glede mora'" nega življenja pa ni bil neoporečen. Že v Trebnjem je g'e' dal luteranom skozi prste, v Kranju ga je pa škof Chroe" trdo prijemal radi nezglednega življenja in pohujšanja, f je obljubil vzornejše življenje. V Trebnjem je od 1. 1596. užival tudi naddijakonsk0 čast za Dolenjsko in kot tak je prav vestno poročal "* višja mesta o tedanjih razmerah med duhovščino in o cef; kvenem življenju. Ko je prišel v Kranj, ga je škof <"" tukaj imenoval dne 15. 12. 1603. gorenjskim naddijakono"1' Zato se je vnel prepir med oglejskim očakom in ljublja"' skim škofom radi jurisdikcije nad Kranjem, kakor smo on>e' nili v Kranjskem Zvonu 1. 1929. in 1930.) Klemen je bil goreč in jako delaven mož, potem, v se je poboljšal, zvest verskim načelom, kakršnega je &o jako potreboval v svoji protireformaciji. Kranjski župn"| Klemen je vžival tudi več beneficijev: Od 1. 1599. bene'1' cij sv. Petra v Ložu, ki nese 60 cekinov in šteberski neficij MB., ki nese 70 R., do 1. 1606., ko ga je ogleisK' očak vzel iz raznih vzrokov. L. 1601. ga je škof Chroen vpe' Ijal dne 14. 2. tudi v Eckov beneficij MB. v kranjski žuPn' cerkvi pri Šmarnem oltarju, od 1. 1607. z dne 25, 5. P? tudi beneficij sv. Nikolaja v krškem gradu do svoje smrt 1609. Njegov brat Adam je bil meščan kranjski. q 35. Janez Rozman, vikar kranjski od 24. 4. I"0, do svoje smrti po 10. jan. 1. 1620. Tudi on je I. 1616. ) Kapit arhiv f 103, 1. |/ "i Chroenov dnevnik I. o škof. arhivu. — IMD. V. 193. . topiš Mat. Slov 1870, 118. ') Voditelj. 1926. str. 202. - IMD. XI. 104. Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: Jožef Košir, kaplan v Kranju. Za tiskarno Tiskovnega društva Jos. Linhart, Kral"