Štor. lO. Ljubljana, 16. oktobra 1886. Tečaj IT, čebelar m sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko. -----■-- Izhaja vmki meeee micro! in »e poSilja udom brezplačno; neudom za 1 gld. 30 kr. na leto. IiiKcrati in prilogu računijo *e po najnižji ceni. — Lttnina za ude znaia «atno 1 gld. »Usi'K: O Dziorilzonovcin panju. — Napravljanje sadnaga mošta. — Naši dopisi. — Inserati. 0 Dzierdzonovem panju, (Opisal Iv. Jrvaneič.) .Marsikoga bo morebiti nekako veselilo, da se naš „Slov. čebelar in sadjerejec" v novejšem času pogosto pogovarja v Dzierdzonovem panju. Prav je res. vender zdi se mi čuduo. da se ni še uikdo oglasil v našem listu, kteri bi vedel oceniti resnico o tem panju, in da bi mu bile popolnoma znane njegove lastnosti: tako rekoč, kakor da „Slov. čebelar in sadjerejec" ne bi imel na vsem slovenskem svetu prijatelja, kteremu bil bi Dzierdzonov panj po pravici znan. Kako je to mogoče, da se tako koristna iu važna reč ljudem tako malo priljubi; česar škodljivega in malovreduega se pa ljudje hitro poprimejo in v takistem trdoglavno stanoviti ostanejo. Kako urno so so ljudje lotili žganja piti, ki je živi ogenj, v kterem duša, telo, zdravje in življenje človeka gori. Vendar, kdor se ga jo enkrat navadil, ga gotovo ne. opusti, akoravno nima od toga nikakoršnega haska, ampak lo tisučkratno škodo. — Kako pridno seže lantič s kakimi lf) leti po pipico in tobak, ter se vadi kaditi; pa poglejte ga, kakov pogum se pokaže pri njegovem početju. Kolikokrat mu slabo prihaja od tobaka, in kako mora bljevati, da bi se lahko zadavil, prodno se privadi in gotovo tako dolgo ponavlja, da mu več ne škoduje. Ali ima tudi ta kak dobiček od tega? Tako predragi čebelarji! Kaj pa mi storimo z Dziordzonovim panjem. Ali nam ne manjka najpred potrpežljivosti, poguma, stanovitnosti in vesolja k umnej čoboloreji? — S tem še panj ni skušen, ako si ga da kdo narediti, vsa d i potem roja vanj iu če mu prvo uro ali prvi dan 110 izpolni vsoh sijajnih obljub, ktere spremljajo Dzierdzonov panj. ga potem zavrže in vse veselje zgubi ter ostane pri starem. V tem spisu Vas hočem toraj najpred bolj ua tanjko seznaniti z Dziordzonovim panjem, potom pa ludi navdušiti in osrčiti za la panj, ker ga večina 88. gg. udov našega lisla tako slabo coni in čisla. Vso slabe lastnosti mu priobčujejo: da je predrag, prehladen, da se rad v njem molj zarodi, da ravnanje z njim mnogo časa potrebuje i. t. rt. Najbolj mislim, da res vsakega ustraši prvi zrok, češ, daje predrag. Gotovo dražji je. kakor slamnat plotar, kterega. ako si ga no naredimo sami. dobimo za 30 kr. Pa pomislimo, videli bomo. da jo še eciieji od vsakega drugega panja. Ako si kupimo, kak si bodi drug panj za 30 kr., kadar mislimo kaj iz njega dobiti, navadno čebele pomorimo, potem dobimo za med kak goldinar, in nam ne ostane druzega, kakor prazen panj. Ako imamo pa dober Dzierdzonot panj. kteri nas stane dva gld., ko postane poln, gotovo dobimo f> do O gld. za med, kterega mu lahko odvzamemo. Kazim lega nam ostane še poln panj čebel z dovoljuim živežem za zimo. Oskrbljene čebele so pa gotovo tudi toliko vredne, kakor smo dobili za med. kteri bil je v panju odveč. Dalje, ako imamo navadne panje, moramo imeti čebelnjak, da nam tolovaji čebel ne ukradejo. Ako si hočemo narediti čebelnjak za kakih 20 panjev, stane nas gotovo IT» gld. iu 20 panjev tudi črez 5 gld. Toraj potrebujemo naj manj 20 gld.. za ktere lahko dobimo deset Dzierdzonovih panjev, kteri nam prvo leto teh 20 gld. povrnejo. Ali je toraj Dzierdzonov panj drag? Glejmo dalje. Drugi pravijo, da čebelariti z novim panjem zahteva mnogo časa. Bad bi vedel, ktero izmed čcbelnih opravil da se pri navadnem panju hitreje izvršiti: ali morebiti vsajaujc roja. ali odjonianjo medu, ali pitanje čebel, ali pomladno podrezavanje, ali umetno dolenje iu druženje čebel? Gotovo ihi so vso to storiti v novem panju še veliko hitreje in z majhnim trudom. Te pa nočemo umetnih rojev in drugih posebnih operacij in natančnega opazovanja notranjih čebeluili del, nas tudi panj sam ob sebi na to ne veže. Čebele bodo ravno tako pridno delale, če jih ves teden ne pogledamo, vendar svojih dolžnosti zanemariti ne smemo, kakor pri nobenem panju. Toraj poprimimo se Dzierdzouovoga panja in ostanimo pri njem. Vendar, prodno se začnemo z njim bolj natanko spoznavati, hočemo prod nekaj omeniti o čebelnem stanovanju v obče. Čebelam ugodni so večidel vsi kraji srednjega iu vročega podnebja. V divjem stanu zadržavajo se v gozdih, kjer so votla drevesa, spokano skalovje in podzemeljsko votline njih naravna stanovanja. Ze v starodavnih časih so preselili ljudje čebelo blizo svojih hiš iu jih tako spremenili v domačo živali. Zavolj njih koristi, pridnosti in umnega hiševanja uapravljali so jim ljudje umetna stanovanja razne obliko iu velikosti. Stališče čebeluili paujev, ulov in sodov, kakor ta stanovanja imenujemo, nahaja se navadno v domačem vrtu ali na kakem drugem pripravnem, dobro zavarovanem kraju in mu pravimo čebehii vrt ali čebelnjak (nlnjak), ako so panji v posebnem poslopju, kar pa je celo nepotrebno. Na ugodnost čebel ima pa stališče panjev velik upliv. Akoravno ima čebelnjak nekaj dobrega na sebi, vendar zmirom več slabega. Panji stoje v čebelnjaku progosto in veliko čebel se zmoti o predigra-vanju iu zleze v drugi [tanj po gotovo smrt. Knako zgodi se o prašenju vclikrat. z matico; potem prašajo ljudje, od kod toliko brczmatičiiih panjev. Ako se v zimi kaj pri enem panju pregleduje, občutijo to vsi panji v čebelnjaku iu so tako iz zimskega spanja drainijo. Miši čebele v čebelnjaku bolj vznemirujejo, kakor ua prostem iu vsako opravilo se že zarad pomanjkanja prostora težje izvršuje. Tudi stroške prouzroči čebelnjak, ktorili se izognemo, ako postavimo panje prosto v vrt. Posebno paziti moramo ua to, da je stališče panjev zavarovano prod nevihto iu hudim vremenom. Ako potem čebele več ali manj solnca vživajo, ali imajo izloL proti vzhodu, jugu, zahodu ali govoru, jo vse enako iu brez pomenljivega razločka. Kako prijetni so jim včasih polduuski sol učni žarki. ravno tako so jim drugokrat škodljivi in zoperni, tako da so te dobre in sialic strani celo v emikem razmerji. Dobro je, ako je na severni strani čebelnega stališča kak visok plot, zid ali hiša, da zadržuje ojstro severno sapo v zimi: v spomladi pa pri očiščevanji se čebele na taki od solnca obsijani strani grejejo in počivajo. Veliko vode, reke, jezera in ribniki celo blizo čebelnjaka škodujejo, kar marsiktero upehano čebelico v svoje hladno hrezdno potegnejo. Vendar majhni potoki, vrelci ali luže so veliko vredni, ker čebele veliko vodo potrebujejo. Ce je čebolno stališče ob poti, dobro je napraviti okoli visok plot, da čebele višje letajo, ter ljudi iu živali ue pikajo. Za čcbclnim stališčem moramo opazovati uajpred njih stanovanje. Use in čincrlji si zumorojo narediti stanovanje sami. Čebele so v stanu svoje stanovanje snažiti, spokinje iu špranje zamašiti in tako stanovanje pripravnoje storiti, pa celo nova sestaviti si ga ue morejo. Za to skrbeti mora človek ali narava. Stanovanje mora biti čebelam v varstvo proti nevihti, dežju, mrazu iu vročini, kakor tudi proti neštovilnim sovražnikom. kteri po njih ali po njihovih pridelkih strežejo. Kolikor bolj čebele to varstvo v vseli zadevali vživajo, toliko bolje in pripravnoje moramo imenovati to stanovanje. Največ odvisno je od snovi ali robe, iz ktere je stanovanje ali panj izgotovljen. Kakor vsak ve, je toplota čebelam neobhodno potrebna. Ta toplota ali gorkota. ktero si pa čebele le na stroške svoje zaloge in s telesnim prizadevanjem narediti zamorejo, mora tedaj panj po mogočnosti ohraniti. Njegove stene morajo biti iz take tvarine, ktora toplote skoz sebe ne pusti, namreč slab prevodnik toplote. V tej zadevi so razne tvarine tudi različne. Kovine vodijo toploto hitro, so dobri prevodniki. Les je bolj slab prevodnik toplote, akoravno je že med večimi vrstami losa velik razloček. Nekteri les je trd iu težek, da v vodi utone, drug pa lahek, kakor slama. Toraj pomnimo, trdeji jn težji je les, bolj se kovinam bliža iu boljši prevodnik je; iu bolj mehek les, slabši prevodnik, tedaj pripravucji za panje. Slama je še zavoljo toplote boljša. Za tega del bile so med čebelarji že razne sodbe in trditve, ali bi bila slama bolja za panje, ali les (deske). Slama je prav dobra, ker toploto v panju zelo obdrži, tudi ui draga in panji iz nje so lahki; les pa za to radi imajo, ker dalj časa traja, dajo se bolj snažni, gladki iu močni panji, posebno oglati prav lepo in lahko narediti, tudi i/, lesenih sten da se satovje lažje ločiti, čebele pometati i. t. d. Ako imamo 1'/« do 2 cm debele deske iz mehkega lesa. kakor topolov, vrbov, lipov, jelkov in tudi smrekov, dajo se panji vsake sorte prav lahko narediti. kar je iz slame težje in bolj zamudno. Ker je tedaj iz enega uzroka les bolji. iz drugega pa slama, prišla je slav. dr. Dzierdzonu srečna misel, da se lahko rabi les v zvezi s slamo za zgotavljanje panjev. Tako narejeni panji imajo potem vse dobre lastnosti lesenih in slamnatih, da se potem ne dii glede materijulnc kakovosti iu obstanka nič več želeti. To je namreč oni glavni stavek, kteri nas prepelje k panju, kteri še je do sedaj prvi in najpopolneji med vsemi znanimi čebelnimi stanovanji, in to je Dzierdzonov ležeči panj dvojčic. Tako imenovan za to. ker morata biti zmiraj po dva z zadnjimi dolgimi stranmi vkup postavljena. Hočem ga malo bolj na tanjko popisati, da bo vsakemu lahko zgotavljanje toga panju. kteri je že razširjen daleč po Nemškem, Svodiji, Kosovskem. Ogrskem, Laškem in celo v Ameriki ga že iiuajo. Le tukaj po Slo- 1* venskih deželah ga še nikdo ne pozna. Ti panji slavijo se na prostem po osem v en stolpič, namreč, od spodaj dva eden tik drugega, potem druga dva na prva po črez, potem tretja dva, kakor prva in četrta dva, kakor druga. K temu pa je potrebno najpred, da so vsi panji popolno enake velikosti. Ta dva, ki sta postavljena vkup. morata narediti od zgoraj ravno ploščo, kakor jo miza. Ako hi pa ta dva dvojčica ostala zmiraj skupaj, bilo bi dovolj, ako sla samo la dva enako velika. Ker pa je potrebno večkrat iz raznih vzrokov panje prestaviti, jih zmenjali na drugo mesto ali v drug stolpič prenesti, treba ji* tedaj, da so vsi dvojčiči popolnoma enako veliki, da se potem lahko-vsak z vsakim zameni ali na njegov prostor postavi. Kako velik pa naj bo naš dvojčič? Ker se vsi čebelarji po raznih deželah poslužujejo za merjenje panjev in čebelarskih reči tudi čebelarske mere ali celično mero, naučimo se je toraj tudi mi. To je mera. ki je posneta iz delavčnega satovja; ena delavkina celica ali piskrec je namreč jeduica to mere in pet jih pride na en dunajski palce. (Daljo prihodnjič.) -x- Napravljanje sadnega mošta. Splošne koristi mošta. Z besedo mošt, sadjevec, kakor se že v raznih krajih imenuje, zaznamovamo špirituozne tekočine, ki vsled vrejenja sadnih sokov nastanojo in se potem pijejo; zbog tega si zamoremo toliko vrst mošta napraviti, kolikor vrst sadežev imamo. Med tem ko vemo, da je iz grozdja vinsko trte že očak Noe po naključji iziimel vino pripravljati, nam zgodovina vender ne pove imena onega človeka, ki je izuinel napravljati sadni mošt, ter tako človeštvu veliko dobroto skazal. Sadjevec sicer ni splošno zdravilo zoper vsako bolezen, vendar ima pa to svojstvo, da ravno ono organe človeškega telesa, ki pri vživanji vina iu piva škodo trpe, okrepčuje. Ne samo iz zdravstvenih ozirov, bi bilo želeli, da se pijača „mošt" splošno upcljc, temveč ozirati se je treba tudi na gospodarske okolščinc, kajti nobena druga pijača ni bolj pripravna smrdljivo pijačo „žganje- spodriniti, kakor ravno mošt, kakor nam ravno spričuje Wnrtombcrg, kjer je most v resnici prava narodna pijača postala.*) Statistika naših bolnišnic, kakor tudi ova nornišnio in prisilnih dclalnie kaže, da večina bolezni, bodisi duševnih ali telesnih, poleg tega tudi prvi korak v hudodelstvo izvira iz preobilnega vžitja žganja. Ako je mogočo našim delavcem, namesto žganja dati dobro in zdravo nadomestilo, v kar se ravno mošt najbolj podä, je to velika dobrota. Delavno ljudstvo kraljestva Würtembcrg ta blagoslov že dalje časa uživa, dobro ve, da za poljsko delo ob vročem poletji ni pijače, ki bila bi bolj okrepčavna in hi bolj žejo gasila, nego mošt, in to pijačo vsaki dan pijejo, zaradi tega pa tudi nobene potrebo drugih pijač nimajo. Tudi za pridelovalca sadja je tu način porabe sadja najbolj pripraven iu po-plačalen, kajti, če ima potrebne in pripravne mline za mečkanje sadja in ima tudi dobre stiskovalnice (prešo) lahko v jodnem dnevu mnogo sadja (00 —100 centov) v mošt podela, ter na ta način v kratkem času sadjo v trajajočo ali obstoječo tvarino prenaredi. •) Würtemberg je kraljestvo nemškega cesarstva; tja xvozili ko loloSnjo loto toliko jabolk, i/, k t «rili bodo mošt napravili, tur tako smrdljivemu Žganju motion jo/, napravili ali prav '/.a prav popravili. 6W. •Stroški /a pridobivanje ali obiranje sadja so tudi veliko ceneji, kakor namiznega sadja, ki se na trgu prodaja in mora vse lepo odtrgano biti. Onega sadja za mošt ni treba odtrgovati, kar otrese se, pa je dobro, ali kakor v nekaterih krajih delajo, kar se pa ne more priporočevati, da počakajo časa, ko sadje na deblu popolno dozori iu samo odpade. Tudi oeepki, ki vsled viharja popred odpadejo, prodno so zreli, so dobri za napravo mošta, čo so pridcue potrebna množina sladkorja. Prav posebno ugodna jo naprava mošta za ono posestnike sadja, ki svojo stanovanje, ali prav za prav sadno vrtove po visokih krajih imajo, kar ravno tu rastoče sadje prav posebno ugaja v napravo mošta, ker so iz toga vsled njegove večjo množine kislobe da napraviti čisto in obstoječe vino (mošt) in kor so drevesa v to ugodnih vrst neobčutljiva proti slani in navadno pozno evetejo, zbog česar njih doneski le malokodaj škodo trpe vsled poznega zmrzovanja. Zapravljanje sadjevca v veliki meri za kupčijo je tudi truda vredno, in če se tudi ne da natančno zračuniti, koliko mošta da to iu koliko uno sadje, in ker je tudi na času, kedaj se dela iu tudi na stiskovalnicah, v katerih se dola, veliko ležečo so vendar lie smo reči, da 100 kg sadja da 50 do 00 l mošta. Skup . 4 gld. — kr." Hektoliter sadjevca, če 100 kg sadja da 50 l tekočine, volja tedaj S gld., mi pa lahko prodajno ceno nastavimo ua 12 do 18 gld. in tako dobimo pošteno plačilo za trud in skrbi ter dovolj dobička. izbira in mešanje v napravo mošta dobrih vrst sadja je največjo važnosti, odvisno jo pa vendar od kakovosti, kolikosti iu obstanka vina. Dobro vrste sadja za mošt morajo: 1. obilen, dobro sestavljen sok dati; 2. močnorasteče in rodovitne biti; H. prav trde iu trajajoče biti, da po zimi in v vsakem slabem času obstanejo. 4. pozno evetoti, posebno če v krajih, kjer pomladna slana razsaja, rastejo. 5. piramidalno krono (špičast vrh) imeti: ti. njih sadeže v različnem času dozoreli. Glede časa zoritve razdelimo moštno sadje v tri vrste. a) Jabolka, ki do septembra dozore, so žo popolno zrela otresejo in precej zmečkajo, stisnejo iu izprešajo („poletni sadeži"). Ta mošt jo precej plehek ali pust in tnalo jedernat, in ker ima mnogo beljakove snovi in smole v sebi, se težko izčisti in lahko godljasl postane, zategailel se mora kmalo porabiti, če ni namenjen v daljno ohranenjc, k čemur je pa treba sladkorja ali potoke prostega (luselfrei) špirita pridejati, a tak špirit naj se sploh uo rabi. b) Jabolka, ki v oktobru zoro („jesensko sadje") in dajo največ in najboljšega mošta. e) Jabolka, ki šo le otresoua ležeča zoro („zimsko sadje"), pa dajo manj mošta, ki pa ima več alkohola v sobi iu zarad toga tudi dobro obstoji. 100 bj sadja volja . . Odškodba orodja in priprav Delo....... 3 gld. 25 kr. - „ 25 „ » 00 r V napravo mošta dobre vrste sadja. I'o okusu razdelimo jabolka: a) sladke vrste, ki dajo sladak pa pust mošt, so težko drži; sploh nimajo velike veljave gledo napravljanja sadjevca, ter so le bolj za drugo vporaho; h) jabolka, ki so bolj sladka nego kisla, I»* dajo obilo mošta, pa se rad pokvari; tako sadje proda se boljše ua trgu, iz njega se dobiva dobro posušeno sadjo; c) jabolka, z vinsko kislim okusom, kamor so naši kostnači prištevajo, dajo brez dodatka vode pri napravi mošta, narboljšo iu narbolj obstoječe vino; d) kisla jabolka, kamor se naši lisuikarji prištevajo, dajo, če so sami \ mošt podelajo. prekislo pijačo, ki se pa prav kmalo izčisti iu jo trpežna. Skušnja pa je pokazala, da sc z mešanjem raznih vrst sadja da doseči prav dober sadjevec, kajti pri takem mešanji sc slabe lastnosti jcduih pokrijejo z dobrimi drugih. Posebna pravila pri mešanji vrst veljajo: a) jabolkom, ki so bolj sladka, naj se ua dve tretjini primeša ono tretjino takih, ki imajo vinski okus; b) sadne vrste, ki v sodu rade godljast v kozarcu pa višnjevkast mošt narode, naj se zmešajo z vinskimi jabolki ali skomiuastimi, (trdo pustimi) hruškami: c) sadne vrste, ki so že posknšene, da dajo kalen mošt, se morajo s pustimi vrstami zmešati, ki svetel iu čist mošt dajo in sicer se. dene na tri četrtine prvih eno četrtino druzih. d) sadne vrste, ki sladak pa neprijeten okus imajo, kakor jo to pri več vrst hruškah iu sploh pri vseh sladkih jabolkih, morajo so z jabolki vinskega okuša pomešati iu sicer vsake vrste na polovico. Taka mešanica da lep. čist in obstoječ mošt. Pri hruškah razločujemo glede mešanja soka po kolikosti sladkorja in kislobo ter glede kakovosti sadnega mesa iu še posebno, če hočemo njih vrednost za gospodarsko vporabo določiti in razločiti take, ki imajo: a) mehko meso in so bolj sladko; b) mehko meso iu so pusto; c) trdo meso in so sladke; d) trdo meso in so puste. Vrsti a in c ste bolj ugodni za sušenje, b in d, pa za mošt. Mehko mesnate hruške so precej, ko dozoro, kakor mehko testo iu dajo potem mošt, ki le malo v sebi ima, poleg lega še prav lahko godljast postane, ter še lastuost ima, če je nekoliko časa z zrakom v dotiki, da sivkasto višnjevo barvo dobi. Te vrste morajo, da se kaj taoega ne zgodi, precej po obiranji v mošt po-delati, še prodno so popolno dozorele; nasprotno se pa trdo mesnjate vrsto puste nekoliko časa na kupu ležati (potiti), da nekako žlahtno dozoro, ker le potem dajo ozirno dober mošt. Opomniti je še, da so za napravo mošta one vrste, ki drobne sadeže donašajo, boljše od onih z debelim sadjem, dajo primeroma več soka. ker je sadno meso pod kožo bolj sočnato, nego ono v sredi: pod kožo so tudi aromatična in eterična olja, zaradi tega ima mošt iz drobnega sadja narejen več v sebi, kakor oni. ki se naredi iz debelega sadja. Kakor pri grozdnem ali trtnem vinu upliva tudi lega, v katerej za mošt od-menjeno sadje raste, prav posebno iu v precejšnjcj meri na dobroto iz dotičnega sadja pridobljenega mošta; kajti če moreta zrak in solnce ves dan svoj upliv nad sadjem razširjati, jo mošt iz takega sadja v posesti večje množine sladkorja tor ima več v sebi, kakor oni mošt, ki se narodi iz sadja, ki jo bolj v senčnatih krajih rastlo. Dobro oskrbovana drevesa, na močno gnojnem svetu sfojoča. dajo glede obilice iu kakovosti večji donesek in boljši mošt, kakor zanemarjena iu ua slabem prostoru stoječa drevesa. Tudi vremenske okolščine, kakoršno so za časa rastonja in zoritve sadja precej uplivajo na dobroto sadja, tako jo sadje, ki v suhem poletji zori bolj sladkorno in obstoječe, mimo onega, ki v mokrem Iclu dozori. Obiranje sadja za mošt. Žo spredaj je bilo povedano, ktera prednost je pri obiranji sadja za mošt iu koliko je ceneje, ker se sadje kar otrese, vendar jo pa tukaj opomniti, da so smo le tislo sadje otresti, ki se precej v mošt podela, nikakor pa 110 zimsko sadje, ki se mora šo uložati, da popolno dozori. Tako sadje mora se lopo odtrgati, kakor namizno ovočje, to pa zato, ker otreseno sadje se zelo potolče in tam kmalu začne gnjili. in mošt iz takega sadja narejen ima grenak okus: take rane se pa pri tresenji ne morejo zaprečiti, čeravno so spodaj se. slamo naštele. Velika napaka se godi pri kupcih, ko sadje obirajo (tresejo), zato ker 110 samo jesensko temveč ludi zimsko sadje veliko prezgodaj otresejo, ko so še sladkorjeva tvarina v sadežu ni popolno razvila. Tudi 0110 sadje za mošt mora biti popolnoma zrelo, kar se pri jesenskem sadji zgodi okrog začetka oktobra in pri zimskem od srede do konec oktobra. Pravi čas dozoritve posameznih vrst se lahko na tem spozna, da začnejo sadeži sami odpadati brez vetra; lahno tresenje potem zadostuje, da odpade vso sadje. Na vsak način je pa potrebno, da si človek pridobiva skušenj o tej zadevi, da potom ve, kdaj jo to iu kdaj 11110 sadje dobro v mečkanje. Ravno tako napačno pa je. preveč zrelo v mošt podelati, ker po pretečenej dozoritvi nastopi čas, ko ves sladkor iz sadja izgine, ter so kislina in drugo tvarine razdevajo. Iz takega sadja pridobljen sadjevec je neprijetnega okusa in ima velik nagon v sodu godljast postati. Ocepki se zamorejo tudi v napravo mošta porabiti, ako se pomanjkajoči sladkor doda ali pa čo so žo godne hruške zrele, s katerimi so potom zmeša in sicer prvi del lirušek z dvema doloma ocepkov (jabolk). Prav neusmiljeno je. če se sadje z drogovi raz drevje zbija, to pa ue zaradi toga. ker se sadje dvakrat obtolče. temveč ker se pri takem početji tudi vsi sadni popki, kateri bi prihodnje leto sad donesli. odbijejo. Za odtrgovanje onih sadežev, katerih z roko ne moremo doseči, se dandanes dobivajo že razne priprave, ki so v vsaki dobro založonej prodajalnici hišnega in gospodarskega orodja 11a prodaj. Umivanje sadja za mošt. Ker je o tej zadevi žo jeden prejšnjih letnikov bolj obširno prinese, bo lukaj lo 11a kratko omenjeno. Pred dobrim lotom seje v zboru, več učenjakov prepiralo, če bi so sadje pred narojanjem mošta umivalo li ne. Priporoča so to vendar le. in čo kdo noče veliko vodo primešano imeti, naj pusti, da se oprana jabolka otečejo, ter se laka potem denojo v mlin, kjer so zmečkajo. (Haljo prihodnjič.) Naši dopisi. Dovje. Že v predzadnji t. j. v avgust o vi številki hotel som gospodu dopisniku od sv. Antona v slov. gori na Štajarskem odgovoriti, ker je mojo trditev o slabili lastnostih novega panju hotel nekako popolnoma zavreči, a počakati sein hotel, da se še kdo oglasi o moji razsodbi. Oglasilo se jih je še nekaj, ki so deloma mojih misli, deloma pa tudi ne. Prodno pa kaj več govorim, naj pa omenim "ljudskega pregovora, ki se glasi: Vsak malar ima svoje oči. Drug temu enak jo: Vsak ima svoj prav. Poslednji pregovor bi se v tej zadevi dal prav dobro primeriti, kajti kolikor je sodnikov, tolikošne so tudi razsodbe. Gospod dopisnik od sv. Antona pravi, da je bil moj dopis gotovo na podlagi nepravega poznanja Dzierdzonovega panju pisan. To ni res! Jaz sem že videl narisan in v istini izgotovljen Dzierdzonov panj, ter poleg tega tudi Dzierdzonov pa od pl. Berlepš-a popravljen panj: taki so vsi, ki se med ljudstvom nahajajo. (I. dopisnik pravi, v teh pripravljenih panjovih je polno lesovja in hlodja i. t. d. Dzierdzonov panj ima samo zgornje deščice, na katere čebele svoje satove prilepijo. Ta panj nima okvirjev. Jaz sem pa še bolj za ono panjove z okvirji. Res je. da je panj bolj topel, ako je satovje na stranici prilepljeno. Dobro, kaj pa takrat, ko ga hočem pregledati. Nož spodrczevaluik v roko. tla ga oil stene od režem, drugače ne morem satu iz panju vzeti in če ga notri pustim, ni nič razločka mimo starega panju. Kaka nevarnost je pa pri takem odrezovanji! Matica vedno po satovji kroži, lahko se prigodi, da jo takrat, ko hočem sat izrezati, trdo pri stranici in jaz jo z nožem pritisnem ali celo umorim iu ves panj jo tako rekoč izgubljen. Boljši so tedaj Berlepševi popravljeni panjovi (z okvirji). Da so pa taki panjovi bolj hladni, je sploh umevno, ker so višji. Vsaj so še visoke sobe bolj hladne mimo nizkih. Da ima pa novi panj več kotičev, kamor se molj lahko zaprede, je tudi razvidno, ako le kdo novi in stari panj od znotraj pogleda. Videl sem Porentovo panjove ter razne druge, posebno oni so lični, kakor jih dela svetozuani čebelar g. Ambrožič v Mojstrani. Pa vsi so molju in mrazu zelo ugodni. Ram g. Ambrožič je že večkrat rekel, da so stari panjovi boljši nego novi, posebno za kupčijo. Da pa vsi ti panjovi, katere sera videl in katere imam, niso lako slabo, lemveč prav lično in dobro narejeni, naj bo g. dopisnik preverjen. Da sem pa vse veselje do novih panjov zgubil, vzrok je bila pretečena zima, ko je od 14 z medom dobro preskrbljenih novih panjov ostalo komaj 5, a stari panjovi so skoro vsi zlezli na kviško. Novi panj je sila predrag za čebelarja, poleg lega pa za naše kraje sploh nepripraven, ker je previsok in pretežak za prenašanje. Letina bila je letos kakor povsod tudi pri nas dobra, bodi si glede čebel al glede sadja. Odgovorni urednik Anion Klein. — Izdajatelj Jano/. Modic, društveni predsednik. Lumina „(Jaliclankcga in na'ljcrRj.iknga drnltra za Kraiijako". — Nullmilla Kluln In Kuvnf. v I-JulilJnnl. J'rifoffti k št. Iii. „HlnmnxH reJmlar in sadjerejec" za l. 1880. XI^rSERATL-m ßCr- Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrali kol ponarejeno. Cvet zoper trganje, po dr. .Hallen. ji' odločno najboljši- zdravilo zoper protin ter rermalizem. trganje po mlili, bolečine r krizi ter iircili. al.'klina, nlifinele ude in kile i. t. d., malo časa če sr ratii. pa mine popolnem trganje, kar dokazuje oliilno zalival, /ahti-vu naj se samo „ecet za/ter trganje yn dr. Matica" o zraven stoječim znaineujeiii: 1 steklenica .3ti kr. Planinski zeliščni sirop kranjski, äSw ixlioren Zeper kašelj, hriparosl. vratobol. prsne in plučne bolečine; wmk*). 1 slekl. .'»ti kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in sirupi. Pomuhljeno (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izbnrno zoper beamore, pljučnico, kožne izpustke in hezgarne otekline. 1 steklenica 60 kr. Salicilna ustna voda, najboljše za ohranenje zob ter zobnega mesa in lakoj odpravi smradljiro sapo iz ust. 1 steklenica SO kr. Kričistilne krogljice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednein gospodinstvu pogrešati iu so se uže tisočkrat sijajno osve-dočili- pri zabasanji člore/tkega I,'lesa, glavobolu, otrpnenih udih. xkaženem želodcu, jetrnih in oltislnih boleznih, v škatljab a' SI kr.; jeden zavoj s i» škatljami I gl. S kr. ltay.p»Miljtivu n«> najimiiij jriieii zavoj. Naročila iz dežele vrše se takoj. Lekarna Trnköczy-ja zraven rolovža na .UcNlnein tr^ii v Ljubljani. mm* n m^mmmm iimimpini BUDIMSKA Priporoča se kot izvrstno čistilo vedno prijetnega npliva in ne neprijetnega ukusa. o^eiicica. ~ Dobiva so po vseli špecerijskih prodajaTnicah in prodajalnicah mineralnih voda, kakor tudi v skoraj vseli lekarnah in droguerijah, vedno na novo natočena. Lastitiki: bratje Loser v Budapešti. m d . (V slovenskem iu nemškem jczici.) — Cena .'ill kr IH'ž<-lni y.ukoiiiki za vojvodino Kranjsko. — Posamezne polo po 4 kr. Ir.hi-mie iitiro«Iiii> srltsk«' pesni z dodatkom iz smrti Stnail-Aii'- Cengiča. 8 srbsko slovnico, slovenskim tolmačenjem. rečnikom tujih besed in eirilsko abecedo. Priredil Janko 1'ajk. — Drugi po-niuoženi natis. — Cena 40 kr. Itiixlit'iio tiskovin«». potrebne c.kr. okrajnim oblastvoin, sodiSčem, županstvom itd. dobro uredjeno, z najnovejšimi in .Nadalje priporočamo svojo najlepiimi črkami bogato oskrbljeno liskuriiico, ki je v stanu vsa lihronlu prav hitro iu po najbolj nizkej ceni izvrševati. Tiskarnira se priporoča posebno za literarna dela. brošure, časopise, cirkulare, povabila. jedilne liste, vizit-karte. mrtvaške liste, obrazce (formularei, fakture vozne liste, oznanila za prilepljenje na ogle, etikete itd. Kavitki za pismu in iiriMluti pismu (dokumente) se ilobodo po ceni. "TggJJ LMna iiciiu pismu (Lehrbriefe) po J3 kr. *3jjg : ■:■ mffflm- 00063620