Vlado Gal:                                 _    tM
K patalogiji svetovne krize.   ¦
Vsak kdor se bavi danes s svetovno gospodarsko krizo izvršuje isto, kot ii-soČGsemstodvainpetdeset milijonov dru-g ih ljudi. Vse človeštvo je danes u-deleženo krize, pasivno ali aktivno. Ga-. tovo je le, da do danes še niso našli to^ čnega pojmovanja za krizo. Naše sta-tistične in znanstvene metode so svoji nalogi toliko zrasle, kot gospodarske. Del krize je gotovo v tem, da so odpove-dale veljavne mere in norme. Nisozmr-znili samo naši krediti nego tudi živosre-brni stolpecskaterim smo jih merili, je . zaradi trenutnega mraza zamrznil. Ta se~ danja kriza nima merila, čeprav ni brez primera. Višja in nižja matematika de- ; la še vedno naprej, dela tudi statistika, < kot da se ne bi zgodilo ničesar; denar cirkulira, razmerja pa so porušena, rna-njka nam smisla za razmerja.
Bi imeli mi smisel   za razmerja d* resničnosti, bi Iahko delovale kalkula-v   ]
cije, mišljenje in dejanja. Kakor hitro pa pričnemo računati, nam izgine ob-jekt izpod rok. Cloveštvo dela sedaj pra-ktičen kurz relativitetne teorije gospo-clarskih vrednot, brez da bi se zavedalo, da to tudi v resnici dela. Množina poiz-lcuša meriti z okostenelimi sistemi, rae-njajoča se razmerja sistema, ki v resnici sploh ne obsioja. Mi izdelujemo iz leta v leto čevlje iste velikosti, brez da bi mi-slili, da hodijo konzumenti iz leta v leto z manjšimi nogami.*Vozimo se z široko-tirno zeicziiicc n.a ozkotirnih tračnicah. Kratko vprašanje ]e: ali ni že v premisi napaka, pri čemar pa nam mora biti jasno, da tudi vsaki napačni premisi sledi logičen sistem z pravilnimi zaključ-ki. Iz vsega tega bi lahko sestavili si-jajno knjigo, kot je to Ferdinand Fried (nemški nacijonalni ekonomist); zmogli bi končno še več: svoto dejanj zaokro-žiti v celolo, kar bi pa skupaj bilo v vseh temeljih tako napacno, kot če zdra-vi zdravnik vnetje slepiča kot vnetje žolčnega mehurja.
Stavili pa si bomo še drugo vpra-šanje: Ali ima svetovna kriza, ki je po padla enotno ves sveta zato samo en izvoz? Ali so vzrok zunanjim enakirn samptomorn eni in isti povzročitelji?
Vsak najmanjši f>ovod da lahko dolgoletnim zahrbtnim boleznim usode-polni sunek, ki uniči v kratki dobi živ-Ijenje.
Kratkomalo moramo priznati, da je kriza trajna in povsod približno ista: politična, dušna in gospodarska, ki pa razlicnim članom človeške družine raz-lično škoduje kakor n. p. nekateri na-rodi trpe bolj na tuberkolozi, drugi na veneričnih boleznih. To se pravi: po-iskus krizo generalno poimenovati, mo-ra izjaloviti tudi potem, če se poiskus omeji na eno edino državo, ali narod-nost
II.            :
Nek velik čudež pa se je zgodil. Kljub naraščajoči b^di in vsestranski od-povedi, je ostalo človeštvo (vsaj Evropa) zaščitena pred — lakoto. Do sedaj Se podpiramo brezposelne in smo se zago-iovili z različnirni humanitarnimi akci-jami pred bližnjo bodočnostjo. Glavno pa je, zabredli nismo v meščansko voj-no! In do sedaj še ni znakov, da bi bil pri" nas in drugod v Evropi tak poiskus uspešen v izidu, kakor v poteku. Nas-protno, in to vedo tisti, ki kakršenkoli prevrat fasirajo, bi človeštvo s tem za-bredlo le še v večjo krizo. Gotovo |e danes vsakdo mnenja, da se mora po-ložaj izpremeniti. V trenutku pa, ko smo prišl' do tega se moramo zavedati, da Imamo opraviti z duševno krizo. Znaki krize se dado danes povesti povsod na isti vzrok, kakor v Rusiji, v Aziji poseb-no pa v srednji Evropi, na duševno kri-zo in ravno ta je ona, ki bi dajala prva povod k kakoršnemu koli vrenju.
L Ako opazujemo svetovno zgodovi-^k) vidimo, da je vsaki duševni krizi sledil evolucijonalen ali revolucijonaLti preobrat. Vsemu temu je vselej pred-njačila Rusija s svOjO nam povsem raz-lično, psihozo. Dejstvo je, da se mi v sredn^fEvropi ne smemo spuščati v take akrobacije, ki so negotove in bi razmere po vseh vidikih le še poslabšale. Ostaja nam le še edina pot: dušno krizo ui znjo gospodarsko kot politično odpra-viti evulucijonarnim potom in najti za to najkrajše poti. Gotovo pa je to na Evropspem telesu nevarna operacija, ka-teri bi lahko sledili le še hujša kriza, ka-kor če bolniku umetnim potom lajšamo bolečine z injekcijami in pride tr^nutek, ko te injekcije ne zaležejo več. Iz vscn teh izvajanj torej jasno vidimo, da j? današnja svetovna kriza večstranska pa-taloška bolezen, ki učinkuje krajevno različno, pa ji je čas odmerjen p> ne-kem gotovem zakonu, kot je to pn bo-
Ieznih in bi vsako pospeševanje njene-ga poteka na kakršenkoli način škodo-valo bolniku. Preostaje nam le, jemati olajševalne praške, a še te zelo pre-vidno.