Ranjeni vojak in njegova oporoka. trašna je beseda ,,vojska," katera nam vefikrat tisoč in tisoč Ijudi pobere, mesta in vasi pokonča ter vse poljske pridelke uniCi. Da-si jc vojska nekaj zelii lmdega, vender je potrebna takrat, kadar 3e nam ja borfti za vero, ecsarja in domovino. V hudih in dolgotrajnih vojska.li ob-varovali smo si naSo sv. vero, obvarovali alavni cesarski habsburfiki dom in našo ilomovino. Vsak iiorek mora biti vaak iSas pripravljen, da prirae aa I 146 orožje, kadar ga kliče dolžnost. A tndi le po samej cesarakej posbm dolžan je vsak mladenič, kadar je v 20. letu svoje dobe. da stopi ? cesarsko vojsko, ako je zdraT iu dosti krepak. Vojaški staD je časten stait, in marsikdo je tos eas svojega zifljenja Tojak ter je vselej veael. kadar mu je treba po-kazati hrabroat za vero, cesarja in domorino. . * * Tudi Kozarčevega Jožeta so vzeli v rojake. Bil je Jože zdrav io krepak mladenič, kakeršiiih je malo pri tojacih. Kadar so drugi fantjp jokali, zvedši, da so vzeti k Tojakoni, veselo je naš KozarfSev Jože po visi nkal, da se je daleč na vse kvaje razlegalo. Smijal se je srojim malosrčnim toviriiSeni ter jim veCkrat dejal: nAii Tas ni sram. da ioiate tako malo pognma? Ali ne veste, kako eestit* naloga je biti vojak, in uU stari Rimljani so rekli, da je Rladko umreti za domovino ? Mar ne veste, koliko vojakov je sfetnikov v nebesih ? In tudi naš presvitii cesar 30 sam vojak ter se ne ustražijo, kadar je treba iti nad sovražuika na§e domoviDe." Tako je znal Kozarč^v Jože tolažiti svoje tovariše, kadar jim je nedo-stajaJo srca in pognma. Vsi so ga radi inieii. Samo jedno je bilo. kar je tudi našega Jožeta večkrat razžalostilo; bila je to inisel na njegoro mater, katero je doma zapustil staro io alabotno, ko jb odSel T TOjake. Mati je bila njegOTO jedino veselje, njegov jedini np in njegova jedina tolažba. Kadar koli je imel Sasa, sedel je kam t kot ter jim pisal list in če ga js kak toviriš vprašal, kaj dela, rekel iuu je: S svojo ljubo materjo se pogovarjam. To mu je bil vselej najljubši posel. OC«ta vže davno ui imel živega , ali njegovo podobo je vedDO nosil pri sebi. Bila je to jedina očetova podoba, katero so mati imeli, in ko je loie k vojakoiu odhajal, dala mu jo je niati, rekof: ,,Na, Jože, ker te jaz ne morem izprem-ljati po širocem svetu, izpremlja naj te ta oSftova podoba. Spoštuj jo kakor največjo svetinjo, in če bi te ntegDila zadeti sovražnikora roka, predno jaz umerjem, iu bi Tidel. da ti je umreti, stori saj to, da ta. podobica, jedini spomin iia tvojega rajncega o6eta zopet meni pride v roke." Te besede dobre matere so biln Jožetu vedno pred ofuii in vsi njegovi tovdviši so znali za to podobo, ker vsak Tečer, ko se je legel poživat, dejal je: nAko me Bog to no6 pokliče k sebi. pošJjite tovariši, mojej inateri to podobico mojega očeta, ki me tako zvesto izpreuilja po vseh potih težavnega življeuja!" Nekateri njegovi tovariši so se smijali tej ujegovej nedolžnej želji, aii še več jih je bilo, katerini se je \& Jožetova želja dopadla in so ravno v tej Jožetovej želji spoznali plemenitost njegovega srca in ga zaradi tega tudi «el<5 Sestili in ljubili. * * . Nekoliko let pozneje je razsajala zel6 huda vojska. Tudi Kozarčev Jože je moral iti proti sovražnikom, kateri so pridrli v dežele ujegovega cesarja ter povsod vsiljevali novo Tero iu pretfli Ijudstvo Siato potujSti. Topovi so grmeli, od diina drug druzega niti videl ui, kri je curkoma tekla po zemlji in hrabri vojaki so padali na jednej in drugej strani kakcr padajo snopovi na polji, kadar buda buija razsaja. lu glejte — neusuiiljent osode — dovražna 147 krogl& zadene tudi n&šeg& Jožeta; ves v krvi vzdihov&l je pri necem grmn kraj cest*. dokler nista prišla dva neznsna mu rojaka ter ga odnesla t bližnji gOMiič, da pride vojaški \m ponj in ga odpelje v Mlninn. Takaj pod nekiui hrastom ngleda človeka. starega čsstitljirega vojaka tet ga prosi n»j bi aaiao n»koliko njegovih beseii poslulal. Stari vojak reče prijazuo Jožetu. naj rau razodene svoje želje, ia Jože mu z biedo ia krp»FO roko p»da podobico srojeg-a rajacega očeti ter ga s solznimi očmi prosi, nsj bi I« podobico hraail, ia če on uinerje, naj bi jo -^ ' •>~'^ '^ r licislal njegovej materi. Steri vojak vidno ganen, vzanie podobico ter si zapi'5« iiiii1 Jožetovo in njegove tnatere. Poteui mu poda roko in uiu obljubi, da bode natanko izpolnil njegovo željo. * ^ * Preloklo je več mesecev, otlkar je -To/.eta zadela iii huda osoda. Bana se mu je bila zaeelila m zdravniki so rekli, da bode Jože ozdravel in ne bode za njttgovo zdravje aevarnili nasledkov. Jože se jfl uže toliko opoioogel, da je bodil po bolniSkem vrtu in pre-inišljevai, kdaj in kako bode zoptst svojpj Ijubej tnateri pisal. Najbolj ga je skrljpia podobica njegovega očeta, katere pač ne bode aiogel poslati aiateri, kii' človeka, katereruu jo je bil izrouil, pozaeje uikoJi videl ni. Neko nedeljo pride v Mluico zapoved, da se raora Jože Kozarec jutri v jjooedeljek ob 9. uri zjutraj pred generala poataviti. Jože ni mogel niti inisjiti, kaj fflu hoče general, aaj se še nikoll ni s !,ako iinenitnim gospodont jniuovarjal, a krivega se tudi ničeaar ni čutil. Vso no(' ai zatisnil oČHsa, ali n*- od strahii — kajti strahrt ni bil vajen — marrefi le od radoveduosti, kaj se Viode 7-godilo \ njim. Druzega jutra touno ob 9. oi'i pride KozarČev Jože pred generala, kateri ga [uav prijazno sprejme. 10* J4 .^H „Vi ste bili, Kozarcc moj ljnbi, hndo ranjeni in ste v 6nem I n>nntln izrodili nekemu gospodn podobo svojega rajneega oeeta. prosee ga, da bi jo poslnl vašej materi ?"' vprasa prijazDO general. rTak<5 je, premilostm gospod general," odgovori ponižno KozsrčeT Jojj,, na mislil nisem takrat, da bodem še kdaj plemenito lice prf>vzvišenega gospodt geneiala gledal." nTa podoba vašega o&ta jc tnkaj," ro5e gcneral, n?a5o mater bode go-tovo bojj veseli]o, ako jej podobo vi sami prinesete, nego (ia jo dobi od Ja-kega tujega filoveka." Pri teb besedah podd gcneval Jožetu podobo, ki j» bila zavita in povezana v papir. Jože ni vedel, kaj bi rekel. Od veselja je zajokal kakor otrtik ter vea ganen poljubil gcneralu roko. nGospod, katereuitt 3te podobo izro^ili, bil jf svitli nadvojvoda \., bratvanpfi jiresvitlega cesarja, ki je takrat \f 6nem kraji nadziral našo rajako.. .. .lože ni vedel, ali euje ali spi... ^Ctb enein je dobri nadvojvoda skrliel tudi za U>, da bodete kakor ranjfin vojak prpskrbljeni in Uidi svojej dobrej raateri lehko poinagali. Iditi^ tp.daj, ilohii moj vojak iu ohranitj velikej sreoi. Za nekolikc dni pride na bolniiko'vodstvo sledeči ukaz: ,V imenu prnavitlega nadvojvoilc N. se iraa ,Io?.e Kozarec, kakor hitrn okr(5va, stalno name.sLiti v vojaškaj pisaraici za pisarja s stalno mHaočno plafn.' Ve^elja matpr«, k(i je vrb to slišala, in poznejp k svojtMnii ainu -Io/jih sama prišla ter pri njem do svoje smrti zadovoljuo živela, nioje jn^ro opisuti ne uiore. Lj. t. .