h sova lUrara 6. SEPTEMBER 1974 ŠTEVILKA 15 —XIV 1.1. Obstoječe ekonomsko finančno stanje 1.1.1, Poslovni uspeh DO in njegovih sedanjih delov Sedanje TOZD i-n OSS že ugotavljajo svoj celotni dohodek in dohodek ter ga samostojno delijo. V naslednjem prikazu posredujemo podatke o doseženem poslovnem uspehu v I. polletju tega leta: (v 000 din) Elementi TAP TTI VET POS OSS Skupaj DO Celotni dohodek 243.125 287.184 36.009 13.017 40.196 619.531 Porabljena sredstva 208.125 239.047 24.729 3.313 18.703 493.917 Amortizacija 10.538 5.467 537 176 722 17.440 Dohodek 35.000 48.137 11.280 9.704 21.493 125.614 Pogodbene obveznosti 7.417 4.207 1.636 424 2.538 16222 Zakonske obveznosti 5.827 8.318 2.042 1.143 2.908 20.238 Osebni dohodek 22.053 36.715 6.572 3235 16.047 84.622 Ostanek dohodka 297 1.103 1.030 4.902 — 4.532 V prvih šestih mesecih letošnjega leta je delavna organizacija poslovala pod izredno neugodnimi gospodarskimi pogoji. Skokovito povečanje cen osnovnim surovinam in energiji je povzročilo visoke proizvodne stoške. Kljub številnim internim akcijam za omilitev posledic podražitev še zdaleč nismo mogli nadoknaditi tolikšnih obremenitev. Na področju usklajevanja cen pa kljub vsem naporom v tem obdobju nismo dosegli povečanja cen za izdelke pnevmatike in umetno usnje, kar se seveda v veliki meri odraža v poslovnem uspehu doseženem po produktih TOZD. Iz gornjega prikaza je razvidno, da sta TOZD VET in POS v tem obračunskem razdobju izkazala ostanek dohodka za sklade, medtem ko proizvodni TOZD TAP in TTI izkazujeta negativni poslovni rezultat. Podjetje kot celota je torej v prvem polletju 1974 doseglo 125,6 milijonov din dohodka, kar je v primerjavi z enaikim obdobjem preteklega leta za 14,20/o več, toda povečale so se Obveznosti iz dohodka in so mnogo večje kot preteklo leto (pogodbene in zakonske obveznosti, masa osebnih dohodkov kot posledica povečanja števila zapslenih oziroma povečanja OD), tako da je ostanek dohodka za podjetje kot celoto daleč izpod meje, ki zagotavlja podjetju normalno reprodukcijsko sposobnost. 1.1.2. Poslovni učinki Podatki o učinkih v I. polletju — nasproti polletju 1973 za podjetje kot celoto: 1973 1974 Index — dohodek na zaposlenega 36.016 37.296 103,55 — povprečni bruto osebni dohoddk na zaposlenega 3.394 4.176 123,04 — udeležba bruto osebnih dohodkov v dohodku 59,49 67,37 113,25 Kot je razvidno iz zgornjih pokazateljev v podjetju kot celoti v I. polletju 1974 ni uspelo doseči ugodnejših poslovnih rezultatov iz že omenjenih vzrokov.. Značilno za poslovni uspeh podjetja je dosežena nizka stopnja akumulacije. V I. polletju 1974 smo namreč v primerjavi z istim obdobjem 1973 dosegli le za 3,6 % večji dohodek na zaposlenega, medtem ko je produktivnost merjena na fizični obseg proizvodnje na zaposlenega stagnirala. Povprečni brutto osebni do- Mi gremo naprej! Združevanje z drugimi delovnimi organizacijami Naše poti so jasne. Gremo po poti napredka in samoupravljanja, boljših odnosov med nami, interesov delavcev in vse naše socialistične družbe. Odločitve so velike, tako velike, mi je nekdo od sodelavcev dejal, kot takrat, ho smo se odločali, da se presedimo iz obrata I v obrat II. Vsem je znana tista odločitev, vemo kje smo zdaj, in ponosni smo na to. Treba je živeti naprej in v ito življenje stopamo s prav takim optimizmom danes, ko se odločamo, da združimo delo z nam sorodnimi podjetji. Zakaj ustanavljanje novih TOZD? Že lani smo približno v tem času govorili, da bomo v Savi še naprej organizirali temeljne organizacije združenega dela. Razumljivo, da je bil potreben določen čas, ko so se pokazale prednosti tako organiziranega dela in praktične možnosti. To in pa ustavna določila nam sedaj iv celoti omogočajo, da v vsakem zaokroženem tehnološkem procesu m tam, kjer je možno v celoti obračunati ustvarjeni dohodek, delavci ustanovijo TOZD. Strokovna komisija za pripravo predlogov ustanavljanja TOZD je že vse letošnje leto delala na tem. Zato so predlogi celovito in zelo natančno izdelani. »Temeljni nosilci načrtovanja in akcij morajo biti delavci v združenem delu. V sleherni temeljni organizaciji morajo delavci ugotovil, o čem lahko samostono odločajo in ob kakšnih pogojih, o čem in s kom pa morajo odločati skupaj in voditi skupno akcijo.« »Kadar je delavec, ki je temeljna proizvajalna sila družbe, sam gospodar nad pogoji in rezultati svojega dela, kadar dela zase in upravlja s svojim delom, ga to vzpodbuja k razvijanju lastnih delovnih sposobnosti, ekonomiki dela in sredstev ter k racionalnemu razpolaganju z rezultati dela.« No, in prav v temeljnih organizacijah združenega dela so delavcem dane vse te možnosti in v tem je tudi odgovor, zakaj ustanavljanje TOZD. Ti dve, lahko zapišemo, življenjski odločitvi sta pred nami. Pri odločanju naj bo pomembneje kako bo, kaj bomo dosegli, ne pa kako kje je. J. S. hodki na zaposlenega so se povečali iz 3.394 din na 4.176 din oziroma za 23 %. Posledica tega je, da je v letošnjem letu porastla udeležba brutto osebnih dohodkov v dohodku na 67,37 %, medtem ko v I. polletju 1973 znaša 59,49 din. 1.2. Organizacijska utemeljitev ustanovitve novih TOZD V skladu z ustavnimi določili ustanavljamo v našem podjetju temeljne organizacije združenega dela, katerih osnova so (ob določenih spremembah) dosedanje proizvodne delovne enote. Posamezni TOZD so organizacijsko zaključene celote, v katerih poteka zaključen tehnološki proces proizvodnje, imajo možen samostojen obračun in imajo možnost plasiranja svojih izdelkov oz. polizdelkov na trgu oz. polizdelkov v posamezne TOZD v delovni organizaciji in se zdmžu-jo v skupnosti TOZD. TOZD pa se zaradi specifičnosti proizvodnje (skupine podobnih izdelkov, podoben tehnološki tok proizvodnje, zaključene sikupine strojev itd.) delijo na oddelke. Novost predstavljajo strokovni teami v vsakem TOZD, ki jih vodi in sklicuje vodja TOZD. Sestavljeni so iz stalnih članov: tehnolog, planer, kontrolor, računovodski delavec, glavni vzdrževalec, delovodja in prodajni referent (razen v TOZD valjarna polizdelki avtopnevmatike in konfekcija avtoplaščev) ter občasnih članov (strokovni sodelavci iz skupnih služb), ki jih vodja TOZD kliče na sestanke teama po potrebi. Za skupnost TOZD TTI je značilna vzporedna proizvodnja končnih izdelkov v posameznih TOZD. Izjema je TOZD valjarna, ki proizvaja osnovne polizdelke in polizdelke za ostale TOZD v skupnosti TOZD TTI. TOZD VALJARNA V tem TOZD poteka zaključen tehnološki proces izdelave osnovnih polizdelkov (priprava surovin, sestava, mešanje svetlih in temnih zmesi ter predelava zbirne gume) ter izdelava drugih polizdelkov (brizganje- kalandriranje). TOZD VELOPNEVMATIKA V tem TOZD poteka zaključen tehnološki proces izdelave velopnev-matike. Deli se na — oddelek za izdelavo velo in moped plaščev (priprava polizdelkov, konfekcije, vulkanizacija), — oddelek za izdelavo velozrač-nic (priprava polizdelkov, konfekcija, -vulkanizacija). TOZD STISKANI IZDELKI V tem TOZD poteka zaključen tehnološki proces izdelave stiskanih izdelkov. Deli se na — oddelek za izdelavo polizdelkov -kalandriranje, brizganje, konfekcija), — oddelek etažne vulkanizacije (izdelava termofor jev, plošč, plaščev in zračnic 14x4 in ostalih tehničnih izdelkov), — oddelek rotacijske vulkanizacije (izdelava ploišč, transiportnih trakov in klinastih jermen). TOZD CEVARNA V tem TOZD poteka zaključen tehnološki proces izdelave cevi z vložki in brizganih izdelkov. Deli se na — oddelek za izdelavo cevi z vložki (priprava polizdelkov, konfekcija, vulkanizacija), — oddelek za izdelavo profilov (brizganje polizdelkov, vu-lkanizaci-ja profilov, cevi brez vložkov in ostalih brizganih izdelkov). TOZD ROČNA KONFEKCIJA IN KEMIČNI IZDELKI Zaradi lokacijske povezanosti in majhnega števila zaposlenih se združita del proizvodne delovne enote ročna konfekcija (ročna ko-n. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) lekcija IV) in del proizvodne delovne enote kemični izdelki (izdelava lepil, gumiranega tekstila in kemičnih izdelkov) v TOZD ročna konfekcija in kemični izdelki. V tem TOZD poteka zaključen tehnološki proces izdelave kemičnih in tehničnih izdelkov. Deli se na — oddelek za izdelavo kemičnih izdelkov (lepila, raztopine, gumiran tekstil), — oddelek za izdelavo tehničnih izdelkov (konfekcija in vulkanizaci-ja blazin, izdelava ostalih tehničnih izdelkov), — proizvodni laboratorij (analize in meritve). tozd ročna konfekcija vrh- Zaradi podobne priprave kovinskih delov in izdelave končnih izdelkov (uporablja se guma ali plastične mase) se dosedanji proizvodni delovni enoti pridruži oddelek izdelave plastičnih mas iz dosedanje proizvodne delovne enote kemični zdelki, ki skupaj tvorita TOZD prevleke. V tem TOZD potega zaključen tehnološki postopek izdelave prevlek in izdelkov iz plastičnih mas. Deli se na — oddelek za izdelavo prevlek (valji, kolesa, bandaže, posode, banje), — oddelek za izdelavo izdelkov iz plastičnih mas. TOZD ROČNA KONFEKCIJA VRHNIKA V tem TOZD poteka zaključen tehnološki proces izdelave izdelkov ročne konfekcije (konfekcija in vul-kanizacija blazin, izdelava drugih galanterijskih izdelkov). TOZD UMETNO USNJE V tem TOZD poteka zaključen tehnološki proces izdelave umetnega usnja. Deli se na: — oddelek za pripravo past (sestava, mešanje) za izdelavo umetnega usnja ter za prodajo, — oddelek za izdelavo umetnega usnja, — proizvodni laboratorij (niansi-ranje past, lakov in tiskarskih barv-izdelava vzorcev ter analiza in meritve polizdelkov in izdelkov). TOZD UU bo le začasno združen v skupnost TOZD TTI do pričetka obratovanja nove tovarne umetnega usnja, najkasneje do 1. 1. 1976. Za skupnost TOZD TAP je značilna zaporedna proizvodnja izdelkov pnevmatike. TOZD POLIZDELKI PNEVMATIKE V tem TOZD poteka zaključen tehnološki proces izdelave polizdelkov za ostale TOZD v skupnosti TOZD TAP. Deli se na —■ mešalnico (sestava, mešanje zmesi), — oddelek pripravq polizdelkov (kalandriranje, brizganje protektor. ja, kron, boonic, profilov). TOZD KONFEKCIJA AVTOPLA-ŠČEV V tem TOZD poteka zaključen tehnološki proces izdelave surovcev za TOZD vulikanizacija avtoplaščerv. Deli se na — oddelek za pripravo polizdelkov (izdelava žičnih jeder, priprava korda), —• oddelek za konfekcijo diagonalnih plaščev (potniški in tovorni), — oddelek za sonfdkcijo radialnih plaščev (potniški in tovorni). TOZD VULKANIZACIJA AVTOPLA-ŠČEV V tem TOZD poteka zaključen tehnološki proces vulkanizacije avto plaščev (priprava, vulkanizacija, dodelava, vulkanizacija blederjev). TOZD AVTOZRAČNICE V tem TOZD poteka zaključen tehnološki proces izdelave avto-zračnic (priprava surovcev, konfekcija, vulkanizacija, izdelava ščitnikov in ogrevnih duš). 1.3. Izpolnjevanje pogojev za opredelitev družbenoekonomskega položaja TOZD in skupnosti TOZD 1.3.1. Razmejitev družbenih sredstev med TOZD v okviru skupnosti TOZD O razmejitvi družbenih sredstev med TOZD v Okvira skupnosti TOZD bo sklenjen posebni pismeni sporazum. Predlog tega sporazuma bo pripravila delovna skupina skupno z delegati TOZD. Delovna skupina mora pri razporeditvi sredstev upoštevati načela razmejitve, ki so veljala ob razmejitvi v preteklem letu. Razmejitev se opravi po stanju 31. 12. 1974. TOZD bodo v Okviru svoje skupnosti TOZD traj- no združevala poslovna sredstva, sredstva rezerv in sredstva skupne porabe. Poslovni sklad, rezenmi sklad in sklad Skupne porabe naj se razporedi med TOZD po istih načelih, kot je bila izvršena razporeditev po dosedanjih TOZD. Krediti in drugi viri sredstev izkazuje knjigovodstvo skupnosti TOZD za celotne skupnosti, to pomeni, da se krediti in druge Obveznosti vodijo za celotno skupnost ter je pokrivanje obveznosti iz tega naslova soli- 1.3.2. Predvidena sredstva in viri darno. TOZD se združujejo v skupnost TOZD. ker jih pri tem vodi interes pri skupnem poslovanju, t.j. skupna proizvodnja in realizacija izdelkov ter na tej podlagi medsebojno razporejajo doseženi poslovni uspeh na podlagi učinkov, ki jih doseže posamezna TOZD. Na osnovi takšne opredelitve skupnosti TOZD, bodo na nivoju skupno-Stji TOZD trajno združevale vsa sredstva in se tudi skupno odločale o njihovi porabi oz. angažiranju. Ocena razporeditve sredstev in virov na podlagi stanja na dan 30. VI. 1974 je naslednja: Skupnost TOZD TAP (v 000 din) Podatki TOZD Polizd. TOZD Konf. TOZD Vulkan. TOZD Avtozr. TOZD TAP skupn. Skupaj Združ. sred. Osnovna sredstva 106.203 59.658 91.761 14.976 68.642 341.240 Obratna sredstva 5.235 1.979 16.122 2.863 860.955 887.155 Obračun aktiva 48.591 48.591 Rezervna sredstva 3.880 2.180 3.352 547 545 10.504 Sred. skup. porabe 1.241 4.440 1.497 1292 2.444 10.914 AKTIVA 116.560 68.257 112.732 19.678 981.177 1,298.404 Skupnost TOZD TAP Združ. Podatki TOZD Polizd. TOZD Konf. TOZD Vulkan. TOZD Avtozr. sred. skupn. TOZD TAP Skupaj Poslovni sklad 189.393 106.387 163.638 26.708 26.606 512.732 Vloge — — — — 461.663 461.663 Krediti — — — — 219.725 219.725 Int. razmerja kto 26 — — — — 12.618 12.618 Rezervni sklad 2.893 1.625 2.499 106 J06 7.831 Sklad skupne porabe 1.005 3594 1.212 1.046 1.978 8.835 Obračun pasiva — — — — 75.000 75.000 PASIVA 193.291 111.606 167.349 28.162 797.996 1,298.404 Osnovna sredstva so razdeljena na posamezne TOZD-e v skupnosti TOZD TAP na osnovi dejanskega stanja, ugotovljenega z inventuro ob koncu leta 1973. Poslovni sklad, sredstva rezerv in rezervni sklad pa so razdeljeni na osnovi strukture osnovnih sredstev. Osnova za razdelitev sredstev in sklada skupne porabe je stanje zaposlenih na dan 30. 6. 1974. Krediti in vloge po posameznih TOZD niso razdeljeni, ker se ta sredstva vodijo na nivoju skupnosti TOZD. Skupnost TOZD TTI Podatki Združena sred. Skupn. Umetno usnje Velopnev. malika Valjarna Stiskani izdelki Cevi Prevleke Kemični izdelki Ročna konf. Ročna konf. III Skupno Osnovna sredstva 4.837 38.404 4.326 5.159 7.730 2.630 1.070 1.465 767 199 66.587 Obratna sredstva 114.990 10.964 5.813 1.871 11.650 4.461 205 2.937 2.260 2.495 157.646 Obračun aktiva 88.432 — — — — — — — — — 88.432 Rezervna sredstva 2,192 1.537 1.960 2.338 3.503 1,192 485 664 348 90 14.309 Sredstva skupne porabe 3.961 1.507 4.639 1.802 4.315 2.467 636 649 1.019 1.163 22.163 AKTIVA 214.412 52.412 16.738 11.170 27.198 10.750 2.396 5.715 4.394 3.952 349.137 Poslovni sklad Vloge Krediti 26.022 18.242 23.270 27.755 41.581 14.149 5.758 7.881 4.127 1.070 169.855 87.949 87.949 Interna razmerja kto 26 40.463 — — — — — — — — — 40.463 Rezervni sklad 1.809 1.269 1.618 1.930 2.891 984 400 548 287 75 11.811 Sklad skupne porabe 3323 1.265 3.892 1.512 3.621 2.069 534 545 855 980 18.596 Obračun pasiva 20.463 — — — — — — — — — 20.463 PASIVA 180.029 20.776 28.780 31,197 48.093 17.202 6.692 8.974 5.269 2.125 349.137 Osnovna sredstva so razdeljena po podatkih iz inventure ob koncu leta 1973 s tem, da strukture osnovnih sredstev pa so razdeljena sredstva rezerv, poslovni in rezervni skupne porabe oziroma sklad skupne porabe, medtem ko se ostale naložbe (aktiva) nivoju skupnosti TOZD. Sklad. Na osnovi stanja zaposlenih pa so razdeljena sredstva oz. sredstva (pasiva) niso razdelila in se vodijo združena na (Nadaljevanje na 3. strani) 2 Skupnost TOZD VET (v 000 din) Podatki TOZD vzdrž. TOZD energet. TOZD transp. Združ. sred. skupn. TOZD VET Skupaj Osnovna sredstva 151 5.693 347 28.582 34.773 Obratna sredstva 15.995 2.259 98 71.550 89.902 Obračun aktiva — — — 13.990 13.990 Rezervna sredstva 25 929 57 84 1.095 Sredstva skup. porabe 1219 475 1.071 186 2.951 AKTIVA 17506 8.497 1.520 115.188 142.711 Poslovni sklad 93 3.799 232 19.042 23.166 Vloge — — — — — Krediti — — — 24.748 24.748 Int. razmerja kto 26 — — — 65.707 65.707 Rezervni sklad 25 929 57 84 1.095 Sklad skupne porabe Obračun pasiva 935 365 822 143 25.730 2.265 25.730 PASIVA 1.169 4.234 1.058 136.250 142.711 Naložbe (aktiva) oziroma sredstva (pasiva) so razdeljene po posameznih TOZD v okvim skupnosti TOZD VET po istih principih kot so bila razdeljena sredstva za skupnosti TOZD TAP in TTI. TOZD-IC »izobraževalni center« v 000 din Poslovni sklad Vloge Krediti 433.099 Osnovna sredstva v 13.099 Int. razmerja kot. 26 — Obratna sredstva rezerv 420.000 8.814 Rezervni Sklad 8.814 Sredstva skupne porabe 117.770 Sklad Skupne porabe 117.770 AKTIVA 559.683 PASIVA 559.683 1.4.1. Ugotavljanje celotnega dohodka in dohodka Vsaka TOZD samostojno ugotavlja celotni dohodek na podlagi obračuna svoje interne realizacije. Prav tako samostojno ugotavlja svoj vkallkulirani dohodek. Finančni rezultat, ki ga TOZD dosežejo z eksterno realizacijo, razporedijo TOZD med seboj na podlagi sporazuma o združitvi TOZD v Skupnost TOZD, k; določa tudi osnove in merila za razporeditev dohodka oz. poslovnega uspeha. Na podlagi tega sporazuma TOZD samostojno delijo dohodek na del za pokrivanje osebnih in skupnih potreb in del za poslovni in rezervni Sklad. ceni, ki po metodi obračuna vključuje planirane oz. prilagojene stroške (izdelavni stroški splošni variabilni stroški proizvodnih stroškovnih mest, ki tvorijo TOZD). Fiksne stroške na nivoju TOZD in na nivoju skupnosti pokrivajo TOZD v skupnosti z doseženo eksterno realizacijo. Promet med skupnostmi TOZD bo potekel po internih prodajnih cenah, kot to predvideva že sedanja ureditev med TOZD. TOZD ugotavlja svoj dohodek tako, da po razporeditvi finančnega rezultata od svojega celotnega do- Med TOZD bo potekal promet hodka odšteje svo^ Poslovne stro- polizdelkov in storitev po interni ške in amortizacijo. 1.4.2. Predvidevanja o celotnem dohodku in dohodku posameznih TOZD (podatki za razdobje v I. polletju 1974) Skupnost TOZD TAP v 000 din Podatki TOZD polizd. TOZD konf. TOZD vulkan. TOZD avtozr. Skupaj Celotni dohodek 98.709 121.376 222.998 20.127 463.210 Porabljena sredstva 93.581 103.030 216.812 14.787 423.210 Amortizacija 4.106 2.306 3.547 579 10.538 Dohoddk 5.128 18.346 6.186 5.340 35.000 Pogodbene obveznosti 1.087 3.887 1.311 1.132 7.417 Zakonske obveznosti 854 3.055 1.030 388 5.827 Osebni dohodek 3.231 11.560 3.898 3.364 22.053 Izguba 44 156 53 44 297 Skupnost TOZD TTI v 000 din Podatki Valjarna Velopnev- matika Stiskani izdelki Cevarna Prevleke Ročna konf. III Ročna konf. IV Kemični izdelki Umetno usnje Skupini izdelki Skupn. TOZD TTI Celotni dohodek 77.401 39.705 56.047 26.846 5.289 12.280 10.048 24.418 62.842 23.142 338.018 Materialni stroški' 68.314 23.574 29.888 7.262 2.188 9.404 6.793 16.921 62.014 7.222 233.580 Storitve valjar. 6.781 9.522 9.175 723 121 734 1.850 28.906 Storitve strok. od. 3.734 3.057 4.316 2.067 407 945 774 1.880 4.748 21.928 Porabljena sredstva 72.048 33.412 43.726 18.504 3.318 10.470 8.301 20.651 66.762 7.222 284.414 Amortizacija 893 749 1.338 455 185 84 83 234 587 859 5.467 Dohodek 4.460 5.544 10.983 7.887 1.786 1.726 1.664 3.533 — 4.507 15.061 48.137 Pogodbene obveznosti 41 76 69 43 7 216 11 11 34 3.699 4.207 Zakonske obveznosti 782 1.463 1.329 860 145 383 216 233 644 2.273 8.318 Osebni dohodek 3.637 6.553 6.289 4.013 817 1.004 1.337 1.307 2.669 9.089 36.715 Ostanek dohodka — — 2.548 3.296 2.971 817 123 100 1.992 — 7.854 — - 1.103 Skupnost TOZD VET v 000 din Podatki Vzdrževanje Energetika Transport Skupno Celotni dohodek 7.289 24.690 4.030 36.009 Porabljena sredstva 5.006 16.957 2.768 24.729 Amortizacija 109 368 60 537. Dohodek 2.283 7.733 1.262 11.280 Pogodbene obveznosti 331 1.121 163 1.636 Zakonske obveznosti 413 1.400 229 2.042 Osebni dohodek 1.330 4506 735 6.572 Ostanek dohodka 209 706 115 1.030 1.4.3. Planiranije in obračun TOZD se samostojno odloča o planiranem obsegu svojega poslovanja, pri čemer pa mora upoštevati usklajenost proizvodnih zmogljivosti med TOZD v okvim skupnosti ter sikupne cilje pri realiza- ciji proizvodov, kot bo to določal sporazum o združitvi TOZD v skupnost TOZD. Za skupnost TOZD mora biti organizirano enotno računovodstvo, ki na nivoju skupnosti zagotavlja periodične in zaključne račune. Za posamezne TOZD pa mora računovodstvo sestavljati interne periodične in zaključne račune iz katerih so razvidni sledeči podatki: 1. celotni dohodek 2. porabljena sredstva 3. amortizacija 4. dohodek 5. delitev dohodka 6. poslovni sklad 7. rezervni sklad 8. Sklad skupne porabe Način sestavljanja internih periodičnih in zaključnih računov mora določiti sporazum o združitvi TOZD v skupnost TOZD. Interni periodični obračuni morajo biti sestavljeni v 30 dneh po poteku obračunskega obdobja, interni zaključni račun pa najkasneje do 15. februarja prihodnjega leta. 1.5. Osnove na katerih se bodo urejali poslovni in socialni odnosi med TOZD in skupnostmi TOZD Vse ureditve na področju poslovnih in socialnih odnosov, ki sedaj veljajo med TOZD bodo v bodoče veljale med Skupnostmi TOZD. 1. Odgovornost na osnovi predloženega družbcno-ckon Omskega položaja med TOZD v okvim skupnosti bo urejena na podlagi popolne solidarnosti. 2. TOZD v okvim skupnosti trajno združujejo poslovna sredstva, zato pri najemanju kreditov, sprejemanju vlog tujih partnerjev in združevanju sredstev med Skupnostmi TOZD sili širših asociacijah odločajo vse TOZD v skupnosti pri čemer mora biti doseženo soglasje. 3. TOZD v Okvim Skupnosti na solidarnostni način urejajo socialne zadeve pri čemer se mora doseči soglasje vseh TOZD. (Konec) 3 Združevanje I. Namen združevanja Samoupravno povezovanje in združevanje postaja z novo ustavo eno od osrednjih vprašanj boja za hitrejši ter skladnejši gospodarski in družbeni razvoj. Z njim želimo odpraviti marsikatero od slabosti v našem gospodarstvu: strukturna neskladja, neusklajenost razvoja posameznih panog, razdrobljenost gospodarstva, premajhna učinkovitost poslovnosti organizacij združenega dela, nezadostno izkoriščanje sredstev itd. Hkrati želimo z njim doseči, da bo imel delavec v samoupravno združenem delu tisti položaj, ki mu ga predvideva nova ustava: položaj resničnega uprav-Ijalca z delom in njegovimi rezultati. Integracije so pomembna sestavina ekonomske politike. Z njimi je mogoče doseči večjo usklajenost razvoja posameznih panog ter odpraviti vrsto strukturnih neskladij v našem gospodarstvu, pa tudi v družbenem življenju. Dobiti je mogoče večjo koncentracijo sredstev, kaikor tudi umskega potenciala, s tem pa tudi večje ekonomske učinke. Ob izdelavi razvojnega programa Save Kranj do leta 2000 smo ugo-toviii, da imamo le omejene možnosti širitve proizvodnega programa na področju kranjske občine in to predvsem zaradi pomanjkanja delovne sile. Osnutek razvojnega programa predvideva do leta 1980 dodatno zaposlitev 2100 delavcev, zaradi fiuk- tuactje pa še nadalnjih 2000 delavcev. Kranj nima več razpoložljive delovne sile in pri vsakem povečanju proizvodnje moramo iskati delovno silo na širšem področju Slovenije, kakor tudi v drugih republikah. S tem pa se pojavljajo novi problemi in sicer na področjih stanovanjske politike, varstva otrok itd. Zato so seveda potrebna velika sredstva. Ob analizi teh pogojev smo prišli do zaključka, da ni nujno, da se Sava širi samo na področju občine Kranj, temveč da je nujno, da se širi na širšem področju, in to na področju cele Jugoslavije. Zato naj bi se nove kapacitete ustanavljale na področjih, kjer je dovolj delovne sile. Iz navedenih razlogov smo nadaljevali z razgovori z delovnimi organizacijami, ki so že pred leti izrazile željo, da se združimo. Takrat so bili razgovori neuspešni, ker niso bile podane formalne možnosti za združevanje v takšne Oblike organizacije, ko bi lahko vsakdo vedel, koliko vlaga v določeno skupnost in kakšna bo usoda teh sredstev. S siprejemom nove ustave pa so dane tudi te možnosti. Nova ustava označuje temeljno organizacijo zdruežnega dela kot osnovno obliko združevanja dela in sredstev ter poudarja, da je boj za vodilno vlogo delavca v temeljni organizaciji osnova in začetna oblika širšega združevanja in medseboj nega povezovanja delavcev na podlagi njihove medsebojne odvisnosti pri procesu družbene reprodukcije. II. Delovne organizacije, ki se združujejo S Savo Kranj naj bi se po predlogu te analize združile: — Kombinat gume i obude VULKAN Niš, — Industrija gume RUMA, — Tovarna pozamenterije in .plastičnih mas TOTRA Ljubljana, — PUSKARNA Kranj, — Kemična tovarna Moste. A. Sava Kranj, Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Podatki o proizvodnji v letu 1973: količina Valjarna 80 Velopnevmatika 2.540 Stiskani izdelki 2.778 Cevi, profili 1.478 Prevleke v., p. 207 Kemični izdelki 1256 Ročna konfekcija 364 PVC — umetno usnje 3.142 Tovorni avtoplašči 7.431 Potniški avtoplašči 7.976 Ogrevne duše, blederji, ost. 347 Skupaj 29.100 Podatki v tabeli so navedeni v tonah. Struktura zaposlenih (po stanju 31. 12. 1973): Stopnja strokovne izobrazbe število Visoka strokovna izobrazba 125 Višja strokovna izobrazba 80 Srednja strokovna izobrazba 345 Nižja strokovna izobrazba 46 Visokokvalificirani delavci 58 Kvalificirani delavci 891 Polkvalificirani delavci 158 Nekvalificirani delavci 1584 Skupaj 3287 Sava Kranj je organizirana v štiri temeljne organizacije združenega dela: — Tovarna avtopnevmatike S A V A-S BMP ERIT, — Tovarna tehničnih izdelkov TTI, — Vzdrževalno energetska in transportna dejavnost VET, — Prodajna organizacija POS. Skupne zadeve opravlja za vse štiri temeljne organizacije delovna skupnost Organizacija skupnih služb. Temeljne organizacije se bodo s 1. 1. 1975 organizirale v skupnosti temeljnih organizacij. B. Industrija gume i obude VULKAN Niš VULKAN Niš je organiziran v pet temeljnih organizacij združenega dela, in sicer: — Fabrika za proizvodnju gumenih smesa i energetskih fluida, — Fabrika za proizvodnju gumene tehničke robe i izrada rezervnih delova, alata i remonta, — Fabrika za proizvodnju gumene i platnene obude, — Zajednički poslovi i — Gumakomerce. C. TOTRA Tovarna pozamenterije in izdelkov iz plastičnih mas Ljubljana Tot ra Ljubljana je organizirana kot enotna delovna organizacija brez temeljnih organizacij in še ni konstituirana skladno z ustavnimi predpisi. D. PUSKARNA Kranj Puš‘karna je organizirana kot enotna delovna organizacija, ki sestoji iz skupnih služb ter štirih obračunskih enot: — orodjarna, — puškama, — embalaža in — patronarna. Delovna organizacija še ni konstituirana v skladu z ustavnimi in zakonskimi predpisi. E. Kemična tovarna Moste Kemična tovarna Moste je temeljna organizacija zdmženega dela v sestavu DO Jugotekstil Ljubljana. Ker niso dosegli dogovorjenih Skupnih ciljev, se želi temeljna organizacija Kemične tovarne Moste izločiti iz DO Jugotekstil in pripojiti k Savi. F. INDUSTRIJA GUME RUMA, RUMA Struktura zaposlenih (stanje 29. 8. 1974) Stopnja strokovne izobrazbe število V i s okost rokovna izobrazba 2 Višja strokovna izobrazba 5 Srednja strokovna izobrazba 39 Nižja strokovna izobrazba 13 Visokokvalificirani delavci 5 Kvalificirani delavci 74 Polkvalificirani delavci 63 Nekvalificirani delavci 138 Skupaj 339 Proizvodni program za leto 1974: količina Regenerat 6.000 ton Akumulatorske posode 260.000 kom Delovna organizacija še ni konstituirana v skladu z ustavnimi in zakon- skimi predpisi. III. Ekonomska utemeljitev združitve a) Poslovni uspeh Iz primerjalne analize organizacij združenega dela, ki se pripajajo Savi, so razvidni zelo različni podatki o poslovnem uspehu, o kvaliteti plasmajev sredstev kot tudi o strukturi virov sredstev. Nekatere organizacije združenega dela namreč že več let poslujejo pod zelo neugodnimi gospodarskimi pogoji, v preteklem letu pa so pogoji poslovanja zaradi podražitve osnovnih surovin še posebno neugodni za celotno gumarsko industrijo. Na zelo različne podatke v strukturi celotnega dohodka po posameznih delovnih organizacijah vpliva tudi izbor proizvodnega programa, pri nekaterih delovnih organizacijah pogojuje veliko število zaposlenih (delovno intenzivni) in to: Puškama, Vulkan in deloma Totra. Nasprotno pa izkazujeta Sava in Ruma nižjo udeležbo osebnih dohodkov. Tudi podatki o angažiranih poslovnih sredstvih na zaposlenega dokazujejo, da značaj proizvodnje v Savi in Rumi pogojujejo v poprečju višjo tehnično opremljenost, kot pri drugih delovnih organizacijah. Storilnost merjeno z doseženim dohodkom na zaposlenega izkazuje, da je le-ta najnižja prt Vulkanu in Rumi. Nedvomno je niz. ka storilnost pri teh dveh delovnih organizacijah posledica nizke izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti ter neugodnega razmerja med režijskim in produktivnim delom, ki ga deloma pogojuje tudi manjši obseg poslovanja. Sorazmerno nizkemu dohodku so pri teh dveh delovnih organizacijah nizki tudi popreč- (Nadaljevanje na 5. strani) 4 ni osebni dohodki na zaposlenega. Vendar moramo pri tem upoštevati tudi neugodne gospodarske razmere za gumarsko industrijo, ki se odražajo v ,doseženi akuimulaaiji (vnos v poslovni sklad in amortizacija) in je na angažirana poslovna sredstva najnižja pri Vulkanu, Ru-mi in Savi. Nizka doseežna akumulacija v preteklem letu je pri teh posledica neusklajenih prodajnih cen gumijevih izdelkov s cenami osnovnih surovin, zato tudi ne more služiti kot izhodišče pri sprejemanju dolgoročnih odločitev. b) SREDSTVA IN VIRI SREDSTEV Tako kot poslovni uspeh so tudi naložbe v osnovna in obratna sredstva po posameznih delovnih orga- nizacijah po strukturi zelo različna in odvisna predvsem od sestave proizvodnega programa. Kot smo že omenili, razpolagata Sava in Ruma sorazmerno z najvišjo vrednostjo osnovnih sredstev na zaposlenega. Po bilanci stanja izkazujeta zelo visoko stanje obratnih sredstev (pretežne zaloge in terjatve) Vulkan in Ruma. Poprečno znaša udeležba stanja obratnih sredstev koncem preteklega leta od celotnega dohodka za vse DO 50 % medtem ko znaša pri Vulkanu 88 % ter pri Rumi 74 %. Iz teh podatkov lahko zaključimo, da pri teh dveh delovnih organizacijah ni zadovoljiv ciklus obratnih sredstev, bodisi da so sorazmerno visoke fizične zaloge ali pa so nasproti drugim delovnim organizacijam izkazane po višji vrednosti zaradi drugačnega načina obračuna in vrednotenja zalog. Struktura virov poslovnih sredstev po stanju 31. 12. 1974 je naslednja (izražena v %): Lastni viri Dolgoročni viri Srednjeročni viri Kratkoročni viri Sava 35 39 2 24 Vulkan 29 12 27 32 Ruma 11 78 — 11 Totra 69 20 — 11 Puškama 76 3 — 21 Kemična tovarna 61 5 19 23 Skupaj 36 37 4 23 Zelo neugodno strukturo poslovnih sredstev izkazuje bilanca Vulkana Niš, saj odpade na srednjeročne vire kar 59 % skupnih virov, Industrija gume Ruma ima pretežno dolgoročne vire, ker je Za sanacijo poslovanja dosegla konverzacijo kratkoročnih in srednjeročnih kreditov v dolgoročne kredite z odplačilnimi pogoji od 15 do 25 let, pri čemer prve obveznosti dospevajo po letu 1976. Primerjalni podatki: Sava, Vulkan, Ruma, Totra, Puškama, Kemična OSNOVNI PODATKI POSLOVANJA po ZR 1973 (vrednostni podatki) Zap št. "Vrsta podatka SAVA, Kranj Strukt. VULKAN, Niš Strukt. Industrija gume TOTRA, PUŠKARNA, RUMA Strukt. Ljubljana Strukt. Kranj Strukt. KEMIČNA, Moste Strukt. SKUPNO vrednost Strukt. 1. A. Celotni dohodek in njegova strukt. Celotni dohodek 978.295 100 74.196 100 35.807 100 67.778 100 15.902 100 50.424 100 1,222.402 100 2. Porabi j. sred. brez amortizacije 713.979 72,98 46.710 62,95 20.466 57,15 39.363 58,08 7.747 48,72 30.699 60,88 858.964 70,27 3. Amortizacija 29.040 2,97 2.836 3,82 2.877 8,04 4.687 6,92 730 4,59 3.045 6,04 43.215 3,54 4. Dohodek 235.276 24,05 24.650 33,23 12.464 34,80 23.728 35,00 7.425 46,69 16.680 33,08 320.223 26,19 a) za pogodbene obveznosti 21.689 2,22 3.048 4,11 2.263 6,32 1.616 2.38 175 1,10 1.128 6,76 29.919 9.34 D) za zakonske obveznosti 23.231 2,37 1.939 2,61 589 1,64 1.490 2,20 529 3,33 1.104 6,62 28.882 0.02 c) za osebne dohodke 141.635 14,48 18.598 25,07 7.803 21,79 15.453 22,80 5.379 33,83 10.705 64,18 199.573 62,33 d) za vlagatelje (dom. in tuje) 18.411 1,88 — — — — — ■ — — • — 18.411 5,75 e) za rezervni sklad 4.508 0,46 — — 249 0,70 475 0,70 148 0.93 333 2,00 5.713 1,78 D za skupno porabo 5.662 0,58 1.003 1,36 484 1,35 1.300 1,92 300 1,88 543 3,26 9.292 2,90 g) za poslovni sklad 20.140 2,06 62 0,08 1.076 3,00 3.394 5,01 894 5,62 2.867 17,18 28.433 8,88 — del za nerazvite 7.839 0,80 62 0,08 166 0,46 1.219 1,80 162 1,02 566 19,74 10.014 35.22 — del za skupne rezerve 1.290 0,13 . —- — 76 0,21 253 0,37 51 0,32 180 6,28 1.850 6,51 — del za dmge namene 11.011 1,13 — — 834 2,33 1.922 2,83 681 4,28 2.121 73,98 16.569 58,27 B. AKTIVA 1,167.068 100 127.258 100 69.985 100 76.715 100 11.404 100 46.610 100 1,499.040 100 1. Osnovna sredstva 393.021 33,68 53.165 41,77 29.682 42,41 17.695 23,07 2.784 24,40 13.305 28,54 509.652 34,00 — zemljišča 18.432 1,58 1.021 0,80 187 0,27 276 0,36 3 — 1.288 2,76 21.207 1,42 — gradbeni objekti 139.194 11,93 13.046 10,25 16.740 23,92 8.236 10,74 2.301 20,18 11.458 24.58 190.975 12.74 — oprema 236.633 20,28 36.820 28,93 26.998 38,58 22.628 29,50 3.787 33,22 16.056 34,45 342.922 22,87 — osnovna sredstva v pripravi 161.274 13,82 26.306 20,67 o23 0,89 1.055 1,37 446 3,91 2.048 4,39 191.752 12,79 — druga osnovna sredstva 12.893 1,10 555 0,44 2 '03 3,43 — — 115 1,01 — — 15.966 1,04 — odpisi osnovnih sredstev —175.405 —15,03 —24.583 —19,32 —17.269 —24,68 14.500 —18,90 - -3.868 —33.92 - -17.545 —37,64 —253.170 16,88 2. Obratna sredstva 449.557 38,52 65.471 51,45 26.555 37,94 37.864 49,36 7.031 61,65 23.260 49,90 609.738 40,68 — denarna sredstva 31.876 2,73 760 0,60 2.782 3.98 6.140 8,00 347 3,04 2.715 5,83 44.620 2,98 — terjatve iz poslovnih razmerij 142.219 12,19 15.092 11,87 10.337 14,76 14.788 19,28 3.436 30,13 7.917 16,98 193.789 12,93 — terjatve in doh. in druga obr. sred. 100.336 8,60 14.735 11,58 1.907 2,72 1.659 2,16 366 3,21 3.671 7,88 122.674 8,18 — zaloge materiala in drob. invent. 77.511 6,64 16.777 13,18 5.940 8,49 5.979 7,79 1.943 17,04 5.761 12,36 113.911 7,60 — zaloge nedovršene proizvodnje 21.112 1,81 1.482 1,16 298 0,43 1,717 2,24 234 2,05 515 1,10 25.358 1,69 — zaloge gotovih izdelkov 58.197 4,99 16.281 12,79 5.291 7,56 6.971 9,09 705 6,18 2.681 5,75 90.126 6,01 — zaloge trgovskega blaga 18.306 1,56 344 0,27 — — 610 0,80 — — — — 19.260 1,28 3. Plasmaji iz poslovnih sredstev 275.529 23,62 5.996 4,71 3.503 5.01 15.308 19,95 612 5,38 3.750 8,04 304.698 20,32 4. Poslovna sredstva izven funkcije 2.736 0,23 1.307 1,03 8.629 12,33 21 0,03 2 — 1.637 3,52 14.332 0,96 5i Sredstva stanovanjskih hiš 1.723 0,14 — — — — — — — — — — 1.723 0,11 6. Sredstva rezerv 10.464 0,89 773 0,61 — — 1.831 2,39 259 2,28 801 1,72 14.128 0,94 7. Sredstva skupne porabe 34.038 2,92 546 0,43 1.616 2,31 3.996 5,20 716 6,29 3.857 8,28 44.769 2,99 C. PASIVA 1,167.068 100 127.258 100 69.985 100 76.715 100 11.404 100 46.610 100 1,499.040 100 I. Kratkoročni viri poslovnih sredstev — tekoče obveznosti 146.208 12,53 30.167 23,71 3.982 5,69 3.699 4,82 1.152 10,10 6.204 13,31 191.412 12,77 — obveznosti iz dohodka 12.928 1,11 2.397 1,88 1.602 2,29 1.542 2,01 399 3,50 1.714 3,68 20.582 1,37 — obveznosti v obračunu 84.306 7,22 — — — — — — — — 175 0,38 84.481 5,64 — tekoče obveznosti — druge 6.627 0,57 1.639 1,29 213 0,30 1.058 1,38 131 1,15 713 1,52 10.381 0,69 — del dohodka vkalk. v sred. zalog 6.683 0,57 5.523 4.34 1.774 2,53 1.570 2,05 366 3,21 407 0,87 16.323 1,09 II. Srednjeročni viri poslovnih sredstev 24.852 2,13 34.173 26,85 — — — — — — 4.600 9,87 63.625 4,24 III. Dolgoročni vitri poslovnih sredstev — dolgoročne obveznosti 151.409 12,97 13.501 10,61 50.091 71.57 9.451 12,32 294 2,58 1.871 4,01 226.617 15,12 — viri lastnih poslovnih sredstev 386.297 33,10 36.494 28,68 7.241 10,36 47.603 62,05 7.512 65,87 24.898 53,42 510.045 34,02 — trajni viri poslovnih sredstev 279.236 33,93 1.363 1,07 3.026 4,32 4.164 5,43 287.789 19,20 5 št. v . . SAVA, VULKAN Industrija gume TOTRA, PUŠKARNA, KEMIČNA, SKUPNO Zap. Kranj Strukt. Niš Strukt. RUMA Stroki. Ljubljana Strukt. Kranj Strokt. Moste Strokt. vrednost Strokt. IV. Viri sredstev in sredstev za droge namene 22.935 1,97 1.100 0,86 v. Viri sredstev skupne porabe 45.587 3,90 901 0,71 D. Drogi podatki 1. poprečno število zaposlenih 3.135 — 992 2. poprečno upor. osnovna sredstva 293.385 — 17.088 3. poprečno upor. obratna sredstva 372.381 — 42.721 4. izplačam OD netto 94.104 — 14.959 — 5. odplačilo invest. kred., ki zap. v posl. 1 8.305 — 16.105 — 1. E. Kazalci poslovnega uspeha Dohodek na zaposlenega 75.050 — 24.850 2. Celotni dohodek na zaposlenega 312.060 — 74.790 — 3. Izplačani netto OD na zaposlenega 2.501 — 1.256 — 4. Vnos v posl. sklad+AM. na zaposl. 15.690 — 2.920 — 5. Dohodek na popr. angaž. posl. sred. 35,34 % 41,21 % 6. 7. Vnos v posl. skl. in AM na popr. angažirana poslovna sredstva Popr. upor. osn. sred. na zaposl. 7,39 % 93.580 — 4,84 % 17.226 740 1,06 2.279 2,97 535 4,69 1.816 3,90 29.405 1.316 1,88 5.349 6,97 1.015 8,90 4.212 9,04 58.380 338 — 326 — 126 — 256 5.173 32.371 — 20.021 — 2.689 — 14.966 380.520 21.460 35.799 6.571 18.714 497.646 4.964 — 8.669 — 3.595 — 7.437 133.728 1.114 6 2.142 27.672 36.880 — 72.785 — 58.929 — 65.156 61.903 105.938 — 207.910 — 126.206 — 196.968 236.304 1.224 — 2.216 — 2.378 — 2.420 2.160 11.695 — 24.788 — 12.889 — 23.093 13.850 23,15 % 42,50 % 80,18% — 49,52 % 36.5 % 7,34 % 14,47 % 17,54 % 17,55 % 8,15 % 95.772 — 61.414 — 21.341 — 58.461 73.558 1,97 3,89 JELOVHA. ORGANIZACIJA SAVA KRANJ Generalni direktor KADROVSKI SEKTOR - zaposlovanje delavcev - sistemizacija DK in sistem delitve OD - socialno varstvo in družbeni standard - tehnično in zdravstveno varstvo - kadrovske analize SPLOŠNI SEKTOR pravne zadeve in razvoj samoupravljanja informiranj e zavarovanje delovne organizacije predstavništvo Beograd tajništvo tajništvo DPO NABAVNI SEKTOR prevzem blaga raziskava nabavnega , raziskava trga . devizno poslovanj e . likvidatura nabava osnovnih sredstev in rezervn. nabava surovin FIN. -RAČUNOV. S EKTOl - interna banka . kreditni oddelek . fin.likvidatura . fin.analitika . blagajna - skupno računov. . plan, analize in statistika . fin.računov. . stroškovno r ačunovods tvo - finančna kontrola in revizija . fin.revizija . inventura SEKTOR IHKH.SISTKKOV - organizacija . splošna organiz. . organiz.podsistem. . simulacije in oper.raziskave - programiranj e . sistemsko progr. . sistemsko analiz. . programiranje podsistemov - obdelava podatkov . sprejem in kontrola dokumentov . luknjanje in verificiranje . sistemska obdelava KARKETING LEKTOR raziskava marketinga raziskava pogojev gibanj in trgov, raziskava kupcev in potrošnikov raziskava konkurence in distrib. raziskava in oblikovanje cen planiranje proizv. uvajanje novih proizvodov uvajanje embalaže odnosi z javnostjo ekonomska propag. pospeševanje pro- puclicistika TEHNIČNI SEKTOR - inženiring . projektiranje . investicijska i gradnja - osnovna sredstva RAZVOJNO-TEHNOLOŠKI INŠTITUT raziskovalni oddelek razvojni laboratorij tehnološka dokumen. biro za študij dela in časa . delovne metode . psihofizilogija . sistem normiranja - sistem kontrole - fizikalni laoorat« - tekstilni laoorat. TOZD IZOBRAŽEVALNI CEI'Tia 1 HtOBAJNA ORG.SAVA - šole . šola za gumarske d- lavce . poklicna gumarska šola . tehnična gumarska šola . delovodska šola - progr.in analiz.izobražev. - dopolnilno izobraževanje . izredno izobraževanje . funkcionalno izobraževanje . drugb-ekon.izobražgvanje 1 - prodajne analize iz - prodaja na debelo - prodaja na drobno Prodajna področja - Slovenija - Hrvatska - Srbija - BIH - Makedonija Skupnost TOZD TOVARNA AVTOPNJVI/ATIKE - služba tehn.pripr.proizv. - služba oper.pripr.proizv. - služba kontr.kvalitete - računovodska služba - prodajna služba - služba vzdrževanja - polizdelki pnevmatike - konfekcija avtopl. - vulkanizacija avtoplaščev - avtozračnice Skupnost TOZD ITOVARNATEHNIČNIH IZDELKOV Skupnost TOZD .- •NERG.IN TRAN3P.DSJ. r Skupnost TOZD TOTRA | Skupnost TOZD VULKAN I 1 - služba tehn.pripr.proizv. - služba oper.pripr.proizv. - služba kontr.kvalitete - računovodska služba - prodajna služba - služba vzdrževanja - priprava dela - konstrukcija - komerciala - računovodstvo - kontrola - nabavna služba - tehnična služba - prodajna služba - fin.-rač.služba - kadrovsko-spl.služba - organiz.-ekon.služba - služba pomožne dejavnosti - služba tehnol.pripr.proiz - služba oper.pripr.proizv. - komercialna služba - fin.-računov.služba - služba kontr.kvalitete - kadrovsko-splošna služba - služba za vzdrževanje, energetiko in transport - sl,za olan, anal.in ore:. 1 1 - valjarna - energetika - plastika - gumene zmesi - velopnevmatika - transport - nozamenterija - gumeno teimični - stiskani izdelki - vzdrževanje - orodjarna - gumena in platnena - ročna konf. in KI - embalaža in puške - ročna konf.Vrhnika - ( gukacomiercb) - umetno usnje - prevleke valjev Skupnost TOZD 'kupnost ' J [ KETIČNA TOVARNA LJUBLJANA • služba priprave dela ■ komercialna služba • fin.-računov.služba ■ služba kontr.kvalitete ■ kadrovsko-splošna služba ■ služba za vzdrževanj energetika in transpori - regenerat - aku posode in valjarna - protektiranje - komercialna služba - služba vzdrževanje in investicij - razvojna služba - splošna služba - finančna služba - kontrola kvalitete - služba proizvodnje . OE tehnični izdelki . OS protektiranje . OE aluminijev sulfat c. Skupni proizvodni program in delitev asortimana Primerjava proizvodnih progra mov Save- Kranj in Vulkan-Niš po posameznih skupinah proizvodov je pokazala, da obstajajo možnosti po- 6 večanja proizvodnje gumeno-tehnič-nih izdelkov na obeh lokacijah, pri čemer je treba dati prednost tisti lokaciji, ki ima za to objektivno boljše pogoje. (Razpoložljive kapacitete, prostor, delovna sila, strokovni kader.) V perspektivi se je treba odločiti za delitev asortimenta proizvodnje tako, da ne bo delitev sorodne ali enake proizvodnje na dve iokaciii v kolikor to ne bo ekonomsko opravičeno. Skupine proizvodov smo razdeV i v področje, kjer že ostaja določena specializacija in na področje, kjer se trenutno na obeh lokacijah proizvajajo enaki ali sorodni proizvodi. I. a) Proizvodnja obutve ostane m lokaciji Niš. Trend proizvodnje je treba določiti na osnovi študija (Nadaljevanje na 7. strani) tržišča in konkurentne sposobnosti asortimenta. 1. b) Proizvodnjo semeringov in drugih gumeno-kovinskih artiklov je treba razvijati na področju Niš-a, ker za to obstaja že dober del opreme in kadra. 1. c) Klinasti jermeni se razvijajo po programu v Kranju s postavljenim programom povečanja proizvodnje. 1. d) Profili se bodo proizvajali v Kranju po predvideni stopnji rasti z uvedbo kontinuimih postopkov proizvodnje. 1. e) Ebonitiranje posod in prevleke valjev ostane na lokaciji Kranj zaradi instaliranih kapacitet in izdelanega srednjeročnega razvojnega programa, ki predvideva povečanje proizvodnje za 200 % do leta 1980. 1. f) Konfekcionirani izdelki (blazine) ostanejo na obstoječi lokaciji. S srednjeročnim planom se bistveno povečanje proizvodnje ne predvideva. 1. g) Proizvodnja veloplaščev se do leta 1980 poveča za 100 % na obstoječi lokaciji zaradi instaliranih kapacitet, medtem ko se za povečanje proizvodnje velozračnic išče nova lokacija. Poleg omenjenih proizvodov je v srednjeročnem planu predvideno povečanje proizvodnje PVC in PU umetnega usnja na dvakratno količino in uvedba nekaterih kemičnih izdelkov, ki pa s proizvodnjo gume-no-tehničnih izdelkov nimajo sorodnosti in jih posebej na tem mestu ne obravnavamo. 2. a) Izdelki za obutev se proizvajajo na obeh lokacijah z obstoječo opremo, bistveno povečanje v srednjeročnem planu ni predvideno na lokaciji Kranj. 2. b) Na področju stiskanih izdelkov je asortiment delno že deljen in se medsebojno dopolnjuje, na ostalem področju stiskanih izdelkov pa se predvideva delitev v skladu s celotnim razvojem Save in glede na doseganje optimalnega ekonomskega efekta. Skupna količina stiskanih izdelkov (brez posebej naštetih) bi od 900 t v letu 1975 narasla na cca 20001 v letu 1980, kar predstavlja povečanje BVP za približno 30 milijonov din, potrebna sredstva, predvsem za modernizacijo tehnologije dodelave in postavitev novih kapacitet pa ocenjujemo na 12 milijonov din za osnovna in 8 milijonov din za obratna sredstva. Na lokaciji Kranj se povečanje te proizvodnje ne predvideva. 2. c) Strešne kritine se proizvajajo v Kranju in v Nišu v različnih kvalitetah in z različnimi postopki izdelave. Na osnovi študija tržišča se je potrebno odločiti o lokaciji proizvodnje in asortimentu kritin, v sedanjem programu Save pa ni predvideno povečanje proizvdnje, zaradi pomanjkanja proizvodnih prosto- 2. c) Plošče, izdelane na Cobertzu (za preproge, obutev, tesnilne in druge) imajo zagotovljen plasman. Z nabavo enega Cobertza event. brez valja bi se proizvodnja povečala za 150t/leto, prostor je zagotovljen v Nišu, potrebna sredstva znašajo 900.000 din (50.000) dolarjev). 2. e) Na obeh lokacijah se predvideva povečanje proizvodnje na mi- lijon kosov termofor jev letno. Za to količino je tržišče zagotovljeno. Poenotenje tehnologije in delitev asortimenta bo posledica podrobnejše analize stanja na obeh lokacijah. 2. f) Proizvodnja cevi je locirana v Kranju in v Nišu, s tem da je tržišče proizvodnje na kranjski lokaciji na nizkotlačnih, srednjetlač-nih in na ceveh brez vložkov, medtem ko se v Nišu proizvajajo pretežno specialne in visokotlačne cevi. Ti dve proizvodnji se medseboj dopolnjujeta, o detaljnejši specializaciji pa je treba izdelati elaborate. 2. g) Transportne trakove z RP in EP vložki na Rotocure-u proizvajamo v Kranju, v Nišu pa se proizvajajo pretežno trakovi z bombažnimi vložki z oblogo ali brez nje. Poleg tega se v Nišu proizvaja širši asortiment specialnih transportnih trakov (prešani z rebri, dezenirani, za cigaretne stroje in drugi), ki dopolnjujejo program na lokaciji Kranj. Zaradi velikega popraševanja po transportnih trakovih predvidevamo povečanje proizvodnje na obeh lokacijah, pri čemer bi specializacijo obdržali v omenjenih okvirih. 2. h) Protektiranje avtoplaščev je za Savo, velikega proizvajalca novih diagonalnih in radialnih avtoplaščev, odločilnega pomena. Glede na surovinsko bazo, instalirane kapacitete, stroške in možnosti plasmana smatramo, da je treba dograditi kapacitete za protektiranje avtoplaščev na več lokacij, smotrno razporeje- nih na celotnem področju SFRJ, pri čemer je lokacija v Nišu predvsem zaradi obstoječih kapacitet (mešanje, brizganje) zelo primerna. Povečanje proizvodnje cele delovne organizacije po združitvi z Vulkanom (2), Industrijo gume — Ruma (3), Totro (4), Kemično tovarno Ljubljana (5) in s Puškarno Kranj (6) je podano v skupni tabeli za leto 1975 in 1980 s povečanjem vrednosti proizvodnje in potrebami investicijskimi sredstvi za tiste programe, ki so imeli izdelane osnutke do sredine avgusta 1974. V tabeli so upoštevane tudi pripombe organizacij, ki se združujejo na prvo varianto proizvodnega programa v analizi utemeljenosti združevanja. Razvojni program Save do leta 1980 po združitvi Vrsta proizvoda (lok.) količina 1975 količina 1980 pov. vred. potrebna proizv. OS+ObS v 000 din Avtopnevmatika 1 28400 t 43000t 359.100 570.000 Velopnevmatdka 1 2900 t 6000 t 108.750 62.750 Polimeriz. PVC 1 — 10000t 250.000 180.000 Polimeriz. SBR 1 — 400001 400.000 258.000 Poromemo UU 1 — 1450 t 202.900 231.000 Termolepila 1 10 t 600 t 32.750 2.800 Prevleka valjev 1 250 t 750 t 23.000 23.760 Klinasta jermena 1 2801 5601 24.960 13.000 Profili 1 750 t 1500 t 28.200 14.150 Profili (000 m) 5 9001 4000 — — PVC in PU-UU 1 54131 9270 t 160.500 97.700 Transportni trakovi 1 660 t 17601 69.570 83.000 Transportni spec. 2 2000 kom. 10000 kom. — 16.500 Cevi 1 1100 t 22001 30.000 6.200 Cevi 2 270 t 270 t — — Cevi avtp (000 kom.) 2 100 1000 — 5.000 Tehnični izdelki 1 350 t 5001 — — Tehnični izdelki 2 550 t 15001 12.000 20.000 Tehnični Izdelki 3 — 350 t — — Tehnični izdelki (000 din) 5 5600 5600 — — Obutev (000 parov) 2 1040 640 — — Konfekc. izdelki 1 460 t 460 t — — Izdelki za obutev 1 1300 t 1300 t — — Izdelki za obutev 2 1200 t 1300 t 3.600 — Semeringi (000 kom) 2 4000 10000 33.000 6.000 Strešne kritine 1 140 t 180 t — — Strešne kritine 2 280 t 280 t — — Termofor ji 1 200 t 300 t — — Termofor ji 2 100 t 1501 — — Izdelki cobertz 1 140 2201 — — Izdelki cobertz 2 140 210 t — 900 Protektiranje: Tovorni plašči 2 4500 kom. 50000 kom. 40.000 25.000 Tovorni plašči 3 15000 kom. 50000 kom. 31.500 34.000 Tovorni plašči 5 15000 kom. (50000 kom.) Potniški plašči 2 10000 kom. 100000 kom. 13.500 Potniški plašči 3 75000 kom. 200000 kom. 17.500 Potniški plašči 5 70000 kom. (300000 kom.) Regenerat 3 6000 t 12000t 24.000 — AKU posode (kom) 3 260000 2600001 — — Pogonske trakt, gume 3 — 70000 kom. Pozamenterija (000 din) 4 25000 50000 25000 PVC in PE cevi 4 4000 t 8000 t 40000 Aluminijev sulfat 5 21430 t 40000t Neproizvodne investic. 2 — — 28.500 V industriji gume Ruma predvidevamo razvoj na petih področjih in sicer: 1. Proizvodnja regenerata naj bi se iz sedanjih 6.000 ton povečala na 12.000 ton. Takoj pa je potrebno izboljšati dosedanjo proizvodnjo s tem, da se poveča kvaliteta ter poveča storilnost. Izdelati pa je treba nov elaborat za povečano proizvodnjo po novem tehnološkem postopku s končno kapaciteto 12.000 ton. Ob uvedbi nove tehnologije in novih kapacitet bi ugasnila proizvodnja v starih proizvodnih prostorih. Investicijski elaborat bo izdelan do 1. 3. 1975. 2. Proizvodnja gorilno tehničnega blaga naj bi se uvedla po izpraznitvi starih proizvodnih prostorov. Asortiman tehničnih izdelkov se bo določil s posebno analizo ob upošte- vanju obstoječih pogojev, da morajo tehnični izdelki temeljiti na osnovi regenerata. Investicijski elaborat bo izdelan do 15. septembra 1974. 3. Akumulatorske posode — Proizvodnja ostane začasno na enakem nivoju. Izdelati pa je potrebno marketing analizo potreb po akumulatorskih posodah za morebitno povečanje proizvodnje. 4. Protektiranje — glede na to, da je bilo ugotovljeno, da obstojijo prostori v katere bi se lahko takoj montirala oprema za protektiranje pnevmatike, se bo v primeru združitve obeh delovnih organizacij pričela proizvodnja s 1. 1. 1975. Iz tržnih analiz, ki so bile pripravljene, je razvidno, da se v Jugoslaviji protektira približno 2 % celotne proizvodnje avtoplaščev za razliko od zapadno evropskih držav, kjer je ta procent bistevno višji, kot npr.: Francija 27 °/o, Belgija 25 %, Italija 46 °/o, Zahodna Nemčija 41 °/o, Anglija 42 %, Avstrija 52 % in ZDA preko 50 %. V teh deželah ocenjujejo pri 100 odst. eksploataciji in 30 % proizvodnih stroškov 50 % prodajno ceno napram novim plaščem. Iz primerjave analize stanja pro-tektiranja v zadnjih letih in prognoze za leto 1975 je razvidno, da bo Jugoslavija kljub znatnemu porastu protektiranja še vedno med državami, ki bodo imele najnižji delež pro-tektiranih avtoplaščev. Po investicijskem elaboratu je predvidena dnevna proizvodnja 200 potniških in 45 tovornih protektira-nih avtoplaščev, kar znaša letno: 51.000 kom. potniških plaščev 4.000 kom. poltovornih plaščev in 11.000 kom. tovornih plaščev (Nadaljevanje na 8. strani) 7 Po investicijskem programu je predvidena uvedba nove proizvodnje v obratu IV v današnjih proizvodnih prostorih obrata umetnega usnja, ki naj bi jih po preselitvi UU v novi obrat na matični lokaciji namensko preuredili. Zaradi časovne odmaknjenosti realizacije osnovnega koncepta in pojave novih integracijskih gibanj v zadnjem času, se predvideva, da; bo ta proizvodnja locirana v enem izmed integriranih TOZD Save Kranj — v Tovarni gume, Ruma, kjer že obstojajo ustrezni razpoložljivi gradbeni objekti s potrebnimi energetskimi viri. Poleg teh prednosti, utečenega načina zbiranja kar kas in tržne lokacije je investicijski program zelo aktualen. Osnovni investicijski program predvideva letni obseg proizvodnje vrednostno 18.038.000 ND s približno 10—12 % dobička. Po odločitvi dokončne lokacije nove proizvodnje bo potrebno investicijski program glede na strukturo investicijskih stroškov prirediti, saj bodo predvideni gradbeni stroški in ocena stroškov instalacij v skupni vrednosti po osnovnem konceptu 5,500.000 ND bistveno manjši. S tem pa bo tudi dobljena rentabilnost, ki bazira na kalkulirani 60 % neto prodajni ceni gotovega izdelka napram današnji ceni nove avto-pnevmatike, izkazala še ugodnejši finačni rezultat. Predlog izvedbe projekta pedrvi-deva, da bo Sava Kranj nabavila potrebno celotno tehnološko uvozno opremo in jo kot svoj delež vložila v projekt, ostala potrebna sredstva za morebitna adaptacijska dela, domačo opremo, montažo, remontne stroške, carino in obratna sredstva pa bo preskrbel integrirani TOZD, ki bo realizator predvidenega projekta. O proizvodnji protektiranih plaščev bo izdelan podroben elaborat. 5. Proizvodnja traktorske pnevmatike — Po izdelavi marketing analize ter po soglasju gospodarskih zbornic Vojvodine, Srbije in Slovenije se bo izdelal elaborat za postavitev tovarne traktorske pnevmatike s kapaciteto 70.000 kom. V TOTRI, tovarni pozamenterije in plastičnih mas, predvidevamo: 1. Pozamenterija — po izgradnji novih proizvodnih prostorov naj bi se obstoječa proizvodnja povečala, s tem da se naredi marketing analiza potrebe domačega in tujega trga. 2. Izdelki iz plastičnih mas — Poleg izkoristka dosedanjih kapacitet in izdelave dosedanjega asortimana izdelkov iz plastičnih mas se bo proučila možnost' proizvodnje pre-mereženih termoplastičnih mas ter kombinacija termoplastičnih mas z elastomeri, kakor tudi kombinacija izdelkov iz gume in plastike. PUŠKARNA Kranj: 1. Orodjarna — Združeni orodjarni Puškarne in Save naj bi v prvi vrsti proizvajali orodja za potrebe delovne organizacije, s prostimi kapacitetami pa bi nastopali tudi na trgu. Ko bi se zgradila nova mehanična delavnica bi se sedanje poslopje orodjarne v Puškami uporabilo za razširitev druge proivzodnje. 2. Izdelava embalaže in patronov — Druga vrsta dejavnosti Puškarne je proizvodnja embalaže in patro-nama. Za svoje proizvode potrebuje Sava embalažo. Proizvodnja bi se morala avtomatizirati in razširiti tudi na proizvode iz drugih surovin, npr. PVC. Utemeljitev predloga organizacije Združevanje našega podjetja z drugimi organizacijami združenega dela najprej narekuje postavitev koncepta njihove organizacijske vključitve v organizacijsko shemo Save Kranj. Ker istočasno pripravljamo tudi reorganizacijo naše delovne organizacije (obstoječi TOZD TAP, TTI in VET postanejo skupnosti TOZD), se torej v predvideno organizacijo oziroma predlog nove organizacije delovne organizacije Sava vključujejo tudi vse tiste delovne organizacije, s katerimi pripravljamo združitev. Kljub temu, da se proizvodne delovne enote z novo organizacijo preoblikujejo v TOZD s samostojnim obračunom, pa je pri opredeljevanju skupnosti TOZD pomembno določiti predvsem razmerja strokovnih opravil v SDS skupne službe do strokovnih oddelkov v skupnostih TOZD. Delo v TOZD namreč še naprej ostaja isto, le da se z novo organizacijsko opredelitvijo zanje ločeno ugotavlja tudi njihov uspeh (dohodek), medtem ko se strokovno delo deli na dva nivoja. Pri tem pa je potrebno opredeliti, kateri del posamezne poslovne funkcije se vrši na katerem nivoju. Naša naloga bo zato predvsem izvršiti to delitev. Skupne strokvne službe bodo v bodoče odgovorne predvsem za razvojne, analitske in nekatere druge kreativne naloge, na podlagi katerih se bo zagotavljalo skladno izvrševanje skupnih gospodarskih načrtov in razvojnih programov. Vloga in odgovornost skupnih strokovnih služb bo še posebej morala biti usmerjena k analizam in oblikovanju predlogov v nadaljne izboljševanje gospodarskega položaja delovne organizacije kot celote in njenega uspešnega poslovnega sodelovanja ter vključevanja v tržne pogoje gospodarjenja. Strokovni oddelki v skupnosti TOZD bodo opravljali predvsem operativni del strokovnih funkcij, t. j. tisti del, ki je neposredno vezan na proizvodnjo v posamezni skupnosti TOZD. Kljub delitvi strokovnega dela, ki smo ga navedli zgoraj, pa je potrebno poudariti, da moramo še naprej posamezne strokovne funkcije obravnavati celovito. Politika, razvoj, analize ipd. vsake strokovne funkcije se vrši v skupni službi in je tako ta odgovorna za usmerjanje dela, usklajevanje in enotnost v izvajanju dela v ustreznih strokovnih oddelkih skupnosti TOZD. Strokovni oddelki skupnosti TOZD so torej organizacijsko vezani na skupnost TOZD, strokovno pa na ustrezno skupno službo v SDS OSS, Priloga: organizacijska shema delovne organizacije (glej stran 6). I. Kot je razvidno iz organigrama celotne delovne organizacije, bomo imeli v Savi devet skupnih strokovnih služb. — Kadrovski sektor je odgovoren za oblikovanje kadrovske politike celotne delovne organizacije. Poleg tega je njegova naloga, da oblikuje enotno sistemizacijo delovnih mest 7. analitsko oceno delovnih mest. Ker naj bo sistem delitve osebnih dohodkov v celotni delovni organizaciji zasnovan na enotnem sistemu, dela na tem področju skupina delavcev, ki mora skupaj z delavci v skupnosti TOZD najti in vpeljati ustrezna merila nagrajevanja. Delavci kadrovskega sektorja bodo tudi pomagali skupnostim TOZD pri reševanju problemov na področ- ju tehničnega in zdravtsvenega varstva in socialnega ter družbenega standarda. — V okviru kadrovskega sektorja deluje tudi TOZD izobraževalni center, ki izobražuje različne profile poklicnih, pa tudi tehničnih delavcev. Skrbi tudi za permanentno izobraževanje vseh zaposlenih. — Splošni sektor skrbi za reševanje ali pa svetovanje pri pravnih zadevah (tožbe, zastopanje itd.) ter informiranje delavcev. Zato se v okviru tega področja izdaja 14-dnev-no časopis Sava, ki ga dobe vsi delavci Save ter občasni informatorji. Zelo pomembna naloga splošnega sektorja je tudi izdelava različnih samoupravnih aktov za potrebe TOZD, skupnosti TOZD in delovne organizacije (samoupravni sporazumi, statuti, pravilniki, poslovniki, razne pogodbe itd.). To pomeni veliko racionalizacijo, saj ni potrebno, da vsak TOZD ali skupnost TOZD snuje svoje akte. — Nabavni sektor je odgovoren za nabavo vseh pomembnejših in večjih količin surovin in osnovnih sredstev za potrebe celotne delovne organizacije. S tem je mogoče doseči ugodnejše nabavne in plačilne pogoje. Sporazum bo natančno opredelil, kakšne surovine, pomožni material oziroma drobni inventar bodo skupnosti TOZD zaradi racionalnih razlogov (lokalni viri) lahko nabavljale same. — Finančno-računovodski sektor zajema dve veliki področji. Prvo je interna banka Save, ki naj zagotovi na osnovi sporazumov tekočo likvidnost vsem skupnostim TOZD. Drugo področje je računovodstvo, katerega naloga je oblikovati enoten sistem računovodskega obračuna. Na ta način je strokovno delo pri izgradnji takega sistema koncentrirano, medtem ko teče v skupnostih TOZD samo računovodska evidenca z obračunom. To strokovno področje izdeluje tudi finančne analize poslovanja, koordinira delo pri gospodarskem načrtovanju in izdeluje ekonomske dele investicijskih elaboratov. — Sektor informacijskih sistemov je odgovorno za izgradnjo makro, mezo in mikro organizacijo TOZD, skupnosti TOZD in delovne organizacije. Kot že ime službe pove, mora biti organizacija postavljena tako, da je mogoče izgraditi informacijske sisteme za poslovno in samoupravno odločanje. V njenem sklopu je tudi večji računalnik, brez katerega si danes težko zamišljamo učinkovit informacijski sistem. Pri vseh nalogah svoje dejavnosti sodeluje sektor informacijskih sistemov s TOZD, strokovnimi službami v skupnosti TOZD in skupnimi strokovnimi službami. — Marketing sektor je organiziran po sodobnih principih marketinga. Pod njim lahko razumemo ne samo raziskovalno-informativno dejavnost, temveč tudi operativno prodajo. Kot je razvidno iz sheme, se posamezne marketing aktivnosti opravljajo: V marketing sektorju se opravljajo predvsem aktivnost raziskovalno-informativnega značaja, ki naj služijo za vodenje in koordinacijo operativne prodaje v posameznih prodajah skupnosti TOZD in TOZD prodajna organizacija Save. Prodajne službe skupnosti TOZD so izpred svojih TOZD odgovorne za tekočo prodajo proizvedenih izdelkov. Prodaja teče na osnovi skupno sprejetih planov prodaje (letni, mesečni) in po skupno dogovorjenih prodajnih pogojih. Plane prodaje izdelujeta skupaj marketing sektor in prodajna služba skupnosti TOZD. Plan prodaje tudi predvideva, kakšne količine izdelkov bodo prodane po posameznih prodajnih poteh (prva oprema, izvoz, grosisti, prodajna organizacija Save). Sporazum predvideva, da prodajne službe skupnosti TOZD direktno kontakti-rajo s prvo opremo, grosisti in pri izvozu, medtem ko se ostale količine izdelkov prodajajo preko prodajne organizacije Save, ki je zato zavezana z letnim gospodarskim načrtom. Prodajna organizacija Save je zadnji člen v verigi marketinga. Organizirana je kot TOZD (varianta: skupnost TOZD), ki s pomočjo specializiranih komercialnih predstavnikov, številnih prodajaln po celem teritoriju Jugoslavije, filialnih in konsignacijskih skladišč plasira izdelke vseh savskih TOZD vsem kupcem, razen prvi opremi, grosistom in v izvoz. S tako organizacijo marketinga smo dosegli koncentracijo najzahtevnejšega raziskovalno-mformativ-nega strokovnega dela v skupnem marketing sektorju, decentralizirano funkcijo operativne prodaje v prodajnih službah skupnosti TOZD ter racionalno organizirano prodajo vsega savskega asortimana na celotnem teritoriju Jugoslavije v prodajni organizaciji Save. Da ne bi prihajalo do nesporazumov, se vsako leto z gospodarskim načrtom določijo kupci prodajnih služb skupnosti TOZD, medtem ko ostale kupce obdeluje prodajna organizacija Save. Predlagamo, da se v POS vključi tudi Gumakommerce (dosedaj TOZD Vulkan Niš) s tem, da bi prevzel prodajo vsega savskega asortimana na področju Slovenije, Istre in Reke. V tem primeru bi prevzel dosedanjo prodajo Gumakommerca na področju Hrvatske tisti del POS-a, ki deluje na tem teritoriju. Seveda bi prevzela prodajo izdelkov Vulkana tudi vsa ostala prodajna področja POS-a v Jugoslaviji. Za zaključek naj poudarimo, da je skupno marketing področje strokovno odgovorno za koordinacijo vseh marketing aktivnosti tudi v POS-u in vseh prodajnih službah skupnosti TOZD. — Tehnični sektor projektira, izdeluje tehnične dele investicijskih elaboratov in vodi investicijsko izgradnjo v celotni Savi. Pri tem sodeluje zlasti š tehnološkimi pripravami v skupnostih TOZD, razvojno-tehnološkim inštitutom znotraj delovne organizacije ter projektantskimi organizacijami, dobavitelji opreme in izvajalci izven delovne organizacije. — Razvojno-tehnološki inštitut je odgovoren za razvijanje vse nove tehnologije izven že obstoječih skupnosti TOZD oz. pomoč in svetovanje pri že osvojenih tehnologijah vsem tehnološkim pripravam v skupnostih TOZD. V njenem sestavu je tudi oddelek za študij dela, ki postavlja enoten sistem normiranja v Savi oz. išče boljše in racionalnejše delovne postopke. INDOK obdeluje vso industrijsko dokumentacijo in jo dostavlja vsem zainteresiranim delavcem (povzetke raznih člankov, razprav, knjige, itd.). — Sektor kontrole kakovosti je odgovoren, da skupaj z oddelki kontrole zagotovi enoten sistem kontrole v Savi s ciljem, doseči tudi približno enak nivo kvalitete izdelkov. II. Po predlogu organiziranosti v Vulkan Niš bi imeli tri proizvodne TOZD in strokovne službe skupno-(Nadaljevanje na 9. strani) 8 s ti. TOZD. Po predlogu bi vse strokovno delo za potrebe posamezne TOZD le-ti prenesli na strokovne službe skupnosti TOZD. Predlagamo, da se ustanove: — TOZD gumene zmesi, — TOZD gumeno-tehnični izdelki, — TOZD gumena in platnena obutev. Varianta: Nekateri strokovni delavci Vulkana predlagajo, naj dosedanji TOZD Gumacommerce ostane sestavni del skupnosti TOZD Vulkan Niš. Ta rešitev je sicer možna, po oceni Save pa nelogična in nedosledna, ker bi se na trgu Slovenije in Hrvatske pojavljala Gumacommerce in prodajna organizacija Save vsaka z delom savskega asortimana. Taka rešitev bi tudi zahtevala ukinitev prodaje savskih avtogum pri Gumacommer-cu, ker ne moreta na istem trgu prodajati savskih izdelkov Guma-commerc in prodajna organizacija Save (lastna konkurenca.) Skupnost TOZD bi imela naslednje strokovne službe: — tehnološka priprava proizvodnje, — operativna priprava proizvodnje, — komerciala (nabava in prodaja), — finančno-računovodska služba, — kontrola kvalitete, — kadrovsko-splošna služba, — služba za plan, analize in organizacijo, — službo vzdrževanja, energetike in transporta. Vse te službe bi opravljale vse tiste operativne naloge, ki so potrebne za normalno funkcioniranje vseh TOZD in raziskovalno-razvojne naloge skupaj z ustreznimi funkcionalnimi področji v skupnih službah. III. Tudi v skupnosti TOZD Industrija gume Ruma bi imeli tri proizvodne TOZD in strokovne službe skupnosti TOZD. Vse strokovno delo bi posamezne TOZD prenesle na strokovne službe skupnosti TOZD. Predlagamo, da se ustanove: — TOZD regenerat, — TOZD aku posode in valjarna, — TOZD protektiranje. Medtem, ko proizvodnja v prvih dveh TOZD že teče, pa bi TOZD protektiranje začel s svojo proizvodnjo kot novi skupni proizvodni program. Zaradi pomanjkanja strokovne delovne sile smo se odločili predlagati ustanovitev naslednjih strokovnih služb: — priprava dela (ki združuje operativno in tehnološko pripravo del), — komercialo (ki združuje nabavo in prodajo), — kontrolo kakovosti, — kadrovsko-splošno službo in — službo vzdrževanja, energetike in transporta. Te službe bodo pri svojem delu kontaktirale tista financijska področja v skupnih službah, ki jim bodo lahko pomagala pri reševanju posameznih nalog. IV. Predlagana organizacijska shema je rezultat dogovarjanj in interesov med strokovnimi komisijami delovne organizacije Sava in delovno organizacijo Totra. Na podlagi skupnih interesov in ugotovljenim dejanskim stanjem v delovni organizaciji Totra se je oblikovalo naslednje prepričanje oz. utemeljitev k predlagani organizacijski shemi. Delovno organizacijo Totra sestavljajo naslednje enote: 1. TOZD POZAMENTERIJA s po. slovno funkcijo: proizvodnja ve- zalk, vrvic in elastik ter proizvodnja drobnih izdelkov iz plastike. Ta TOZD ima naslednje oddelke: — operativna priprava dela — proizvodnja — barvarna — proizvodnja drobnih izdelkov iz plastike. Primarna naloga je izpolnjevanje mesečnih proizvodnih planov, 'ki so sprejeti v TOZD na podlagi strokovnih predlogov skupnih strokovnih služb. Za boljšo koordinacijo dela je predlagan še strokovni team pri usklajevanju vseh pomembnejših nalog TOZD. 2. TOZD PLASTIKA s poslovno funkcijo: proizvodnja cevi za vodo-vod, kanalizacijo, drenažo itd., spojke, monofilne niti, plastificirane vrvice in razne brizgane izdelke. TOZD plastika ima naslednje oddelke: — operativna priprava dela, — proizvodnja plastike, — montažno varilna grupa. Primarna naloga je proizvodnja po predhodno usklajenem planu. Strokovni team ima isto funkcijo, kot pri TOZD pozamenterija. 3. STROKOVNE SLUŽBE SKUPNOSTI TOZD TOTRA — nabavna služba — tehnična služba z razvojno-tehnološkim oddelkom tehnično kontrolo — prodajna služba — finančno-računovodska služba — splošno-kadrovska služba — organizacijsko-ekonomska služba — služba pomožnih dejavnosti. Glede na obstoječo organizacijo v Totri predstavlja predlagana organizacija strokovnih služb v Skupnosti TOZD Totra večji poudarek oziroma daje možnost realizacije skupnih in dogovorjenih ciljev obeh TOZD. Prepričani smo, da bodo le skupne akcije TOZD-ov in strokovnih služb dosegle postavljene cilje, kar pa je v interesu skupnosti TOZD Totra in celotne Save. V. Skupnost TOZD kovinsko ener. getslka in transportna dejavnost združuje vzporedne dejavnosti, ki so nujne za obstoj ostalih skupnosti TOZD v Savi. Združitev s Pu-škarno omogoča, da se današnji VET in Puškama organizirata v skupnost TOZD. Organizacija je postavljena talko, da ima ta skupnost perspektivo za razvoj večje kovinske dejavnosti v okviru našega podjetja. Sestavljena je iz strokovnih oddelkov' skupnosti TOZD in delovnih enot, ki izpolnjujejo vse ustavne pogoje, da se organizirajo v TOZD. Strokovni oddelki se ustanovijo iz ustreznih oddelkov VET in Pu-škarne. — Tehnološka priprava dela se deli na tehnologijo orodja, tehnologijo embalaže, tehnologijo novih strojev in priprav in na planiranje orodjarne, vzdrževanja, embalaže in transporta. — Konstrukcija se deli na konstrukcijo orodij, rezervnih delov, novih strojev in priprav. — Komerciala ima nabavo surovin in rezervnih delov, prodajo embalaže, uslug in sprejem naročil za orodja, skladišče surovin, rezervnih delov in orodij (končnih izdelkov orodjarne). — Kontrolo orodja, reezrvnih delov, vhodna kontrola surovin in kontrola izdelkov mehanične delavnice. — Računovodstvo stroškovno in finančno za vse TOZD v skupnosti. TOZD ENERGETIKA ima projektiranje cevne energetike, vzdrževanje, elektro energetiko, cevno energetiko. TOZD TRANSPORT se deli na transportna sredstva, higiensko Skupino in avtomehanično delavnico. TOZD VZDRŽEVANJE — Ta TOZD bi imel dve glavni funkciji: — celotno vzdrževanje v delovni organizaciji, razen tekočega vzdrževanja, — izdelava novih strojev in naprav. Na prostih strojnih kapacitetah pa bi opravljal tudi razne usluge za druge delovne organizacije. TOZD ORODJARNA — Glavna funkcija te TOZD je izdelava vsega orodja za potrebe delovne organizacije. Proste kapacitete in možnost izdelave specialnih orodij pa se izkoristi tudi za potrebe drugih delovnih organizacij. TOZD EMBALAŽA IN PUŠKE — Ta TOZD združuje štiri amnjše dejavnosti (embalažo, pafronarno, puške, kovice), ki so dokaj različne po vsebini in načinu dela (serijska, ročna proizvodnja). Pri današnjem obsegu proizvodnje so premajhni, da bi se organizirali v posamezne TOZD, vendar pa imajo določene perspektive za razvoj. VI. Ker so se samoupravni organi in politične organizacije v Kemični tovarni Ljubljana odločili za priključitev k Savi tik pred pričetkom javne razprave, ni bilo mogoče njihovo organizacijo uskladiti z organizacijo ostalih savskih TOZD oziroma skupnosti TOZD. Zato je TOZD Kemična tovarna Ljubljana Vključen v organizacijsko shemo celotne delovne organizacije z obstoječo, t.j. sedanjo organizacijo. Verjetno bo potrebno po eventuelni priključitvi k Savi izvesti določene uskladitve. IV. Položaj delovnih organizacij in temeljnih organizacij po pripojitvi k Savi Glede na to, da se Industrija gume Ruma, TOTRA ter PUŠKARNA še niso konstituirale v skladu z ustavnimi in zakonskimi določili, se morajo konstituirati istočasno s sklepanjem o pripojitvi k Savi (obravnava analize o pogojih za ustanovitev TOZD, sklepanje o ustanovitvi TOZD). V Savi Kranj se je pričel postopek za konstituiranje novih temeljnih organizacij v okviru dveh proizvodnih TOZD, jn sicer v tovarni avtopnevmatike in v tovarni tehničnih izdelkov. Te TOZD se bodo združile v_ dve skupnosti temeljnih organizacij z istim imenom. Vulkan Niš je že konstituiran jn bo po pripojitvi s Savo imel položaj skupnosti temeljnih organizacij, ki bi j"o sestavljale dosedanje temeljne organizacije, razen TOZD Gumacommerce, ki bi se združil s TOZD Prodajno organizacijo iz Save. TOZD skupne službe pa naj bi se organiziral skladno z zakonskimi in ustavnimi določili v delovno skupnost. Temeljne organizacije v Industriji gume Ruma bi se povezale v Skupnost temeljnih organizacii, ki bi jo sestavljale najprej dve TOZD, in sicer TOZD Regenerat in TOZD Akumulatorske posode in valjarna. Z uvedbo proizvodnje protektiranja pa bi se delavci združili v novo TOZD Proteflotiranje. Temeljne organizacije v TOTRI bi se prav tako združile v skupnost TOZD, ki bi jo tvorili dve TOZD, in sicer TOZD Pozamenterija ter TOZD Plastika. Temeljne organizacije, ki bi se konstituirale v Puškami pa se bodo povezale v skupnost TOZD s temeljno organizacijo Vzdrževalna, energetska in transportna dejavnost iz Save. Samoupravljanje v TOZD bo organizirano skladno z zakonskimi in ustavnimi določili, na temeljih samoupravne organiziranosti v Savi Kranj. Samoupravljanje v skupnostih TOZD, kakor tudi v delovni organizaciji kot celoti bo izvedeno po delegatskem principu. Organizacija upravljanja ob ustanovitvi TOZD in skupnosti TOZD. Organizacija upravljanja jni sestavni del odločitev, ki bodo sprejete na zborih delavcev Ob sprejemanju analize o pripojitvi in analiz za ustanovitev novih TOZD in skupnosti TOZD, ampak 'bo izdelana v oktobru in dokončno sprejeta s samoupravnimi akti v novembru. Zaradi celovitejše Obravnave po sklepu komisije za pripravo snut-kov k analizi dajemo osnovne značilnosti nove organizacije upravljanja, ki temelji na obstoječi organizaciji, sprejeti ustavi in zakonskih predpisih. Organi upravljanja bodo formirani na 3 nivojih: — v TOZD — v skupnostih TOZD — v delovni organizaciji. 1. V temeljnih organizacijah delavci uresničujejo samoupravljanje: a) neposredno — z odločanjem na zborih delavcev — z referendumom fo) posredno po voljenih delegatih v — DS TOZD — svetu za medsebojna razmerja TOZD — svetu za oceno kršitev c) s kontrolo nad izvrševanjem odločitev in delom organov in služb teh organizacij s —• svetom samoupravne delavske kontrole. Pristojnost Zbora delavcev bodo naslednje: — sprejema samoupravne sporazume: s področja združevanja v organizacijah združenega dela in združenjih in s področja medsebojnih razmerij — sprejema statut temeljne or-vanizacije —■ odloča o statusnih spremembah — sprejema razvojne programe, letne gospodarske načrte in samostojne investicijske programe — sprejema zaključni račun — odloča o združevanju sredstev z drugimi TOZD v Okviru skupnosti TOZD in DO ter z drugimi organizacijami združenega dela izven DO — voli predsednika zbora in njegovega namestnika — voli delegate v organe upravljanja — odloča o uvedbi postopka za odpoklic delegatov iz organov upravljanja — odloča o razpisu, referenduma v TOZD o zadevah iz svoje pristojnosti — v skladu s statutom, s samoupravnimi sporazumu in družbenimi dogovori odloča o drugih zadevah. Razglalsitev odločitev na zboru ddlavcev opravi predsednik Zbora delavcev, temu bo poverejna tudi (Nadaljevanje na 10. strani) 9 vsa koordinacija dela v zvezi s pripravo sestankov zborov delavcev, ki jo opravlja skupaj z vodstvom, tajništvom TOZD in tajništvom skupnosti TOZD. DS TOZD bo ustanovljen v večini TOZD za upravljanje zadev iz poslovanja temeljne organizacije, o katerih delavci ne bodo odločali neposredno in ne bodo prenašali na skupnost TOZD. V delavskih svetih TOZD bo potrebno zagotoviti sestavo, (ki bo ustrezala sestavi delavcev TOZD in udeležbo iz vseh delov TOZD Te dele temeljne organizacije bo potrebno na novo določiti, ob čemer ho upoštevana nova organizacija dela in obračun stroškov. Svet za medsebojna razmerja (TOZD in svet za oceno kršitev TOZD bosta enako opredeljena kot dosedanja odbora. Prav tako tudi svet samoupravne delavske kontrole. V manjših TOZD (predvsem IC) bodo delavci vse odločitve sprejemali neposredno na zboru delavcev. V delovnih Skupnostih bodo ustanovljeni podobni organi kot v TOZD in skupnosti TOZD, razen gospodarskega odbora. Pristojnosti njihovih organov upravljanja bodo določene na osnovi sporazuma o medsebojnih pravicah, obvenzostifT in odgovornostih med temi delovnimi skupnostmi in TOZD oz. Skupnostmi TOZD, t.j. v skladu z namenom, za katerega so oz. bodo ustanovljene. Upravljali bodo s sredstvi za osebno in skupno porabo, ki jim bodo dodeljena, odločali o drugih zadevah iz medsebojnih razmerij delavcev ter o drugih zadevah, ki izvirajo iz njihovega delovanja. Na te delovne skupnosti ne -bo prene-šenih nobenih pravic, pooblastil in odgovornosti TOZD, skupnosti TOZD in njihovih organov. Poslovodni organ bo v TOZD, skupnostih TOZD in DO individualni — vodja TOZD, direktor skupnosti TOZD in direktor DO. 2. V skupnostih TOZD bodo ustanovljeni naslednji organi upravljanja: a) neposredno voljeni organi: — DS skupnosti — svet samoupravne delavske kontrole b) kolektivni izvršilni organ — gospodarski odbor. Temeljne organizacije bodo s samoupravnim sporazumom o združitvi TOZD v Skupnosti TOZD prenesle nekatere pristojnosti na organ upravljanja na tem nivoju. Vsebina pristojnosti bo temeljila na ugotovitvah podanih v analizi o ustanovitvi novih TOZD in Skupnosti TOZD, predvsem v poglavju o urejanju poslovnih in socialnih odnosov med TOZD in skupnosti TOZD. Skupni interesi TOZD narekujejo naj bodo na nivoju skupnosti trajno združevana vsa sredstva, o uporabi katerih bodo vse temeljne odločitve sprejete na zborih delavcev, na nivoju skupnosti pa zagotovljena skladnost in enotnost odločitev skupnega pomena. Pri sestavi organov skupnosti TOZD bo potrebno upoštevati udeležbo vseh temeljnih organizacij v okviru skupnosti. V TOZD, ki ne bodo vključene v (skupnost TOZD, bodo pristojnosti obojih organov upravljanja združene pri organih upravljanja TOZD, oz. bodo ustanovljeni oboji organi v TOZD. 3. Na nivoju delovne organizacije bodo ostali isti organi upravljanja kot doslej. Tudi pristojnosti se jim ne bodo bistveno spremenile. Po odločitvah o pripojitvi drugih delovnih organizacij bo potrebno razmisliti, ali bi del izvršilnih pristojnosti, ki je sedaj dana organom na nivoju delovne organizacije (n. pr. socialne pomoči) v skupnostih TOZD izven Kranja prenesli na organe upravljanja teh skupnosti. Odgovornost temeljnih organizacij v okviru skupnosti temeljnih organizacij za obveznost dragih temeljnih organizacij, kakor tudi za obveznost skupnosti TOZD ter obveznosti skupnosti TOZD za medsebojne obveznosti delovne organizacije, se bo definirala s samoupravnimi sporazumi. Osnove na katerih bodo urejeni poslovni in socialni odnosi med skupnostmi TOZD 1. Ureditev poslovnih in socialnih odnosov med skupnostmi TOZD, ki jih oblikujle Sava pred pripojitvijo drugih delovnih organizacij, bodo od 1. 1. 1975 dalje veljale tako, kot v tem letu veljajo med TOZD SAVE. 2. Med TOZD v okviru skupnosti TOZD velja za odgovornost načelo popolne solidarnosti, tako za skupnost TOZD, ki jih SAVA že oblikuje v postopku organiziranja novih TOZD, kot tudi v okviru skupnosti TOZD pripojenih delovnih organizacij. 3. Med skupnostmi TOZD in samostojnimi TOZD, ki jih organizira SAVA pred pripojitvijo na eni strani ter skupnostmi TOZD pripojenih delovnih organizacij ne bo jamstvo za obveznosti, ki jih prevzema skupnost TOZD. 4. Skupnosti TOZD pripojenih delovnih organizacij so odgovorne za obveznosti delovne organizacije, ki jih le-ta prevzema v razmerju do sestavljene organizacije združenega dela Polikem. 5. Delovna organizacija je odgovorna za obveznosti, ki jih je prevzela do višine združenih sredstev. 6. TOZD v okviru skupnosti na solidarnostni način urejajo socialne zadeve, pri čemer mora biti doseženo soglasje vseh TOZD. 7. Vse skupnosti TOZD namensko združujejo sredstva na podlagi letnih gospodarskih načrtov ali posebnih odločitev TOZD. Združevanje sredstev lahko poteka v naslednjih oblikah: medsebojno odobravanje kreditov. Vlaganja ali dotacije, Združevanje sredstev med Skupnostmi TOZD naj bo urejeno tako, kot to sedaj urejuje sporazum o združitvi TOZD pri SAVI. V. Zaključek Iz finančne analize je razvidno, da je Industrija gume Ruma uredila svoje dolgoročne obveznosti. Glede na poslovni rezultat pa je potrebno obstoječe poslovanje racionalizirati. Vulkan Niš je za pokrivanje svojih velikih obveznosti izdelal stabilizacijski program, v katerem predvideva ureditev teh Obveznosti. Ta program bi moral Vulkan uresničiti v sodelovanju s Savo Kranj. Storilnost tako v lindustriji gume Ruma, kakor tudi v Vulkanu Niš je v primerjavi s storilnostjo v Savi Kranj, Puškami in TOTRI nizka. Zato bi se dalo z manjšimi vlaganji ter z boljšo organizacijo dela, kakor tudi z uvedbo stimulativnih faktorjev nagrajevanja, izboljšati produktivnost. Z boljšo organizacijo dela ter z racionalnostjo poslovanja se bo sigurno dosegel boljši poslovni uspeh v obeh 'delovnih organizacijah. Brez večjih investicij bodo z dražitvijo vseh navedenih delovnih organizacij doseženi sledeči cilji: — ustvariti močno in učinkovito delovno organizacijo, — dosegati preko delitve poslovnih fuiikcij usklajeno načrtovanje in izvajanje vseh poslovnih funkcij z namenom večje učinkovitosti in racionalnosti poslovanja, — izboljšati asortiman ponudbe, — zagotoviti večjo socialno varnost delavcev v združenem delu, — z zagotovitvijo neposrednega samoupravljanja v TOZD, -skupnosti TOZD ter v delovni organizaciji kot celoti, omogočiti vsakemu delavcu da sodeluje pri upravljanju in tako soodloča pri uresničevanju skupne poslovne in razvojne politike. SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože štular. Naslov uredništva: Kranj, Škofjeloška 6, telefon 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kranj. List je oproščen temeljnega davka na podlag) mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (št. 121-1/72 z dne 27. marca 1973). Beležke: 10 11 12