Ighaja limed dally ""P1 Sunday* and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNChTE Uradniški to upravnlAkl prostori U07 South Lawndale Ave Office of Publication 1*07 South Lavrndalo An Talaohona Itock wall 4804 YEAR XXXVIII Cans lista Je $6.00 yS^'u^'Sff K Acl'Tc ";,'" Ž CHICAGO 13. ILL.. ČETRTEK. 19. DECEMBRA (DEC. 19). 1946 Acceptance for mailing at special rate ol postage provided fur in taction 1103, Act of Oct. S, 1917. authorised on June 4. 191S Subscript Ion $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 346 Peticija rudarske unije pred vrhovnim sodiščem Lewis izvojeval zmago v boju, ki je sledil zasegi premogovnikov. Priziv proti odloku sodnika Goldsborougha Washington, D. C.. 18. dec.— John L. Lewis in njegova rudarska unija UMWA sta izvojevala dve zmagi v boju, ki je sledil, ko je federalna vlada zasegla premogovnike. Prva zmaga je bila, ko je federalno vrhovno sodišče naznanilo, da bo vzelo v pretres.peticijo rudarske unije z apelom, naj razveljavi odlok federalnega distriktnega sodnika T. Alana Goldsborougha, ki je spoznal Lewisa in unijo za krivo žalje-nja sodišča. Sodnik je obsodil unijo na plačitev kazni $3,500,-000 in Lewisa na plačitev kazni $10,000. Goldsborough je izrekel obsodbo, ker je Lewis ignoriral in-junkcijo, katera mu je prepovedala preklic veljavnosti pogodbe med unijo in federalno vlado. Injunkcija je bila izdana 18. novembra, Sledila je stavka 400,-000 rudarjev na polju mehkega premoga; trajala je 17 dni. Peticija naglaša, da je Goldsborough z izdan jem injunkcije prezrl provizije Clay tono vega in Norris-LaGuardijevega zakona, ki prepovedujejo izdajanje in-junkcij v delavskih sporih. Za-ilišanje pred vrhovnim sodiščem o peticiji se bo pričelo 14. januarja. Druga zmaga je bila, ko je fe-: Domače vesti . Smrt pionirke * Frontenac, Kans.—Dne 6. dec. je tukaj umrla Pavlina Lesjak, stara 73 let, doma iz Ljubljane in v Ameriki 53 let. Zadnjih 37 let je preživela tukaj. Njen mož Anton Lesjak je predsednik društva 27 SNPJ. Poročila sta se leta 1893 v Iowi, kjer je on takrat delal v premogorovu. Poleg moža zapušča tri sinove in tri hčere. Pogreb je bil v oskrbi Slovenskega pogrebnega zavoda v Frontenacu. Is Clevelanda Cleveland, O.—Dne 11. dec. je umrla Alojzija Kaušek, roj. Jer-šin, doma iz Gabrovšca pri Krškem in v Ameriki 47 let. Njen mož je umrl pred petimi leti. Bila je članica društva 129 SNPJ. Tukaj zapušča dva sinova, tri hčere, vnuke in pravnu-ke ter' eno sestro.—Umrla je Ana Filipič, roj. Lustig, stara 58 let in dom$ iz Ledeče vasi pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Bila je članica društva 28 SNPJ, društva SDZ in SŽZ. Tukaj zapušča moža, dva sinova, vnuke in dva brata, v stari domovini pa mater, sestro in brata.—An-deralno apelatno sodišče vzdrža-4<*rej fcenktr, star 61, let in doma lo vladno priznanje unije delovodij v premogovnikih Jones & Laughlin Steel Corp. To vprašanje je še pred federalnim delavskim odborom in gotovo je. ibo prišlo pred vrhovno sodi-Bennett C. Clark, načelnik apelatnega sodišča, je dejal, da je imela administracija za kurivo, ki v imenu federalne vlade obratuje premogovnike od meseca maja, pravico do sklenitve pogodbe z unijo delovodij. Ta je enota 50. distrikta Lewisove rudarske unije UMWA. Jeklarska korporacija je vložila pritožbo pri apelatnem sodi-fci zaradi priznanja unije delovodij. Pritožba je bila zavrnjena. Vprašanje organiziranja delovodij je igralo važno vlogo v »poru med Lewisom in operator-> zadnjo pomlad, ko so rudarji «avkali. Stavka je bila konča-na po sklenitvi pogodbe med jnijo UMW in notranjim tajni-om Krugom. Ta j« določala «*d drugim izravnavo kontro-glede organiziranja delo-v°dij. Končno odločitev bo mo-ri!' Mati federalno vrhovno išče. feorganiziranje hitske uprave Hynd se vrnil v London iz Nemčije London. 18. dec.—Poučeni kro J t,fJ'Jo, da bo britska adninis-v Nemčiji kmalu reorga-«*»ana. Premier Attlee je že J^'Knil, da je ponudil pozicijo ®r'ktorja administracije v brlt-"kupacijaki coni lordu Lind- Lmds^y je profesor na univer-Znano je, da je on J^val Attleeju reorganizira-* br itske administracije v »Ji in Avstriji. Sedanji di-je John Hynd. On ima •Poro prt W ■*vinu. «m! zunanjemu ministru Hvnd * vrnil v London iz kjer je imel važne raz-• i bntakimi in nemškimi iki. Po povretku v Lon-4 * J* izrekel za imenovanje iz Prelož na Primorskem, je podlegel težkim ranam, ki mu jih je na cesti prizadjal neznani napadalec. Bil je član SMZ. Tukaj zapušča ženo in enega brata, v stari domovini pa dva brata.—Dalje je umrl Frank Sterniša, star 50 let. Zapušča ženo, tri brate in tri sestre. Dvspola is Slovenije New York.—Pred kratkim je prišla iz Slovenije Štefka Kra-ševec, žena Staneta Kraševca, glavnega tajnika jugoslovanske delegacije Združenih narodov. Z njo je prišla tudi njena petletna hčerka Metka. V New Yorku se mudi tudi dr. Fran Zwitter, profesor ljubljanske u-niverze in član jugoslovanske delegacije Z. N. Zwitter je sve- Stassen je kandidat za predsednika Stara garda obveščena o namenu Waahingion. D. C.. 18. dec — Harold E. Stassen, bivši gover-ner Minnesote, je obvestil staro gardo republikanske stranke, da bo skušal dobiti nominacijo kot kandidat za predsednika Združenih držah na konvenciji stranke 1. 1948. Zadevno izjavo je podal na konferenci s časnikarji. Dejal je med drugim, da bo predložil progresiven in konstruktiven program republikanskim senatorjem in kongresnikom, ki bodo imeli večino v obeh kongresnih zbornicah. Novi kongres se bo sestal v zasedanju po novem letu. Republikansko stranko bo skušal potisniti na pot liberalizma. Glavna naloga novega kongresa naj bi bila sprejetje nove delavske zakonodaje, osnovane na prostovoljnih metodah, ki naj bi preprečila stavke v industrijah ter zdrobila monopole ter diktature v delavskih unijah. Stassen je omenil nedavno stavko rudarjev na polju mehkega premoga. Dejal je, du rudarji ne bi bili zastavkali, če bi jim bila dana prilika do odločitve pri tajnem glasovanju. Stassen je naznanil, da je kandidat za predsednika, potem, ko je senator Vandenberg, republikanec iz Michigana izjavil, da ni kandidat. Slično izjavo je prej podal senator Taft, republikanec iz Ohia. Vandenberg je izjavil pred časnikarji, da se je odločil za re-signaoijo kot svetovalec državnega tajnika Byrnesa. Resigna-cija mu bo omogočila posvetitev večje pažnje delu kot člunu višje kongresne zbornice. tovalec in veščak v tolmačenju tržaškega in koroškega vprašanja. Pretekli četrtek je dr. Zwitter nastopil v debati s profesorji čikaške univerze o vprašanju Trsta. Popravek Duiuth, Minn.—Poročilo z dne 10. dec. o smrti rojakinje iz Mc Kinleyja se bi morslo glasiti: V tukajšnji bolnišnici je umrla Manja Butala (ne Pečaver), roj. Smuk. Stara je bila 53 let in članica SŽZ. Zapušča moža in enajst otrok, od katerih najmlajši je star osem let. izjava 0 končanju vojne odložena; truman drži izjemno oblast Washington. D. C.. 18. dec.— Predsednik Truman je dejal, da nedavna stavka rudarjev na polju mehkega premoga je blokirala njegov načrt glede objave formalne deklaracije o končanju vojne. Z objavo deklaracije bi se Truman odpovedal izjemni oblasti, katero je dobil od kongresa. Taka deklaracija, katero lahko poda predsednik a!i kongres, bi postavila deželo na predvojno podlago. Razveljavila bi vse zakone, ki so bili sprejeti po vstopu Amerike v vojno. Člani osrednjega odbora republikanske stranke so na svoji nedsvni seji zaključili, da je preklic vojne oblasti prva in glavna točka legislativnega programa stranke. Stališče je bilo revidirano, ko je kongresnik Lewis, načelnik posebnega odseka republikanske stranke, kateremu je bila poverjena študija vprašanja, izjavil, da preklic ni umesten ali zaželjiv sedaj. Truman je na konferenci s čas- nemških nadzornikov, ki nej bi prevzeli nekatere funkcije, katere zdaj vrše uradniki britake vojaške vlade Naflasil je. da bi imenovanje nadzornikov pospešilo ekonomsko okrevanje v brit-ski okupacijski coni. niksrji izjavil, da bi bil izdal formalno deklaracijo o končanju vojne, a ko ne bi bili rudarji zastavkali, pred novim letom. Rudarska stavka je ogražala narodno gospodarstvo. Truman je dejal, da bo pozval novi kongres, naj sprejme načrt glede združitve vseh ameriških oboroženih sil pod enim poveljstvom. O načrtu je bila razprava v obeh kongresnih zbornlcsh, preden je bilo zasedanje zaključeno, toda odločitev nt padla. Voditelji industrij nadaljujejo kampanjo za odpravo vseh kontrol glede gradnje hiš kljub opoziciji s strani Trumanove administracije. Wilson W Wyatt je nedavno reslgmrsl kot načelnik federalne stanovanjske administracije zaradi spora s Truma-nom. Nasledil ga je Raymond M Foley FRANCOSKA SKUP- Vandenberg bo SCINA pomu podpiral Byrnesa NOVO VI ADO^HM Taft ni kandidat ta predsednika Atlanta, Ga., 16. dec —Senator Taft, republikanec iz Ohia, je dejal, di ni lumdidat za predsed nika Združenih držav na Usti sVoje stranke To je bil njegov odgovor na vpraianje časnikar jev, s katerimi se je sestal. Premier Blum se izrekel za kooperacijo z drugimi državami KONTROLIRANA EKONOMIJA V EVROPI Paris. 18. dec.—Socialistična miničasna vlada premierja Leonu Bluma je bila potrjena z ogromno večino po ustavni skupščini. Zadevni predlog je bil sprejet s 544 proti dvema glasovoma. Vlada bo ostala na krmilu do 15. januarja prihodnjega leta. Takrat bo formirana regularna vlada. Vsi člani kabineta so socialisti. Čaka jih težko delo. Glavna naloga je sestava proračuna za prve tri mesece prihodnjega leta. Komunistična strlnka in republikanska (katollffca) stranka sta zagotovili podporo socialistični vladi. Socialistična stranka je na tretjem mestu in ima manj kot sto sedež«v v ustavni skupščini. Preden je bil prpdlog glede potrditve vlade dan na glasovanje, je Blum govoril. Dal je zagotovilo, da bo njegova vlada kooperirala z drugimi kvarni v vseh ozirih v interesu utrditve prijateljstva. Francosko ljudstvo je opozoril, da bo moglo do-prinašati žrtve, ker je dežela zabredla v resno ekonomsko krizo. Podprl je stališče prejšnjih vlad, ki so se izrekle za mednarodno kontrolo Porurja in Porenja in francosko kontrolo Posaarja. Blum je naglasil, da bo njegova vlada ščitila pravice in svo-bodščine vseh državljanov. Dostavil je, da so člani njegove vlade uverjeni, da se vsa Evropa razvija v smeri kontrolirane ekonomije. , Jacques Duclos, tajnik komunistične stranke, je izzval kratek vihar med člani skupičine, ko je obdolžil druge politične stranke odgovornosti za polom prizadevanj, katerih cilj je bil formiranje koalicijske vlade. Udaril je po voditeljih republikanake stranke, ker so preprečili ime-novsnje komunista za obrambnega ministra. Socialistična vlada šteje 17 članov. Premier Blum ima v vladi tudi pozicijo zunanjega ministra. On je bil predsednik koalicijskih vlad 1.1936 In 1.1938. Velika železniška nesreča v Španiji Madrid, Španija, IS. dec.—Že leznlški uradniki so naznsntli, da je bilo 28 potnikov ubitih in čez sto ranjenih, ko je potniški vlak treščil ob vagone stoječega tovornega vlaka. Nesreča se je pripetila pri mestu Cinco Case, 100 milj južno od Madrida. Ne kaj uslužbencev je bilo aretira n.h, ker so osumljeni sabotaže Senator pohvalil delo skupičine Washington. D. C.. 18. dec.— Senator Vandenberg, republikanec iz Michigana, je dal zagotovilo, da bo še nadalje podpiral zunanjo politiko državnega tajnika Byrnesa. On bo postal načelnik senatnega odseka za zunanje zadeve v novem kongresu. Vandenberg se je vrnil v Washington iz New Yorka, kjer se je ud^eževal sej skupščine Združenih narodov kot svetovalec državnega tajnika. Pohvalil je delo skupščine in naglasil, da so bili doseženi veliki uspehi za Ameriko in ostali svet. Zasedanje skupščine je demonstriralo, da se je napetost med Rusijo in zapadniml silami polegla, "Storil bom vse, kar bom mogel, za vzdrževanje enotne ameriške zunanje politike," je rekel Vandenberg. "Uverjen sem, du bo Amerika dosti prispevala v bodočnosti, kakor je v prošlosti, za sporazum med državami. Organizacija Združenih narodov je že utrla pot kolektivni varnosti, kar je v interesu % Amerike in ostalega sveta." Byrnes je na sestanku s časnikarji izjavil, da deli optimizem, ki sta ga izrazila ruski zunanji minister Molotov in brit-ski zunanji minister Bevln pred odhodom domov, z njima. Oba sta pohvalila delo skupščine Združenih narodov iti zaključke, ki so bili sprejeti na sejah zunanjih ministrov štirih vele-■ti. v Glasovanje o ameriški resoluciji odloženo Ruski delegat Gromyko predlagal itudijo načrta glede mednarodne kontrole atomske energij* Nacijski eksperimenti na ujetnikih Nemec nastopil kot priča pred sodiščem Nuernberg, Nemčija, 18. 'dec. —Eksperimenti, kstere so delali nemški zdravniki na ujetnikih, so bili razkriti ns obravnavi pred zavezniškim sodiščem. Pred tem se mora zagovarjati 23 prommentnih nemških zdravnikov, ki so obloženi brutalnosti in vojnih zločinov. Kot priča je nastopil pred sodiščem Nemec Walter Neff. On je bil pomočnik dr, Sigmunda Raacherja. Povedal je, da je Rancher držal dva ruska vojaška častnika v ledeni vodi Iliri ure, preden sta zmrznila. Obu ujeta ruska častniku sta demonstrirala pogum. ttderi je Lake Succeaa. N. Y„ 18. dec.t-Glasovanje o ameriški resoluciji, ki določa ustanovitev mednarodne komisije, katera naj bi dobila učinkovito kontrolo nad a tomsko energijo, je bilo odloženo. Resolucija je bila predmet diskuzij na seji članov varnostnega sveta Združenih narodov. Glasovanje Je preprečil ruski delegat Andrej A. Gromyko. On je dejal, da je potrebna nadaljnja študija načrta glede kontrole atomske energije. Odločiivv mora biti soglasna. Ako člani sveta hočejd sprejeti načrt z ve Člno, je to drugo vprašanje. Gromyko ni razkril, kaj bo storil, če bo načrt sprejet z večino glasov. On se lahko posluži pravice ve tiranja. Dr. Oscar Lange, poljski dele-gst, je Izjavil, da vsaka odločitev o mednarodni kontroli mora biti taka, da jo bodo lahko odobrili stalni člani varnostnega sveta in dvetretjinska večina skupščine Združenih narodov. Resolucija, ki ne bi prestsla pre izkušnje, ne more biti praktična. Bernard M. Baruch, načelnik ameriške delegacije, je potem umaknil predlog, da se takoj glasuje o resoluciji. Možnost je, da bo zadeva prišla na dnevni red v petek. Baruch je v svo- i cm govoru naglasil, da je prišel as akcije. Gromyko je dejal, da noče govoriti o vsebini resolucije, ker Še nI ugotovil, ali je v soglasju z zaključkom o splošni razorožitvi, ki je bil sprejet na seji generalne skupščine Združenih narodov zadnjo soboto. Eelco N. Van Kleffens, načel dejal: "Tovariš, reci zdravniku, naj naju ustreli." "Ne upaj na milost s strani tega nemškega psa," Je bil odgovor. Potem sta si podala roke in mirno čakala smrti. Neff Je dejal, da je neki poljski strežnik skušal kloroformf-rati ruska ujetnika, ko se je dr. Rascher odstranil za nekaj minut, Ko se je vrnil, je zapreti!, da bo Poljaka ustrelil. Tožitelj je prej predložil sodišču dokumente % dokazi, da so nemški zdravnik! Iznašli metodo za sterilizacijo Židinj. Ta jim je omogočila itaehll/acijo 500 do tisoč žensk, dnevno. fašizem in nacizem sta v ozadju gonje proti židom Preiskava bitk V grški Traciji Atene, Grčija, 16. dec^-Vlada je naznanila, da bodo štirje visoki uradniki odpotovali v raped no Traeijo in Makedonijo v svr ho preiskave bitk, ki divjajo tamkaj. Atenski listi poročajo, da je bilo U grških gerilrev u bitih v bitki z vladnimi Mami v neki vasi v bližini bolgsrske meje. CHICAGO, 18 dec.—Čthoslo* vaški zunanji minister Jan Ms-aaryk je izjavil, da sta fašizem in nacizem v ozadju gonj* proti Židom. On Je dospel v Chicago iz New Yorka, kjer je reprezen tiral svojo državo na sejah orga* nizanje Združenih narodov. Masaryk je govoril na zborovanju židovskih organizacij, ki so odprle kani|>aiijo zbiranja aklada za pomoč židovskim be-guncem v Evropi. Cilj kampa nje je sklad $100.000,000, Herns Per Istem je povedal, da Je bila že zbrana vsota $6,649,027 v Chlcagu. Kampanja bo zaklju < ena v januarju. "Antisemitizem Je tip strsho kar smo zaključili dolgo in dramatično zasedanje skupščine. Kar smo dosegli, bo tvorilo pod lsgo miru v bodočnosti. Uver Jen sem, da se mir lahko zajem-či za dolgo dobo. Vi kot a me nškl državljani nimate v/roka za boja/en. Amerika Je mogoč na država in ne preti JI napad s strani nobene države. Vzajemno /i«u|«rije Je neobhodno po trebno." Senator Bilbo dobival "darila" Washington, D. C., 18 dec — Na zaališanju pred senatnim odsekom, kateremu je bila pover« petstva," je rekel Masaryk. 'To Jena preiskavs obrambni ga pro-je stvsr, katere se jaz, ki nisem | grama, je bilo razkrito, da je se-žld. sramujem V ČehoilovakiJI nator llilbo, demokrat iz Missls-ni bilo persekue i je Židov, dokler, elppija, dobiva! "darila" od konje n»so nacisti zasedli.« Začela]traktorjev Slwlnjl so želi pro- se je po okupaeijl." Masaryk je v svojem govoru omenil organizacijo Združenih narodov, I/rezi! je upanje, "da bo igrala važno vlogo v prlza* devanjih za svetovni mir. Prav fite ixl vojnih naročil, Senator je dobil avtomobil tipa Cadillac, poleg lega pa so mu kontraktor-jI Izgradili jezero na njegovem poeeatvu. Rku|ma vrednoet "da-ril" je znašala okrog $68,000 nik holandske delegacije, je izjavil, da bodo člani njegove delegacije glasovali za ameriško resolucijo, Če bo delno revidirana. Francoski delegat Alexandre Parodi je dejal, da je treba resolucijo temeljito proučiti, preden bo dana na glaadvanje. Resolucijo sta zagovarjala brit-ski delegat Alexander Cadogan in avstralski delegat Paul Has-luck. Za takojšnje glasovanje o resoluciji so se izrekli delegati Amerike, Velike Britanije, Avstralije, Brazilije in Egipta. Gromyko je dejal, ^Ja hoče vedet! vzroke, zakaj nekateri delegat! so za takojšnjo odločitev. Potreben je popoln sporazum med člani varnoatnega sveta glede mednarodne kontrole atomske energije. Generalna stavka oklicana v Neaplu Dvajset bomb eksplodiralo v Tržiču #Rlm. 18. dec.--Generalna stavka je bila oklleana v Neaplu včeraj. Poveljstvo ameriških čet Je naznanilo, da se ne bo vmešavalo v stavko, ki js bila oklicana v mak protesta proti navijanju cen. Poročilo pravi, da je čet 50,000 delavcev zavojevanlh v stavki. Cestni promet je paralltiran ln tovarne ao morale zapreti vrata. London, 18. dec. — Dopisnik britake časnlške agenture poroča, da Je 20 bomb eksplodiralo v Tržiču, kjer so ladjedelnice, v zadnjih 24 urah. Bombe niso povzročile velike škode, Tržl£ je v bližini Trsta. Radlopostaja v Rimu trdi, da ao bombe vrgli slmpatičarj! fašistov. Namen Je bil uničenje hiš, v katerih stanujejo antifa-šistl. Jugoslovansko sodišče znižalo kazen Uelgiad, 18. dec.—Ameriško poslaništvo Je naznanilo, da Je jugoslovansko sodišče znižalo zaporno kazen za ameriškega državljana O. H. Stoeckela. Na obravnavi Je bil Stoeckel obsojen na štiri leta ječe, ker je pri« šel iz Avstrije v Jugoslavijo brez dovoljenja in z namenom špionaže. Sodišče Je znižalo kazen na j>et in pol meseca zapora. Stoeckel Je bil v službi a-meriAkega vojnega departmen-ta, Znižanje produkcije jekla na Japonskem Tokio, 18 dec.—-Reparacije bodo znižale produkcijo Jekla na Japonskem za 50 odstotkov, pra v! naznanilo poveljstva okupa cijaklh s i Odjoč tev je v soglasju z zaključkom, ki je bil sprejet na *eji članov zavezniške komisije za Daljni vzhod. Lista kandidatov poljske stranke odobrena Varšava, Poljska, 18. dec.— Volilna komisija Je odobrila listo kandidatov poljake kmečke stranke. Ta je edina stranka vladne opozicije, katere vodja je Ktanlalav Mikolajczyk. Lista u-ključu je imena 110 kandidatov. ČETRTEK, 19. PEČEMO m — PROSVETA / THE ENLIGHTENMENT GLASILO I* LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDHOTE by Slovene National Orgn mt MuočaLnm u Zdruiene drfaee (laven Chiefs) la •a loto. smo sa pol lota. 11.50 so četrt lotm u Chicago la okolioo Cook Co.. 8740 so oolo loto. 83.75 so pol letaj so lnoaemstvo 80-80. Subscription ratoai for tha United States (except Chicago) and Canada SUM per year. Chicago nad Cook County «740 pee foreign countries 8SUm per year. Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov la ttnakev se ae vračajo. Rokopisi literarne vooMne (črtice, povesti. itd.) ae vnejo potlljatolju le v slučaju. še Je prllošU only nad unsolicited articles will not be returned, such as stories, ploys, poems, etc. will be when accompsnt^d by sell-addressed nad aa vse. kar lam atik a PROSVETA 8887-59 So. Lawndale Ave.. Chicago 81 IUinofo Datum v oklepaju na primer (December 31, 1940). poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da ae vam list ne ustavi. Uničevanje bogastva je postavno... V nobeni deželi na svetu ae naravna bogastva in lepota — zemlja, gozdovi, rudnine — tako lahkomiselno ne uničujejo kot se v Ameriki. To menda zato, ker je narava na eni atrani to deželo tako bogato obdarila, da se skozi dolga desetletja ni nikomur niti sanjalo, da so tudi naravna bogastva izčrpljiva in da lahko pride dan, ko se bo lahko tudi ta krona božanstva izčrpala. Na drugi strani pa se ni nihče brigal za to, ker so gospodarji teh naravnih bogastev slepo drveli le za profitom, kakor to delajo le danes; za svoj privatni profit bi uničili vse, tudi najlepše in najbogatejše pokrajine in gozdove in pobrali iz osrčja zemlje le tisto rudo — vključivši premog, ki tudi spada v to kategorijo — katero in koln kor jo lahko izkopljejo ob najnižjih stroških. Briga jih, če je pri taki eksploataciji tretjino ali polovico v zemlji ostale rude za vedno izgubljene. Ameriški kapitalisti se od začetka drže načela: Kaj me briga, če raste trava ali ne, ko nas ne bo .. . Vsled tega anarhističnega gospodarstva vodovja odplovejo vsako leto tudi milijone ton najboljše zemlje v morje, tako da so danes že mnoge pokrajine poljedeljsko povsem pasivne in uničene^ Slično je z gozdovi, na katerih je bila dežela še pred nekaj generacijami silno bogata, toda z brezobzirnim izsekavanjem in z brezbrižnostjo do požarov s strani lesnih baronov so na premnogih pragozdovih ostale le goličave. Kar ni uničila sekira, je uničil gozdni požar. Glede tega je danes sicer že nekoliko bolje, odkar je na delu zvezna gozdna alužba, toda dejatvo je, da dežela še tudi danes veliko hitreje pničuje svoje gozdno bogastvo kot pa znaša letna rast lesa. Danes znaša ta deficit že skoraj polovico, kar pomeni, da je vsako leto dvakrat toliko lesa posekanega kot ga zraste. v Nič bolje ni v rudarski industriji. Premoga je v deželi toliko, da delajo z njim^ot dvinjo z mehom. Pri današnjih načinih izkopavanja ga na splošno ostane okrog 30% v zemlji. Ta premog je za vedno izgubljsn. Zelo naglo se črpajo tudi ležišča železne rude. Najbogatejše zaloge so na tako zvanem železnem okrožju v Minnesoti, toda železne rude je tam le še za 15—20 let ob tako veliki eksploataciji kot je bila zadnja leta. Železne rude slabe kakovosti je v deželi sicer veliko, ne pa dobre. Slično je tudi z bakreno rudo, ki bo še prej izčrpana kot železna. Raznih žlahtnih rudnin, ki so potrebne pri kaljenju raznega dobrega Jekla, pa je komaj za nekaj let — od 4 do 15 let. Potem bo dežela povsem odvisna od inozemstvs zs žlahtne rude, ako ne najdejo novih ležišč; ampak glede slednjega nI dosti upanja. * Da pišemo te vrstice o tem slabem gospodarstvu načlh "free enterprizerjev", nam je dalo povod okrožno sodišče države Illinois, ki je zadnje dni ubilo zakon, ki je bil naperjen proti tej anarhiji. Kdor je že hodil ali ae vozil po Illinoisu iz Chicaga proti St. Loui-su, alt pa proti Južnemu delu države, Je manukje naletel na prizore, ki ao mu atisnib arce — na povsem uničene pokrajine, ki so se nekoč, pred priffbdom parne lopate in "odprtih** premogovnikov ponašale z najbolj plodno zemljo. Namesto kraanih polja so danes tam velike grape in dolge, maaivne redi kamenja in prsti. Premog so pobrali a parnimi lopatami, spravili profite In za sabo pustili največje opustošenje V tistih grapah, napolnjenih z vodo, se danes kotijo milijarde komarjev. Leta 1943 je državna zbornica sprejela zakon, po katerem naj bi bili premogovni baroni priailjenl poravnati zemljo, Izpod katere ao pobrali premog s parnimi lopatami. Tak zakon Je bil potreben takoj, ko so pričeli z "odprtimi** premogovniki. Toda vzelo je več kot 20 let predno se je državna zbornica zganila. In zganila ae je, ker se uničevanji države z vsakim letom veča. Namesto lepih polja. najbogatejših v deželi, nastajajo tipično kapitalistične podeželske razvaline v pustejše in grdejše od Sahare Če bi se tista zemljo poravnala in zasadila z drevesnimi mladikami, bi pokrajine lahko dobile gozdove, ako jih ni več mogoče spremeniti v rodovitna polja Ker imajo prizadeti "free "enterprlzerjl" velik vpliv v Spring-fieldu, državna oblast ni izvajala tega zakona, marveč čakala, da mu sodišče da brco. To se je zgodilo zadnje dni, ko je okrožni sodnik Izdal trajno sodnijsko prepoved proti izvajanju tega zakona na podlagi argumenta, da je ta zakon — "class legislation"! Torej razrita »n uničena zemlja, ki je postala kotišee komarjev, je v bistrih odvetniških glavah postala — "razred". Kot pravijo, da v sil: hud»č žre tudi muhe, tako se tudi "učene** odvetniške in sod-niške glave v sili p^služijo vsake absurdnosti in aofizma. Ta zakon je v Illinoisu postal "class legislation", ker ne zahteva tudi od drugih premogovnih družb, ki obratujejo šahte. da poravnajo kamenje, ki ga izvozijo iz majn in je nakopičeno pri rovih no velikih kupih Ampak "razredno" primerjanje teh kupov in cele pokrajine razrite in umčene zemlje, je največja absurdnost, toda r.e tako velika, da bi Jo mogel videti tudi bnhtni aodnik. Ampak znano je, da vrana vrani ne izkljuje oči. Na takih razrinh m uničenih pokrajinah so bogate tudi nekatere druge premogovne državi, kjer kopljejo premog s vrha s parnimi lopatami. Take pokrajine vidite v vzh.*tnem Kansasu M.s-souriju, Indisni, Ohiu. zapadm Pennaylvanijl m najbrže še k|e drugje Kolikor tt»m je znano, ni do dsns* še nobena državs prisilila teh "free enterprizerjev**, da bi vsaj deloma popravili napravljeno škodo s poravnavo zemlje Država Indiana ima menda zakon, ki določa, ds morajo operatorji tiste grebene m kotanje po-gozdiU. kar je sicer bolje kot nič. Potrebno je oboje poglihanje" zemlje in pogozdenje. Vsaka količkaj ljuduka vlada bi p.*krbela in ptfollils "free enterpriser je", da bi to tudi storili. Šjla&cvL nadih. naMlbut NA DELU ZA STARO DOMOVINO West Allls. Wis. — Na znanje članstvu tukajšnje podružnice SANS-a in ostalim rojakom in rojakinjam, da se bo vršila redna seja v nedeljo, 22. dec., v Re-brniškovi dvorani, poprej Šošta-ričevi. Seja se bo pričela ob štirih popoldne iz razloga, ker se bo vršila najprvo federacijska seja, katera 8e bo pričela točno ob pol dveh. Vabljeni ste, da se udeležite v velikem številu. Nadalje jx>ročam, da je/priredba tukajšnje podružnice SANS-a, ki se je vršila 17. nov., po vol j no izj>adla, bodisi v moralnem kot finančnem ozira. Vsi navzoči so bili zadovoljni, vsaj tako so se izražali, ko so odhajali. Lepa hvala mrs. Mary Ce-larec iz Waukegana, ki se je odzvala našemu vabilu in s tem dala priliko našim rojakom, da so slišali ustmeno poročilo o naši rojstni domovini. Prav lepa hvala tudi našemu tajniku SANS-a Mirku Kuhlu. Tudi on nam je marsikaj razložil in se priljubil poslušalcem. Čistega dobička je bik) $181.04. Polovico te vsote gre za otroško bolnišnico v Sloveniji, polovico pa za organizacijo SANS. Poleg tega pa so darovali za SANS še sledeči po $5: Mary Ce-larec, Frank Leskovšek iz Port Washingtona, Joe Zaje, Frances Jacoby in Frank Puncer in žena; ena osebe $4, šest po $2 in dve po $1. Za otroško bolnišnico pa so darovali v oktobra in novembra: Florian Bartl $8 (izročil L. Šuš-nlk), Jack Kosec $5 (izročil Fr. Ermeno), Medved Tool 8t Die Co. $25, A. Novak in žena $10 (izročila Christina Podjavoršek); Mary Schuler izročila $15, katere so darovali: Theresa Kajtna $5, enako vsoto Angela Lepej, ena oseba $3 in ena $2. Mike Ruppe je izročil $16. Darovali so po $5: Mike Ruppe, Rudolph Arko, Louis Seraga in ena oseba $1. Joe Radelj je izročil $32. Darovali so po $5: Jennie Jarz, Louis Evanich, Anton Butchar, Ignac Kušlan in Louis in Mary Saje, poleg tega ena oseba $3, ena $2 in dve po $1. Podpisani pa so darovali: Jennie Gruden $14; po $10: John Boštjančič in žena, Florian in Agnes Remitz, John Spek st., John Spek ml.; po $5: Frank Spek, Frank Klemene, Anton Tratnik, Frances Vertich, Joseph Ritonia in Agnes Ritonia. V eni prejšnjih izdaj je hjlo poročano, da sta Joe in J^ary Zanar darovala $8. Pravilno bi se moralo glaaiti, da sta darovala Joe in Mary Žagar. Vaem skupaj prav lepa hvala, zaeno t>a opozarjam, ne pozabite seje v nedeljo, začetek ob štirih popoldne. Mary Muaich. tajnica. PISMO IZ RAKITNICE PRI RIBNICI Now Duluth. Minn__To pismo Je prejela Mary Oblak od matere iz vasi Rakitnicc pri Ribnici V izčrpku se glasi: "Draga hčerka! — Sprejmi pozdrave od očeta, matere in vseh Tvojih bratov m sester. Sporočam Ti, da smo prejeli Tvoje pismo in prav tako paket.-ki je do-npel v redu. Vse nam pride prav. kajti domobranci In Nemci so nas do golega oropali. Prišli so z avtomobilom po mene in očeta. saeno pa vse pokradli. Odpeljali so naju v zapor v Kočevje, ko ps svs zopet pnšls domov, sva našla samo gol zid In spati sva mors Is kar na tleh. Srce je nama pokslo, ko sva vse to gledala. Imela sva samo eno plahto. ki sva jo prinesla iz Dalmacije. Vse življenje sva se trudila, potem pa svs bils ob \ne v treh urah. Dokler so naju pustili doma. sva zaužila veliko strahu, kajti vdrh so v hišo ob vsaki un in pretaka vali. če je kateri naših partizanov doma. Tako sva se tresla od strshu. da je nama padalo is žlice, ko sva jedla Naši ao bili vsi partizani, od drugih pa an bil dva ali trije domobran-Ici, eden pa partizan, a š« Usti je pozneje ušel k domobrancem. Sicer pa sem Ti že o tem malo opisala, a ne vem, če si prejela pismo. Iz naše vasi še ni domov nobenega domobranca. Domobrance je nahujskal župnik Škulj, ki se sedaj potiče nekje !>o Italiji. On ima dosti nad seboj, toda prej ali slej bo prišel v roke pravici. On je naznanil ljudi Italijanom, da so jih Italijani odpeljali na otok Rab v koncentracijsko taborišče, štiri mladeniče pa je dal ubiti. Torej vidiš, kakšen Kristusov namestnik je bil on! Kadar boš zopet poslala kak-j šen paket, ga daj v vrečico in jo nago8to zašij, nato pa vloži v škatljo, kajti takih paketov nič ne odpirajo. Piši kaj kmalu. Pozdravlja Te Tvoja mati." Angels Blatnik. LOVCI SE LETOS KI8LO DRŽE ... West Middlesex. Pa.—Lovska sezona na zajce, veverice in fazane je minila 30. novembra. Teh živalic je bilo letos manj kot prejšnja leta. Mnogi lovci so se pritoževali, da so veliko prehodili, a so ustrelili samo nekaj zAjčkov in kakšnega fazana. Nekega dne sem šel z mojo skupino na lov v bližini naše farme. Prijateljem lovcem sem dejal: "Zavzemite svoja mesta, jaz pa grem na sosedov vrt, ki je poraščen z veliko travo, v kateri se redijo fazani, in jih spodim." Ko sem prišel tja, sem se začudil, kajti tam je bilo lovcev kot vojakov, kateri so obkolili vrt. Naštel sem jih nič manj kot 30. Enega izmed njih sem vprašal odkod so in povedal mi je, da iz Pittsburgha. Dejal je, da nimajo sreče, kajti odfrčal je le en fazan. Vrnil sem se k svoji skupini. Naši lovci hodijo na lov v bližino Pittsburgha, oni pa pridejo k nam bp tako ,iščemq sreče po šumah. , Tudi naša skupina, ki se je podala 1. decembra na srnjake v oddaljene hribe, se je vrnila z majhnim plenom, vsega skupaj s tremi srnjaki. Le Shain, Bi-cek in Žagar so bili srečni. Reči pa moram, da sem tudi jaz po-kusil srnjaka. Najbolj nesrečen je bil pa Frank Mlakar. Na dan 30. novembra je bil na lovu na zajce v okolici doma, nenadoma pa mu je prišel prav pod nos srnjak z desetimi rogovi, toda dva dni prehitro. Franku je srce trepetalo in sam pri sebi je govoril: "Rad bi te počil, pa te ne smem. Taka je postava, katere ne smem kršiti." Od jeze je za-renčal na rogača, kateri je z vso naglico odkuril. Veš, France, vsi lovci niso tako pošteni . . . Tudi naš Hribar, ki vodi gostilno v Clevelandu, je lovec in pol! Misleč, da ga bo divjačina čakala kot druga leta, je s svojo lupino povabil tudi ata Grdino, kateri pa ni vzel s seboj puške, ampak filmski aparat z name- V novem kongresu, Id ga bodo kontrolirali republikanci, bosta Senator Vandenberg (levo) in kongresnik Martin igrala vodilno vlogo. Vandenberg najbrže postane predsednik senata. Martin pa predsednik nižje zbornice. no, ko jo bodo streljali lovci. Pa so imeli smolo. Pritoževali so se, da je lisica kriva, da ni divjačine in tako so se morali zadovoljiti lc- z majhnim plenom. Fazana, ki mu kri teče, ko je bil zadet, bomo pa enkrat videli na filmu. Lovska sezona gre h koncu. Upajmo, da bo prihodnje leto boljše, ko bodo zajci imeli mlade, med tem časom pa bomo ma nekdaj. Potrebujemo dobrih sugestij in dobre volje, da jo zopet oživimo. Torej članstvo društva 559 SN-PJ se naj v velikem številu udeleži letne seje in poda svoja priporočila. Rad bi videl, da bi se seje zopet udeležilo nad sto članov, kot se jih je udeleževalo pred leti. Od federacije sem dobil nalogo, da preskrbim okrog lo zravnali tudi naše stare pu- deset deklet, ki bi servirala na £ke. I dan božične priredbe. To delo bo trajajo samo kakšno uro. John Simon, podpredsednik. Dne 12. januarja bo naše društvo Slovenec 202 SNPJ priredilo plesno veselico v Slovenskem domu v Sharonu. Vabimo vse od blizu in daleč. A. Valentlnčič. BOŽIČNICA ČIKAŠKE FEDERACIJE IN DRUGO Chicago. 111.—Kakor vsako leto, tako bo tudi letos čikaška federacija SNPJ priredila božični-co za svoje članstvo, in sicer v nedeljo, 22. decembra, začetek ob treh jpopoldne v dvorani SNPJ, 2657 S. Lawndale ave.\ Podan bo kratek program in predvajani bodo filmi za mladino. Članstvo in prijatelji ste vabljeni, da se udeležite te priredbe v velikem številu, da bomo imeli čim večji uspeh. Sicer pa je priporočljivo, da se zopet enkrat sestanemo in poveselimo, posebno v času božičnih praznikov. Za lačne in žejne bo tudi dobro preskrbljeno, za ples pa bo igral E. Udovichev orkester. Starši, ne pozabite pripeljati s seboj svojih otrok, katere bo Miklavž obdaril z lepimi darili. Na znanje članstvu društva Pioneer 559 SNPJ, da se bo vršila letna seja v petek zvečer, 20. decembra. Ta seja bo jako važna za vse članstvo, kajti na dnevnem redu bomo imeli važne zadeve, kpkor tudi volitve odbornikov za 1. 1947. Izvoliti bomo morali tudi zastopnike za federacijo SNPJ. Na zadnjih dveh federacijskih sejah sem opazil, da je federacija nekako opešala, zato jo je treba spraviti zopet nom, da bo fotografiral divjači-jnazaj na krmilo, kakor je bila I Člani in članice časnikarskega gild. CIO v Camdenu. N. J. In PklledalpbiJI pikat Krajo tudi peed kloaki. Stavka pri dveh Stern •ovih dnevnikih traja še več tednov. Odkar ao so stavksrji poslu šil! le metode — pikettranje kioskov — Je cirkulacija padla »-38%. VABILO NA VESELICO NA STAREGA LETA VEČER West A Ilia, Wis^-Glavne seje društva 104 SNPJ se je članstvo udeležilo v velikem številu. V odbor so bili izvoljeni skoraj vsi stari odborniki, le predsednika smo izvolili dragega. Dosedanji predsednik br. Rudi Singer je dejal, da ima preveliko plačo in da ima rajši podpredsedniško mesto, na njegovo mesto pa je bil izvoljen Frank Puncer. Tako imamo zopet same dobre odbornike, kot smo jih imeli poprej. Boljših uradnikov res ne bi mogli dobiti. Gotovo bomo napredovali tudi v bodočnosti, posebno ker imamo dobrega tajnika J. T. Turcka, kateri zmeraj dobi kakšnega novega člana in tako nadomesti umrle. V tem letu smo izgubili šest članov iA članic. Naša zabava se bo vršila na starega leta večer. V pripravljalnem odboru so naše najboljše kuharice in bodo vsem prav dobro postregle. Tudi pijače ne bo manjkalo. Sicer pa če bo taka postrežba kot je bila po letni seji, bo gotovo vsakdo zadovoljen. Udeležite se zabave društva 104 SNPJ v velikem številu. Za ples bt* igrala dobro poznana F. Sežanova godba. Veselica se bo vršila v Kraljevi dvorani, 6001 W. Madison st. Na koncu pa želim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! Želim tudi, da bi že enkrat prenehale stavke po vsej deželi. V Pros veti sem čitala, da išče rojakinja Ana Regina svojega polbrata Joeva Hrovata. Ne, dotični Hrovat, o katerem je brala, da je umrl, ni njen polbrat. Pokojnika sem poznala od 1. 1921. Mary Susterlch-Zagar. NA OBISKU V CLEVELANDU Salam. O. — Ne vem kako bi pričela pisati, kajti v Prosveti se nisem oglasila žc leto dni, kar je dolga doba. Moj običajni praznik me je pri vedel do pisanja. To je, bilo takole: Dne 28. novembra ob petih zjutraj sem se izkobacala iz postelje, ob šestih pa sem bila že "napucana" in na-šminkana. Nato sem hitro poklicala mojega vnuka Milana, da me odf>elje na postajo, ker vlak pride že ob pol sedmih. Na postaji sem bila ob pravem času. a vlak je imel zamudo uro in pol. tako da smo odrinili šele ob o-smih. Odstranili so dva voza. ki sta bila pokvarjena, nakar smo se stlačili v druge vozove In smo bili stisnjeni kot vžigalice v Skat-ljlci prav do Clcvelsnda. Na postaji v Clevelandu me je že čakal moj nečak F Duša odpeljal na dom, kjer smo sedli h kosilu m se malo pogovor Kmalu je prišel čas, nakar snu se zopet naložili in odpeljali nai prvo na 72. ulico k mrs. Derm ti. Tudi tukaj je čas hitro teke kajti ko smo pogledali na uro i kazala že štiri. Ne, Zarji J koncerta pa ne smem zamuditi sem si mislila sama pri sebi. Ime la sem vozni listek za pouličn a je nisem utegnila Čakati i; sem jo ubrala kar peš. Do Slo venskega narodnega doma sem prej dospela kot poulična.H Vstopnico sem že imela, ke: sem jo kupila od mrs. Ster Clevelanda, ko se je udeleži svatbe moje vnukinje Matild Križaj. Dospeč v avditorij so bili sedeži že skoraj vs. zase deni, vendar pa sem imela sre čo in dobila sedež prav v prv vxsti. Program se še ni pričel zato sem poslušala posetnike. So se pogovarjali med seboj. N ka ženska je dejala, da je p-p* nezmotljiv, druga pa je prista vila, da se je to pot zmotil, je vso svojo bando nahujskal da je bilo potem toliko gorja. Tretja pa je dejala, da je sliša-| la, da namerava priti v Ameri ko, kajti sedaj ima v Rimu pol no komunistov okrog sebe. t bi res prišel v to deželo, bi bil najbolje spraviti ga v kakšn tovarno, je pristavila neka setnica. Jaz pa svetujem v "ka-| strolovko" ali pa "boleovno" z njim, če se bi zglasil v Clevelandu. Dvignil se je zastor in pred seboj smo videli češka dekleta, ki so plesala krasen ples, Zarja-ni so pa peli. Neka nova partizanska pesem mi je izredno ugajala in še danes mi zvenijo besede v ušesih — "za pravdo in svobodo Slovenija borila se je." Prav tako ne morem pozabiti neke druge partizanske pesmi, ki opeva (Mirtizana. kateri je stal na planinah, a zadela ga je krogla v srce. Pesmi so bile resnično zelo lepe, ena lepša kot druga. Po koncertu se je pričela spevoigra "Čevljar in vrag". Vsi so prav dobro igrali, posebno pa Frank Kokal. Njegova Neža je res znala narediti šobo. Zelo mi je ugajal tudi zaljubljen parček zakoncev Elersich. Najbolj pa ga je pihnil vrag, ki je bil ogoljufan za dušo. Milka Kokal pa je sedela v tisti luknji, kateu pravijo prostor za šepetalce. Po programu smo se podali v prizidek, kjer je bila velika gneča. Zagledala sem mrs. Dermo to, ki je prišla za menoj, kakor mi je obljubila. Šli sva pokusit štrudelj, ki je bil prav dober. Potem sem zagledala moje prijatelje Božičeve, Sterove in Turk-manove, ki so sedeli pri dolgi mizi. Prisedla sem k njim in smo se pogovarjali o tem in onem. Pozdravila sem se tudi z Gabrtivi-mi iz Barbertona. Čas je hitel in morala sem iti spat. Tisti' večer sem prenočila pri Dermotovih, drugi dan p® sem obiskala družino Kranjce-vlč in nekaj drugih, nakar sem je vrnila v Collinwood. V so^ to sem obiskala Zaveršn.kove Božičove in Veselovo mater. tera mi je povedala, da je * njen mož iskat zdravja v Hondo, toda se je pritožil, da preveč dežuje. Zvečer sem obiskala brata mojega | Johna Mihevca na Ivan ave. Drugi dan je bila nedelja to nameravala sem obiskati senc katere družine, a se je vreme spremenilo in po lep.h ***** dnevnih je priWo .neiiti. ^ sem tudi precej trudna^ kaj Jj v< tam tud. moii Na neki ulid sem videla kop« otrok, ki ao se igral, vojake so imeli samokr~mt f** bih še bolj kot n hU- umazani so prašički Koaemaep^*;^ Jo. * tako ,n kamor videlo. C«««' deset minut ~ itaji v Salemu. K* *em la sem videla zop* ,a> Vlak j. imel tf"™* Nato sem č*kala en« u Hirala dom'** ro. potem pa pok^J* U*l)e aa 8. stran*/ ljudi mudo rrPTFK. 19. DECEMBRA 1946 Vesti iz nove, prerojene in Jugoslavije tedenski pregled iz Slovenije (Od našega stalnega dopisnika.) Inozemski glasovi o no ri, prerojeni Jugoslaviji V Jugoslaviji se je mudila pri [gradnji "mladinske proge Brc |ko—Banoviči" mednarodna I trt l**etje za "kolonijalno pkracijo". Višek tega nasi-f Je pokazal v tem, da so ki vojaki z nemškimi u-K "d peljali iz goriškega "Ta doma knjižnico, arhi-Haliike rekvizite, zastavo "f demokratičnih In jutfo '»skih voh tel j ev na—občin-" ♦'tišče. kjer so jih sežgali. v»'o se Je isto, kar se Je goriškim Slovencem leta " v dobi fašizma. To de- itr^ttl** z vesnl lustlčn. tajik (de.no) 1» nlefev pomoči John f. »o« v icr^k!^ s^si -t, se pojeta o koreklh. Jdjjjm^^^ »no upravo ZVU (uvezni Johnu L. Lewi«, in rudarji unili "MW Tasadrra ae sds I m-hitika uprav. > Lr'Jk.|. pred vrhovni« aodi*s«. kt bo bodlai potrdilo dl ..vrglo * z naperjenimi puškam- Idrakonično kwa. . kafro )• elš)e sodU* udarilo unijo in Lewi*. la 1946, da so v USA porabi pred vojno 4,5 milijona ton pše nice, 1942/43 že 11,4 milijona ton, 1943/44 že 18,1 milijona ton. a v poljedelskem letu 1944/45 pa že 14 milijonov ton pšenice za krmo. Medtem ko krmijo v de-želah "dolarske demokracij perutnino in prešiče s pšenico, delovni človek Evrope, delovni ljudje zavezniških dežel, ki so tej vojni tolikanj žrtvovali živ ljenj in materijalnih dobrin, pa stradajo . . . Prezident Truman je n. pr. izjavil v poslanici kon gresu, da so prebivalci USA koncem leta 1945 porabili 15'. več živil kakor pred vojno. Pov prečna potrošnja živil na 1 pre bivalca znaša 3.300 kalorij, v Ev ropi pa niti polovico te količine! Zakaj je vprašanje prehrane človeštva tako urejeno? Zato, ker tu ne gre za prehrano, za omiljenje lakote, ampak za profit, zato, ker ni važno nekaterim, če ljudje stradajo ali ne, ampak je važno to, če je dovolj velik dobiček. Iz izkušenj so spozna i, da je po prvi svetovni vojni Evropa tudi stradala, da je bila potreba po živilih večja in prav tako nujna kot danes. Ali tisti kapitalistični "gospodarstveniki" niso izkoristili teh izkušenj prve svetovne vojne zato, da bi pravočasno,—in ker njihove dežele niso bile prizadete v opustošenju,—pomagale gladnim, ne, oni so namerno onemogočali zaseja nje ameriškim in kanadskim far marjem, da "bi posejali več polja, da bi bila žetev obilnejša. V Kanadi so plačevali farmarjem premije za to, da bi pustili zemljo pod praho. In ameriški dolarski oblastniki so delali podobno. Kljub izkušnjam iz prve vojne niso povečail v razdobju 1941—1945 akrov zasejanih s pšenico, fte^o je ameriška vlada določila načrt, v katerem je predvidela znižanje posevkov pšenice. Na decemberski poljedelski konferenci v Ottawi 1945 je minister Gardiner nastopil proti povečanju površine s pšenico zasejanih polj. Zakaj? Za strada-jočo Evropo? Ne. „ Za to ker je funkcionarjem važnejše, da preprečijo morebitni padec cen poljedelskih pridelkov, kakor pa življenje milijonov ljudi—bivših zaveznikov v vojni . . . Vojna nam je požrla vse zalo-ge živil, povzročila je največje opustošenje v poljedelstvu, veliko izgubo delovne sile, živine in inventarja. Na prostranih o-zemljih obdelane zemlje so bile zgrajene utrdbe, letališča, strelski jarki, minska polja itd. V letih 1945/46 je bilo vreme v premnogih krajih za letino izredno rveugodno in suša je uni je stanje prehrane ostalo še na dalje najbolj pereče vprašanje. Težko nam gre v glavo tako "gospodarstvo": da ne pade cena, ne obdelujejo zemlje in pla čujejo za to premije; da ne pomagajo stradajočim, krmijo raje perutnino in živino. Ce pa dobavljajo, tedaj politično pritiskajo na stradajoče dežele, da bi se vmešavali v njihove notranje politične zadeve in Jim vsilili svojo imperialistično voljo. Lahko verjamemo, da bi stanje prehrane prebivalstva kljub ujmam in vsem tegobam pustoše nja bilo povsod drugačno, če bi o tem odločali delovni ljudje! Slovensko zadružništvo včeraj Dr. Le me. Milan (Nadaljevanje) Kmečka zadružna samopomoč in samoobrambi v kreditnih Zadrugah | Ker so se široke kmetske mno žice naglo oprijele zadružne or ganizaclje, se je pričel vih.rni razvoj omrežja novih zadrug— drobnih kmetsklh posojilnic raj-fajznovk, kmetijskih« gospodar sklh društev, mlekarskih in živi norejskih zadrug, zadrug za po speševanje domače obrti in de lavskih konzumov. Oderuški tr govski kapital se Je zaman za letaval v mlado zadružno orga nizacijo, ki se je širila z neodo-ljivo silo. V isti dobi pa je pristopilo tu di slovensko delavstvo, ki je sta lo pod vplivom socialističnega gibanja k ustvaritvi svoje za družne organizacije v delavskih conzumih, po naših rudnikih, industrijskih središčih in mestih. Ta organizacija je vzniknila naj arej med našimi rudarji v Idriji n Zagorju, voditelji pa so ji 3ili France Rinaldo in Melhior Čobal, oba rudarja in kasneje Anton Kristan, ki Je postal organizator razpredenega omrežja delavskih socialističnih konzumov. Miha Vošnjak je naslonil svo e posojilnice na meščanstvo in Izročil njihovo vodstvo premožnim slovenskim podjetnikom in intelektualcem. Dr. Janez Evangelist Krek je naslonil zadružno omrežje na široke kmetske množice, vodstvo pa je Uročil župni-ščem in visoki katoliški duhovščini. Razen tega pa je vso za družno organizacijo vključil v politično strankarsko organizacijo slovenskega klerikalizma. Politična rascepljenost našega s.drušntttv. V kasnejši dobi, zlasti pa v desetletju pred prvo svetovno vojno je strankarsko politična usmerjenost popolnoma zavla dala v slovenskem zadružništvu. Strankarsko politični boji v slo-venskem zadružništvu so se posebno zaostrili, ko se Je pojavil političnem življenju dr. Gre gor Žerjav in mlad. takozvana narodno - radikalna inteligenca. Dr. Gregor Žerjav Je v družbi s predstavniki mlade slovenske suržuazije ustanovil Zvezo slovenskih zadrug, ki naj bi služI-kot protiutež kltrikalni Zadružni zvezi. Nova zveza Je pričel. z ustanavljanjem vzporednih liberalnih zadrug poleg Že obstoječih klerikalnih. Na ta na ska politična razcepljenost n.Še-zadružniitva, ki Je radi tega zabredlo v težke gospodarske prilike. Naša zadružna organizacija je na ta n.čin spolztl. v roke strankarsko političnih klik, ki Jim Je služilo zadružništvo kot sredstvo za zavojev.nje in utrjevanje njihovih strankarsko političnih položajev. Vm pozornost t.ko klerikalnih, kakor tudi liberalnih političnih klik, ki so obvladale slovensko zadružništvo, je bil. osredotočena predvsem na kreditne zadruge, ki ao postale bogata zakladnica prihrankov drobnega človeka. Tež ki milijoni naših kreditnih /»-drug so posebno'vlbljivo vplivali na špekulativne elemente mladega slovenskega mešč.n-stva klerikalne in liberalne politične usmerjenosti. Visoki ka toliškl duhovščini pa Je omrežje kreditnih zadrug, razmeščenih po župnlščih služIlo kot pogpbno uspešen politični instrument za zasužnjevanje ilovenaklh kmet-sklh množic v službi reakctonai pc, proti ljudske in protmarodne politike klerikalizma. Radi tega Je bilo tudi vrhovno vodstvo zadružne organizacije klerikalne politične smeri pretdtn« v rokah visoke katoliške duhovščine, pn poMmer.nl zadcugi po v rokah župnika alt kaplana. Tako je po.talo ogiomno /a družno premoženje slovenskih ljudskih množic loga v rokah majhne klike reakcionarnih In špekulativnlh elementov klc» kalne In liberalne strankarsko politične uamerjenorti Te kl.ke so pričel* že med prvo svatov no vojno, zl.sti p. v dobi versajske Ju gosi. vije n« debelo špekul rs ti na račun zadružne org.m/a cije in prihr.nkov našega drobnega človek«. Polastile so se popolnoma, zadružnega vodstva in odrinile predstavnike ljudstva, ki je ustvarilo to org.niz.-cijo In prineslo v njo sadove svojega dela in prihranke svoje varčnosti. Klerikalna duhovščk na in špekulativno meščanstvo sta odločala o usodi slovenskega zadružništva. Ljudski denar Se je zlorabljal v sebične svrhe posameznikov, za j.č.nje finančnega kapital., izgr.jevanje in utrjevanje gospodarskih in poli tičnih položajev slovenskega ka pitalistlčnega razred« in končno v reakcionarne politične svrhe utrjevanja in izgrajevanj« poli tiČne oblasti raznih strank«rsko usmerjenih protiljudskih klik zl.sti p. slovenskega klerlkallc m«. V dobi fašistične okupacije so iste klike postavile zadružno or ganiz«cijo slovenskega naroda v službo fašističnega okupatorja bologardizma ln domobranatv« Zlorabljale so n« t. način z. družništvo v protlljudske in pro tinarodne svrhe. Sebični gospo darskl in politični reakcionarni interesi teh klik niso mogli imeti ničesar skupnega z ljudskim stremljenjem po svobodi in po borbi proti izkoriščanju. Radi tega se je tudi prvotna ljudska usmerjenost n.šeg. zadružništva izmaličil. v Špekulacijo in politično reakcijo. I). se je moglo to zgoditi, je iskati v veliki meri vzrok v okolnosti, d. ljudske množice niso bile *z.do.tno budne in borbene, r.di česar so se pustile odriniti od vodstva in od odločev.nj. v zadružni organizaciji, II. • i Narodno osvobodilna borba— peelom e našem .«- drušništvu Klike, ki so našo aadruino or g«niz«cljo .kozi desetletja zlorabljale v svoje sebične gospo darske in politično reakcionarne •vrhe, io povečini zbežale skup no z vojaško poraženimi fašističnimi okupatorji, ali pa so se umaknile v svoj. skrlv.hšč.. te n. osvobojenem ozemlju so se poj.vili zametki noveg. ljudskega zadružništva. Konferenca ljudskih predstavnikov v 6red nji vasi v Čremošnjiškl dolini novembra leta 1944 je zabil, te melje naši novi zadružni organizaciji in ustvarila zamlitl novega z.družneg. vodstva v obliki Iniciativnega zadružne«, odbora z. Slovenijo. Zadružništvo se ie kot pojav gospodarskega u lejstvov.nj. širokih ljudskih množic vrnilo v ljudske roke in postaja ponovno gospodarak. organizacij. delavcev, kmetov ln del.vnlh intelektualcev. Zadruga p. d.nes ni Vač sa mo sredstvo Mmoobr.mba in samopomoči ljudstva v borbi za gospodarski tibstoj in proti go spodarskemu Izkoriščanju, zl.uti p» proti njegovim Izraatkom v oderuštvu. Zadružništvo post. j. gospodarska organizacij« po trošmkov ln drobnih kmetsklh In obrtnih proizvajalcev za izboljšanje goapodarskeg« položa ja najširših ljudskih množic na področju proizvodnje in r./de-Ijev.nj. blaga Ena izmed prvih nalog za diužmštva Je danes, da mobill zir. osnovne ljudske množice, da s sainopobudo od spodaj pristopijo k obnovi domovine in na Šega gospodarstva, Zadružni štvo mora poatati čvrsta opora ljudske države in ljudske oblasti v ucvejetiju gospodarske poli tike v prid širokih ljudskih mno žic. - Zato pa ljudska oblast in ljudska držav. pom.gata zadrugam pri izvrševanju njihovih nalog. Zadruge najožje sodelu Jejo z državnim gospodarskim sektorjem in g« dopolnjujejo na področju proizvodnje, /lasti v kmetijstvu, na področju obnove in razdeljevanja blaga Ob tej novi vlogi zadružništva p. osta ne nedotaknjeno oanovno ljudsko demokratično nečelo prosto volj nost i, vzajemne samopomoči in načelo, d. nI smoter zadruž neg. del. u«v.rj.nj# doblčk.. ki vodi v tpekulaet)o. Ko se zadružništvo vrača v ljudske roke, post.j. zopet or g.nizacija za gospodarsko udej stvovanje n . j Š l r š i h ljudskih množic, zl.sti pa potrošnikov ter drobnih kmetakih in obrtnih proizvajalcev. Zadružna organi zacija je v dobi ljudske demo kracije poklicana, da sprosti vse ustvarjalne, organizacijske in strokovne sposobnosti najširših ljudskih množic in da pomaga ljudstvu, d. .e dvigne splošna blaginj, in njihov, življenska raven. (Konec prihodnjič.) Glasovi iz | naselbin (Nadaljevanje i I. strani.) ako ne mislijo priti po mene. Odgovor je bil, d. so ceste preveč ledene, zato n.j najamem taksi. Zopet je bilo treba č.k.tl eno uro. Taksi je lezel po polževo po ledeni cesti. Do doma je bil. kr.tk. pot, a sem videla tri avtomobile, ki so z.vozili v jarek. T.k. je bil. moj. pot n. koncert Z.rje, vend.r p. up.m, d. .e prihodnje leto zopet vidimo. Mj je Gaber Iz B.rbertona de-j.l, da je Zarja naša! Pozdravljeni! France. Mlhevc. S POTA $c vedno čit.mo poročil, n 13. redni konvenciji SNPJ In k*kor je iz njih razvidno, .o odnesli vsi delegati in deleg.tinje dobre vtl-.e o Evelethu ln mrzli Minnesota le vreme je ted.j nagajalo, dočim Je sedaj lepše kot v času konvencije, Danes je 12. decembra, a aneg je vea »kopnel, tako da Imamo zopet lepo indljanako poletja. V železnem okrožju ae dobro dela, če pa bi še vedno trajal, premogarak« atavka, bi morali prenehati z delom. Matija Pogoeelc. V Proevetl so daevae arato? ne im delavake veatL Ali 1U ftltefta vaak dan? Naskok na 'bevihi-zem še ni končan LONDON.—ON A—Konec pre-mogarske stavke v Zedinjenih državah je razveselil mnogo Angležev, kajti bati a« Je Mlo, da bodo uvedene redukcija raalič* nih odmerkov za hrano. Toda Angleži imajo še mnog v drugih skrbi. Grozi celo politična krize, kajti oni del delavska stranke, ki je nezadovoljen s Bcvi-novo politiko, še ni odheual in namerava obnoviti svoja napade. Debata v britanskem parlamentu, na kateri utegnejo biti napadi na Bevln. obnovljeni, se bo z.čel. še predno bo SfSad. nje Zedinjenih narodov v New Yorku končano. Med onimi, ki nameravajo staviti vladi svoja vprašanja, se nahaja tudi Konni Ztlliacus, prvak levega krila dejavake stran ke, ki je strokovnjak za zunanje zadeve. Nekatera vprašanj«, na katera bo imela vlada otj^Dvir-Jati, se gl.se kot sledi: 1. Podrobnosti glade pogojev, pod ksteriml sta bUi zedlnjeni ameriška ln brltanaka cona v Nemčiji. 2. Podrobnosti o anglo - ameriškem sporazumu U standardl-ziranje orožja. 3. Britanska politika na Grškem, posebno z ozlrom na nedavno izjavo maršala Montgom-maryja. Montgommery, načelnik generalnega štaba britanskega car-stva, je Izjavil, da bo brltanaka vrhovna komanda pomagal* Grkom, da isvežbajo in opramijo armado po načinu "komando-sov", za borbo proti ''gorskim banditom". Člani angleškega parlamenta, ki ao nedavno vprlsorlli svojo "vstajo" proti Bevlnu, so ikraj-no nezadovoljni stem, kar imenujejo "bevlnlaem", Zanesljivi viri poročajo, da se bo naakok na Bevinevo politiko nadaljeval. Cvetlice dajejo pravi spomin na i "Vesele Božične Praznike" ) i ) Ko pride "Božič" Ixwte odprli vaš. hišna vrata in vaše srce v.em v.šim prijateljem . , . Jih lepo sprejeli— in Jim voščili veselo zadovoljstvo . krasnimi, dušečimi cvetlicami. Kiaaota in lepota teh lesnično |>omeni pravo božično odu-Ševljenje. Pošljite ji Upo koršalo Iskušeni Miklavži ae M«Jo ogniti drugovrstna isblre ... oni obišče-Je cvetličar), predno nest ene pri tlek In dobe k.r šalile. Čialo lah ko I* ako ste igodni! SPOMNITE SE vaše soproge. Hub tee. m. t ere. bčere, bolnikov, doma im cerkve. < VFTLlf AUJI LAHKO NAROfF. TrlfORAFIČNO cvrri.irr kjkr kou ČETRTEK, 19. D EC EM rr a 1946 JURE »cea IVAN CANKAR (Nadaljevanje) Meta se je razljutila, kričala je s tenkim in hudobnim glasom. "Stran, tatje tatinski! Tudi vi boste še beračili in kradli, kadar se bodo vaši starši od napuha razleteli!" Jure je videl in slišal, pa se mu je zdelo, da bi bil rajši med njimi, nego tri klafrte pred njo. Paglavci so bili veseli; niso pričakovali semnja, pa je sam prišel. "Copernica in petelin!" Hudo se je razjezila Meta in je pobrala kamen. "Da boš copernico videl!" Ampak kamen je priletel tako čudno, pač dvajset klafter od paglavcev, da so vzkliknili od veselja in prešernosti. In planili so in so pobirsli kamenje. Jure je nenadoma omahnil, zalesketalo se mu je pred očmi. "Zakaj name? Kaj sem vam storil?" In resnično: niso merili nanjo, nanj so merili. Omahil je in je vzkriknil, pritisnil je roko na čelo; in ko je iztegnil roko, da bi se čuval, je bila kri na njegovi dlani. Stali so in so izpustili kamenje; in ker je bil greh v njihovih srcih, se je vzdignilo iz greha veliko sovraštvo; in ker je bilo v vesti kesanje, se je rodil iz kesanja srd. , "Petelin! Petelin! Petelin!" Šla staydalje, Jure tri klafrte pred njo. Pa je stopila k njemu, ki si je brisal čelo z rdečo, krvavo dlanjo. "Ti seme, iz pekla poslano! Šiba naša in greh!" Zazibalo se mu je pred očmi in kučma mu je padla na tla. Jure je pobral kučmo in ni rekel nič. "Drugi so!" si je mislil. In ni ga obšla gre-hotna misel, da bi se uprl gospodarjem. Dalje sta romala, v klanec, preko polja, proti gozdu. Jure se je oziral, velike in svetle so bile njegove oči; in ko se je oziral, je bilo njegovo srce vse lahko, nasičeno in napojeno, kakor da je rosila nanj tolažba in sladkost iz samih nebes. Strma je bila pot; Jure je ni videl in ne občutil; prelepa je bila pokrajina; Jure jo je pobožal in pozdravil s svojimi očmi in vsa njena čista lepota se je izlila v njegovo srce. Zakaj tako ga je prešinilo in ga je vsega razveselilo: tisti svet, tam na drugih straneh, tam za holmi, so ustvarili ljudje, sovrsžniki, ki imajo dom in očeta in mater . . . Ampak ta svet, o Jure, je ustvaril Bog sam, v tolažbo in radost ljudem, ki nimajo ne doma, ne očeta, ne matere... vsa ta polja je tako ustvaril in v tej misli, vse te zelene loke in ves ta temni gozd! . . . "Kaj si pijan, da se opotekaš in da padaš?" . ga je vzdramila Meta. Jure je slišal in je razumel, pa ni bil žalo-sten. Tri klafrte je hodil pred njo, na vajetih, pa ni preskočil, ni se okrenil, samo njegove oči so mislile in so govorile; niso se menile ne za vajeti, ne za bič. Prelepa je bila pokrajina, nikoli še ni videl take, še sanjal ni o taki lepoti v Ustih črnih ulicah, Tam polje, v solncu rumeneče; ziblje se in šumi narahlo, šepeče; ne vedel bi človek, če v vetru, ali če v simosvojih sanjah. Tam zeleni, valoviti lazi: pašnik, trnje, belo kamenje, in na dnu, v globoki dolinici, zoreča leha. Tam gozd, skrivnost neskončna, v neizmernost šumeča, bučeča, z besedami, ki jih je uho slišalo in srce občutilo, in ki jih pamet ni razložila na vekomaj. Svobodo je okusila njegova duša, Bogu je bila blizu in se ni bala ničesar več. Juretu je bilo, kakor da je našel dom in očeta ... Ko je bilo solnce že visoko in toplo, sta prišla do gozda; tam je bila senca, ki je dahnila na obraz in na srce tako blago, kakor božajoča materina roka. In tam se je zgodilo, da so se Juretove oči prvikrat zasolzile od sladkosti . . . "Ne stoj tam in ne glej, zijalo, obrni se ročno!" je ukazala Meta. Jure je pač slišal njen glas in je tudi razumel njene besede, pa mu ni bilo nič hudo pri srcu. Mets je sedla v travo, Jure pa je nabiral suhe veje in jih znašal na kup. "Kaj ne znaš plezati? Vsi znajo plezati v tvojih letihl Tiste, ki leže na tleh, so že napol trhle; rajši klesti in lomi!" Jure je poskusil in glej, plezal je, kakor da se je bil naučil v sanjah. Suhe veje so bile spodaj; z eno nogo se je upiral, z drugo je lomil; in šumelo je med listjem in padalo. . Ampak Jure je plezal prav do vrha, kjer ni bilo nič suhih vej in kjer je bilo deblo že tako gibko in tenko, da se je upogibalo. "Kaj počneš tam? Tam ni nič!" Jure pa se je držal krepko z obema rokama in se je zibal in je gledal proti nebu, ](i je bilo čisto blizu; tam na vrhu, tam visoko, je bila radost brez mej; Ko je bil kup visok in lep, sta napravila dvoje butar; Jure ni rekel nič in si je naložil večjo; težka je bila,* ampak Jure je bil nenadoma ves močan; zakaj njegovo srce je bilo veselo. Solnce je žgalo, ko sta se vračala, in počivala sta velikokrat. Ko sta sedela v travi ob potoku, je Jure vstal in stopil v vodo; čista je bila, da se je svetil vsak drobni kamen na dnu. Jure se je sklonil, privzdignil kamen in je ugledal raka; obstrmel je, toda vzkliknil ni, njegovo srce pa je vriskalo od radosti in zmagoslavja. Rdeč je bil v obraz in oči so se mu svetile, ko je zadel butaro. "Če vam je pretežka, pa mi še svojo naložite!" je rekel. "Nosil jo bom, saj ni daleč!" Meta je pogledala osupla in je videla, da je butara večja od fanta. "Kaj boš nosil, pljunek mestni!" Nato pa se je domislila. "Ampak zdaj poznaš pot, zdaj pojdeš lahko sam . . . čemu pa bi te redili drugače?" "Sam?" je vzkliknil Jure tako veselo, da se je prestrašil svojega glasu; zakaj srce mu je svetovalo prijazno: "Ne izdaj se, Jure, ne izdaj se!" "Nihče te ne bo ukradel, le ne boj se nikar!" Jure se je pa tiho in hvaležno smejal neprijazni besedi. "Saj pojdem sam!" je rekel, in skoro se mu je tresel glas, skoro ga je izdajal. "Sam pojdem, če tako ukažete, poznam pot!" Na klancu, na razpaljenem, je Meta zasopla pod težkim bremenom, pod žkočim solncem. "Pa zadeni, če hočeš!" ;0alj« prihodnjič.) Najbolj notorično policijsko razbijanje stavke je še dalj časa na dnevnem redu v West Allisu. Wis., pri družbi Allis Chalmers. StsvkiL traja že blizu osem mesecev. Cilj družbe in policije, Id Je v njeni službi, je. da razbije "komunistično" unijo, postojanko UAW. Tej propagandi je nasedlo okrog dva tisoč delavcev, ki so pred nekaj tedni pričeli s skebanjem. okrog* osem tisoč jih pa ie stavka. in jo bodo te dni prekrili s tr pežno streho. Tako bo pred vide. no do konca novembra most do kraja dograjen — vse to po zaslugi samoiniciative požrtvovalnih graditeljev, ki prispevajo poleg svojega vnetega in vztrajnega dela še po 50% nadurnega dela za obnovo mostu. Učinkovito pomoč je prispevalo tudi okoliško prebivalstvo, ki je vneto pomagalo pri dovozu materiala, saj bo novi most življenjskega pomena za obe strani Save, zlasti za Polšnik in okolico, kjer kmetje pridno' obnavljajo porušene domove. Če morajo danes okoličani voziti les in svoje pridelke daleč nazaj do litijskega mostu, bodo jutri preko novega mostu vozili blago prav na savsko že. lezniško postajo. To bo nov u-speh požrtvovalnosti in samoiniciative, zgled obnovitvenih naporov delovnega ljudstva. Razni mali ogU,j Lamp Shade Mak^T EXPERIENCED INSIDE OR HOME WORK Garfield Lamp Shop 7926 S. Ashland MI Stena Pantelejmon Romanov Predstojnik nekegs sovjetskega urada je sedel v svoji pisarni, dvignil se nato s sedeža in premeril sobo s koraki po dolžini in širini. Potem se je pogladil po tilniku in se zagledal v steno. Stopil je do vrat, pokukal " v stransko sobo, kjer so sedele tip-karice, in zopet zaatrmel v steno. Dal je poklicati upravitelja. "Ivan Sergejevič, kaj menite, ali se ne bi dal napraviti iz teh dveh sob en sam prostor?" UprsvitelJ je dvignil svoj pogled na steno, ogledoval jo preudarno nekaj časa In menil: "Se. veda se da. Podreti steno, je malenkost. Delo nas bi stalo kvečjemu sto in petdeset rub-Ijev." "Odlično!" Teden dni pozneje je korakal predstojnik zopet po svoji — to pot povečani pisarni. "Sedaj mi zares ugaja! To se pravi pisarna! Samo nekoliko prevelika!" "To se človeku le tako dozdeva, dokler se nsnjo ne privadi," je menil uprsvitelj. "Toda tlp-karice niso zsdovoljne, da smo jih vtaknili v tako luknjo " "Naj le godrnjajo, naj se le hudujejo1 Stvar se ne da več spremeniti." če i kakih deset dni so premestili predstojnika v drug u-red Njegov naslednik je hodil od do »obe, da apt»zna svoje »uefcdke. Zgoiaj pod streho so mu potožile tipkarice: '"Ta ko smo tu na tesnem! Ali bi se nam ne mogel dati kak drug prostor? Mogoče ta, kjer smo bile prej?" "No, kje ste pa bile?" je vprašal predstojnik. "Spodaj, tik ravnateljeve sobe." Predstojnik se je vrnil v svojo sobo in jo takoj premeril s koraki. Dal je poklicati upravitelja in mu rekel: "Ivan Sergejevič, ali se ne bi dali napraviti iz te sobane dve sobi? Tipkarice so tam gori na tesnem ko sla-niki v sodu." Upravitelj se je razglodal po sobi in odgovoril: "Malenkost! Prej je Že stala tu stena. Da jo zopet postavimo, nas ne bo stalo mnogo!" "No, izvrstno! Sedaj treba po uradih štediti, tu pa ima predstojnik tako dvorano za uporabi.' Kaj takega si ne smemo do. voliti. Koliko neki bi znašali stroški?" Upravitelj se je popraskal za ušesom in dejal: "Skoda, da nisem tega predvideval. Imel sem gradivo za steno, a smo ga požgali. Sedaj si moramo gradivo na novo nabaviti, domnevam pa. da ne bodo stroški prekoračili treh stotakov." "Torej na delo' Bolje enkratni izdatek, če lahko nato kaj pri-Mrdimo. Najbolj se mi pa smili-jo uboge tipkarice." ' Prav," je dejal upravitelj. In zopet Je stopal predstojnik po svoji subt in jo meril s kors-ki. "Kdo je bil tako moder, da je dal podreti steno?" je vprašal, ko je bil dovršil svoje merjenje. "Prejšnji predstojnik," je odgovoril upravitelj. "Najbrže si je hotel omisliti večji prostor za svoje sprehode." "Mogoče!" "No, tako se dela pri nas! Račun« plača kajpada država, zato se človek lahko marsičesa loti. Če bi bila njegova lastnina, bi si nikakor ne razširil svoje pisarne v taki meri." "Vsekakor! Država ne obuboža tako hitro, tu se denar ne sme štediti." "Bolje bi bilo delovati za blaginjo človeštva in ne za svojo lagodnost!" Štirinajst dni pozneje so izmenjali predstojnika. Novi predstojnik je pozval vse uradnike pred se in jih nsprosil. naj mu izrazijo odkritosrčno svoje morebitne želje Če le utegne, jim rad ust reže On je tu novinec in ne pozns njihovih potreb. Uradniki se v svoji skromnosti niso ničesar domislili, o čemer bi se lahko pritožili. Le bralni-co pogrešajo, kjer bi se lahko zvečer shsjali. Vsi so opazili. ksko je predstojnik premotril vse štiri stene svoje sobe. Neto je vprašal: "Kaj je v tej stranski sobi?" "Soba ta tipkarice!" Tako? Prav! Pojdite! Stvar si hočem premisliti." "Kaj naj se nsprsvi?" je vzdihnil uprsvitelj. ko so zapuščali uradniki predstojnikovo so. bo. "Nekaks nevidna sila privlačuje vse k tej steni." "Jaz si to takole razlagam: vsak bi se rad že takoj v začetku izkazal in bi rad ugodil svojim uradnikom v čemerkoli. Skratka . . . Nove metle . . ." se je oglasil* vpisnikar. "Na mojem prejšnjem mestu je zgradil predstojnik lesene delavske hiše, njegov naslednik ji je pregledal in izjavil: "Vrag naj jih vzame! Tu morajo stati hiše iz opeke. In je dal podreti lesene kolibe." "Res je, večkrat sem se že v tem prepričal. Če kdo kaj začne in pride kak drug na njegovo mesto, ne izvede za nič ne prvotnega načrta," je pripomnil upravitelj. "Tu ipia sebičnost prvo besedo. Vsak si misli, če delam po starem načrtv, porečejo, da ne utegnem sam prav ničesar izvršiti. In zdi se mi, da je nekaka kazen, če se večkrat izmenjujejo predstojniki." "Seveda," je pritrdil vpisnikar, "urad, ki je(v gmotnem oziru slab, ne vzdrži več ko dveh predstojnikov na leto." "Izjema bi bila, če bi prišel kak tepec, ki preždeva, mirno v pisarni sede, svoje uradne ure. Naj bo predstojnik še tako malo podjeten, vedno iztakne kaj, s čimer se lahko bavi. Še sreča, da se tu razen stene ne da nič premakniti. Zato se pa vsi zaganjajo vanjo ko muhe na med." "Okoli te stene se vrti svet. Če se ima petkrat na leto z njo o-pravka, je že dovolj. Sicer pa, da govorim resnico," je nadaljeval upravitelj, "če vse to prav dobro premislim, kaj meni to mar? Se užali se, da se vmešavam v naročila in povelja svojih predstojnikov. Molk je v tej zadevi edini na mestu." "Da, vrag vedi, kakor bi bili vsi obsedeni, se vsi lotevajo te stene." "Kaj naj bi tudi počenjali tu pri nas, če bi te stene ne bilo?" je pripomnil vpisnikar in si obrisal pero najprej v podlago jopiča in potem še v lase. "Ivan -Sertjejevič, predstojnik vas kliče . . ." je dejal sluga, po-mollvši glavo sko^i duri. "Zdi se mi, da se je že začelo," je šepnil upravitelj in odšel k predstojniku. Ta je o^tal pri steni in potrkaval z upognjenim kazalcem nanjo. "Je li ta stena debela?" je vprašal. "Ni, ni debela, kakih dvajset centimetrov, si mislim." "Uradništvo se je pritožilo, da nima nobene sobe za svoje sestanke. Mogoče bi se dalo ... S tem bi pridobili lepo prostorno sobo." "To bi bilo idealno," je pripomnil upravitelj, "njena odstra nitev je malenkost." "Prav! Odlično!" Teden dni pozneje je dobil predstojnik tale račun: za odstranitev stene: 150 rubljev za.postavitev stene: 300 rubljev za porušitev stene: 170 rubljev "Sedaj moramo še čakati, da pride še četrti," je ugotovil vpisnikar, "potem plačamo 300 rubljev za zopetno upostavitev stene in poslopje bo zopet v redu." Razni mali oglati Uspeh požrtvovalnosti in samoiniciative Litija. — V bližini železniške postaje Sava pri Litiji gradijo čez Savo most lesene konstrukcije, ki je menda edini te vrste pri nas. Stari most, ki je bil prav tako lesen, so Nemci na u-miku porušili. Betonski oporniki so stali nepoškodovani in letos avgusta je Uprava cest pričela z gradnjo prav takšnega lesenega mostu z osrednjo konstrukcijo tipa "Howe". Grade ga okoliški cestarji sami in to brez posebnega strokovnega vodstva. Sami tesarijo in opravljajo vsa dela s pomočjo požrtvovalnih okoličanov, ki so iz državnjh gozdov na-vozili 450 m3 lesa v celoti, od tega 280 m3 obdelanega. Most bo 90 m dolg in 15 m visok na sredini. Nova osrednja konstrukcija iz hrastovega lesa je 30 m dolga IF HE CANT GO HOME 20 acres good soil, j. buildings. 75 miles Chicago Loop. HARRY BECKER Wheatfield, Ind. SLI^ » ' tfE * IfllEf1 volnen Ka, obodov i«011*' ie ' 1 poTtia»i*anie P Wl \ * patchers For Cabinet Division EXCELLENT PAY (Plenty of over-time) | Good Working Conditions MOTOROLA GALVIN MFG. CORP. 4545 W. Augusts Blvd. roam® tore} ** SLEDJO KAPUO HA&COBtaJ Danes *e ^ ***** ALI GLEDATE ZA DOBRO PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanija las asks] takih prilik hišnice (JJUfITRESSES) Takoj od sačetka plači 72 H c as uro, po treh mesecih 77ttc as uro in po šestih messcih po fltt as uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop do 12 ure ponoči. Oglasilo se prt illinois bell telephone company v uposlovalnem uradu ss i«nik« v pritličju 309 W. WASHINGTON ST. V Proeveti so dnevne srotot-ne In delavske vesti Ali J* Čitate vsak dan? naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu U. redne konvencije se lahko naroči na Ust Prosvoto Id prišteje eden. dva. trt štiri ali pet članov is ene družino k oni naroč-nini. List Pros veta stane se vse easko. ss člene ali nečlano M-00 ss •no letno naročnino. Ker pa člani še plečajo pri asesmentu 11.20 ss tednik, se Jim »o prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroka. roti da Je list predrag se člane SNPJ. List Prosveta Je vaša lastnina in gotovo Je v vsaki družini nekdo. Id bi rad čital list vsak dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam »roj list tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki je tako »kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu list*, in obenem doplačati dotično'vsoto listu Prosveta. Ako tH« « stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto nsročniku. Cena Uatu Prosveta Jei 4/ Za Zdruft. dršave Ia Kanade 19.00 1 tednik in S tednika In 1 tednike Ia 4 tednike In • tednikov in Za Chicago In okolleo Je V* Za Evropo Je ............... Izpolnite spodnji kupon, pritožite potrebno vsote denar)« Money Oeder v ptamu In si naročite Prosveto. list. ki Je vaša lastnina. PROSVETA. SNPJ. MS? So. Lawndale Ave. Ckiengo 23. m. Priloženo polil Jam naročnino sa list Prosveto vsote L Ime______ČL Naslov_________ Ustavite tednik In ga članov moje družine« 1 tednik in S tednika In —- 3 tednike In--- 4 tednike In-- I tednikov in ______ I* 1.1« 1JI m 1.5« pripišite k snejl naročnini ed sledeči*