Na
svitlobo
dane

k. krajnske kmetijske dražbe.

Tečaj V
srèdo 20. kozoperska 1847
List 4«
leđolziiiiAi.
V
(Iz pétiga zvezka »Kraj liske Cbel i ce«.)
I
(\
ej, đeklica preljuba, mila, Ljubo pojoci v logih tiči
v	a i .	m	m •»	rw i	«	m V	•	• V •
>
De boš vesêlje vedno pila, Poslušaj dobro nauk moj :
Od zarje pozlaceni grici, Cvetlic dusecih pisan' cvét
Se k' vraga zapeljivcov boj! V raj stavijo nedolžnim svét.
?
Dokler nedolžna boš ostala Ko angelji boš mirno spala, Zibale sanje te sladké, V vesêlji plavalo sercé.
Nedolžnost paradiž je pravi, Premili Bog vse vanj postavi Stanuješ tamkej vekomajj Zmotiti kaci se ne daj !
Drevesce vsako bo zeleno
Alj kdor spoznanja sad okusi So cvetjem, sadjem obloženo Si svét, veselje sam ognusi,
i
Ti povzdigavalo duha
Se 'z paradiža prepod
Proť stvarniku zemljé, nebá! Pred njim mir, pokoj pobe
M. Kastelic.
v 9
»
Kakó sadje shraniti*
(Konec.)
Potem ko je bilo v sušivnici posušeno sadje dobro ohlajeno, se mora v suhim in sapnim ali luft nim kraji v snažnih lesenih posodah shraniti, nik dar pa v zaduhle shrambe ali močirne kleti ali keldre spravljati, kér suho sadje vse bližnje svapi na se potegne, in slast zgubí, ali pa se clo skazí. Lepo posušeno in dobro spravljeno sadje sedapet do sedem let hraniti. Če pa pridejo želee vanj, ali če dober okus zgubí, ga je treba v sušivnici pre sušiti, de se zopet zboljša.
Na Svajcarskim z žlahnimijabelkiinhruš kami tudi takóle ravnajo : Vzamejo nalaš v ta na
men narejen nov pam dobro umili
sod, kteriga

ali pa
so pa z vrelim kro čeden vinsk sod; mu od
bijejo eno dno, in ga postavijo na drugo dno,
de
tako pokoncu stojí. To dno potresejo zdej s ki meljnam ali janežem, in na to položé eno versto nar lepših zbranih jabelk ali hrušk, takó de na muhah (Kelch) tikama ležé, pa ne pretesno natlačene.
S to pesmico, ki so jo nam mnogo spoštovani izdatelj »krajnske čbelice« za natis v Novice poslali, nam je tedej péti
pridi, ljuba cbelica! našla.
?
zvezek obljubljen, kteriga že davnej pričakujemo. Pridi
še več ko popřej boš zdej bravcov
Vredništvo.
Na pervo versto ali lego jabelk ali hrušk potresejo zopet nekoliko kimeljna ali janeža, in na to položé novo versto sadja. Takó ravnajo, de je vès sod takó napoljen, de pri verhu le za pol čevlja pro stora ostane; zdej potresejo še kake periša janeža po zgornji legi, na ktero položé popřej proč vzeto
de
ta pokrov položé
?
dno (ktero je krog in krog toliko odrezano se lahko na sadje položí), in na težák kamen. Potem vlijejo toliko čiste fstudencne) vode, de pokrov za en pale visoko čez in čez v vodi stojí. Y nekih dneh popije sadje vso vodo, in potem sé je zopet toliko na sod vlije, de voda zmirej čez in čez stojí in sicer en pale visoko nad
pokrovam.
Ko je 4 ali 6 tednov pretêklo, je sadje za jed kaj dobro, in takó se da do Velike noči ali clo do Binkušt ohraniti, če se je le vselej, kadar se
kaj sadja vun vzélo, zopet dobro
pokrilo, m
po tem takim zraka in merzlíne obvarovalo. Vode
pa ne sme nikoli več kakor za en pale visoko, nad pokrovam stati. Če je je premalo nad pokrovam, pride zrak do sadja in ga spridi, de se kisati začne.
Ravno to bi se tudi
prigodilo, ce bi
kamen zado
sti težák ne bil, de bi sadja dovelj skupej ne tišal. Berž ko sadje v vodi plava, začne černo prihajati
m
gnjiti.
Po
Švajcarski šegi shranjeno sadje
se
vé de le žlahne jabelka in hruške tako shranje nje zaslužijo
Je
neizreceno dobriga okusa, m je
posebno za bolnike velike hvale vredna jed. janežu dobi tako sadje posebno slasten okus tudi brez njega se da dolgo dobro ohraniti.
?
Po
pa
CSnjilćni krompir živini ni škodljiv.
Mnoge skušnje so tudi pri nas poterdíle, de gnjilč-ni krompir, še s kako drugo pičo namešan , živini ni škodljiv. Ravno to poterdijo tudi skušnje po Nemškim in Francoskim storjene, od kterih smo v živinozdra-vilskim časopisu (Repertorium der Thierheilkunde von Prof. Hering in Stuttgart) tôle brali
v
Yi
Po navadnih mislih
de
cr
fr>
njila pica sploh živini
ne tekne, so nekteri zató tudi gnjil
overgli
?
in
êkli
?
cni krompi
de se ne sme ne govedam, ne pre
y
šičam dajati. Tega prepričati se, smo tukaj v Stut-gardu nalaš skušnje z gnjilim krompirjem delj časa narejali in živino z njim pitali, pa nikdar nismo vidil i, de bi ji bil škodljiv bil. To so tudi drugej nare-jene skušnje poterdile. Tolikanj bolj nas je tedej tudi ozna-nilo iz Lionskiga (francoskiga) živinozdravilskiga uči-liša razveselilo, ktero je naše skušnje zastran neškodljivosti taciga krompirja popolnama poterdilo. Goveda, prasci in konji so jedli gnjilčni krompir — brez vse škode. Veliko kmetovavcov bi lahko z imenam povedali, ki so kravam očitno gnjil krompir dajali, brez de bi bil mléku ali pa sicer živini kaj škodoval. Nekteri so clo prešice s popolnama gnjili m krompirjem pitali in jih prav lepo odebelili."
Mi oznanimo pričijoče skušnje svojim bravcam, ne ravno de bi jim svetovali, živini samo gnjiliga krompirja dajati, ampak jim gotove skušnje povedati, po kterih se ni bati, če se živini med drugo pičo tudi
nekoliko nagnjitiga krompirja daje. Dr. Bleiweis.
Kibja mast zoper mravlje.
Pod napisam „imenitnost ribje masti za vertnarje" sim bral undan v DunajskihNovicah, kakor pravijo, gotovo pomoč, mravljé od drevés in želiš odgnati. Kup-čevavec, ki je to na znanje dal, pravi, de se mu je ta koristna in velike hvale vredna znajdba ne zdavnej primerifa. Njegove shrambe blaga so bile namreč na-naglama od neizrečeno veliko mravlja obiskane, le v eni shrambi jih ni bilo, in to sicer, kakor se je skaza-lo, zavolj eniga soda ribje masti, kteri je v ti shrambi stal. Prepričati se : ali ribja mast mravljé tudi od druzih reći odverne, je v svojim vertu neke kapljice ribje masti na zeliša in drevesca, ki so bile polne tega mer-česa, kanil, in glejte! v malo urah so bile zeliša in drevesca popolnama očejene te živali. —	_h
IProsiija farmanov do sojiga faj-
niostra»
(Dalje.)
bj Pa kakor obilna je ljubezin v uterjenji las tne sreče, tokó bogata je tudi v podeljenji ptuje. Tudi tó lahko iz nje natore ali lastnost spoznamo. Ljubezin namreč je po soji natori pred vsim pravična, to je, nobenimu nič hudiga in krivičniga ne želí in ne storí: tedej nobeniga ne sovraži, nobeniga ne zani-čuje, nobeniga ne zapelje, nobenimu nič po sili ne vzame, nobeniga ne goljufá, nobeniga pokrivim ne razžali, nobeniga ne opravlja, nobeniga ne zatira, nobeniga ne poškodje i. t. d. Koliko tedej že po ti plati k sreči bližnjiga pripomore, kér nobeniga v njegovi sreči ne moti in ne zaderžuje! — Pa še obilni ši je nje pomoček k sreči bližnjiga po drugi nje poglavitni lastnosti, namreč : milosti ali dobrotlji vosti. Zakaj ljubezin ni še s tem dovoljna, de le nobenimu nič hudiga ne želí in ne storí; ampak ona je tudi mi-lostljiva ali dobrotljiva, to je, vsim vse dobro hoče in storí. Ona je pripravljena vsim postreči, vsim pristo-piti, vse podpirati, vsim pomagati, vsim vse storiti, kar in kolikor se po pameti od nje želeti zamore. — O milost, o dobrotljivost! — so tukej soj glas povzdignili — o ti kraljica in vir ni ca vsih dobrih djanj in čednost! ti jedro in edino znamnje prave bratovske ljubezni! ti porodniea in uterdnica vse nar boljši in nar veči sreče! Oj, ti si kakor tiha reka, ktera, koder teče, vse bregove s cvetjem kinči! Ti si, ko svitla zvezda, ki tamno noč popotnikam razsvitla! Ti si ko angelj mili z nebes poslan, de revnim pot življenja glajštaš
in solzé terpijočim brišeš! Ti materno razklenješ sojo
roko, in sprejmeš uboge sirote; ti hraberno soj škit povzdigneš, de varuješ vdovo zapušeno. Ti lomiš soj kruh 1 a enim, ti z ej nim korec podaš zastonj ; ti milo ogerneš nazi ga, in p tuje a sprejmeš kakor brata; ti s kalnimi ocrni sloniš pri postelji bolni ka, ter mu pot s čéla brišeš; ti skažeš usmiljenje jetni-kam in mértve spremljaš h grobu! Ti učiš modrost neve dne in đajaš dober svèt dvomjočim ; ti bratovsko svariš pre grešne, in žalostné hladiš stolažbo; ti po-terpiš s krivičnim, in roko milo k spravi pomoliš sov-ražnim ; ti moliš in prosiš za vse žive in mertve! — Oh celo pot od perve luči tje do groba nas z dobrotami spremljaš; ja tudi še v grobu ljubih rajneih ne pozabiš, in v znamnje soje viteške ljubezni jim spo mni ke staviš, kterih tudi zob prihodnjih časov streti ni v stanů. O ti nar milši in nar bogatši mati vse blagosti — in sreče, oh de bi ti obilniši med nami kralj evala!! Tukej so se, ko zadnje besede se niso polovice zrekli, na enkrat kakor blisk k sojimu pisavniku nazaj obernili, in tamkej dělali, kakor de bi nekakih bukev iskali; tode eni zmed nas, ki so blizo okna stali, (oh naj nezamerijo, de vse tokó odkritoserčno povém) so vidili, de jim je debela solza na bukve padla. —
(Dalje sledí.)
Prijetno je se spomniti, kakó smo z brati, sestrami in s sosedovimi otroci se v otročjih létih igrali, skakali , kramljali in še tudi marsikako pesmico zapeli, ki sami nismo vedli: kaj de poméni. Večkrat sim se že ene take pesmice spomnil, posebno, kér mi je bila, ako-ravno nisim vedil, kaj de za práv poméni, práv ljuba. Ne zamirite, vam jo bom zapěl, potem pa razložil, kakor jo zdaj razumem. Za Krajnca mislim ni takó prazna, kakor bi kdo pri pervim zaslišanji mislil, kér nam s prostimi besedami obertništvo in rokodelstvo starih
časov razodene. Takóle se glasí:
• % i® -
Pojdem v Iblano po podgano, — v Loko po moko, — v Krajnj po panj, — v Teržic po mešié, — v lvamnik po pihav-nik, — v Smelednik po sklednik, — na Verhniko po perhniko, — v Idrijo po rudarijo, — v Zeleznike po žebelnike, — v Ce-Ijovec po ponovec, — v Terst po perst, — v Reko po mléko i. t. d. -
Kdo pač vé, koliko je ta pesmica, ktera je sploh znana, stara in kdo jo je zložil? Zdi se mi, de so jo naši spredniki imeli za oznanilo: kje, v kterim kraji ali mestu se ta ali ta reč prodája ali kupuje, in to je bilo potrebno, kjer večidel zavoljo pomanjkanja potov all
očitnih oznaníl ljudjé križem dežele niso lahko zvedli,
kje se to ali to kupuje ali prodaja.
Takó je bila Iblana (Ljubljana), poprej Emona, staro glavno mesto dežele, polna ljudí, rokodelcov, kup-cov, na cesti med Dunajem in Terstam, med Gorenskim in Dolenskim. Tù se je, kakor zdej, vse prodalo; zató pravi pesem „pojdem po podgano," — podgano imeti se pa pravi polno mošnjo denarjev imeti, torej: kar imam na prodaj, v Iblano ponesem, bom za
gotov denár prodal. —
Loka stojí v sovodji £med vodama) Sore in Po-lj an šice. Ti vodi ste dosti deréči in takó močni, de inline ženete, pa ne preveliki, kakor Sava, de bi ju ne bilo moč prejeziti. OkrogLoke mislim je še nekaj stariga polja ; ne delječ proč je veliko Sorško polje in tudi Krajnj z lepim, gotovo starim poljem, le dve uri od Loke. Krajnci! če mi ne véste pràv dobro spričati, de je vaš mlin na Savi zares pràv star, mi le verjemite, de so naši spredniki, predin so široko in deréčo Savo prejezili, v Loko v mlin nosili, in Ločani so prej kot vi spod svojih kamnov moko prodajali. V dostikrat suhim
in gerdimKokriskim grabnu, in na colnihKrajnci tudi
niso še mlinov imeli.
dolgo
y
ktero pesmico bi zapéla; kar ji pred očí pride
y
od tega tudi
zápoje. Ako je poleti v košenicah in seno V Krajnji je pa čbelarska kupčija dobro tekla, grabi, zapôje, ko je treba domů iti, de jo drugarice slisijo:
Zakaj od Kamnika do Teržiča in clo do Blejskiga kota so bili, kakor so še zdej, práv pripravni kraji za čbelarstvo. Poljanci, podgorci in gorjanci so lahko čbe-
»Doba došla, da idemo doma, Da idemo h kuci pevajuči,« i. t, d.
Ako gré kod sama po gori
larili. Gorjancam, podgorcam in tudi poljancam so kmalo zapôje kako pobožno pesmico
y
daj
si serčnost
y
kér
gorjanci, kakor čbele na Krajnjsko
y
epomladi cbele na resji, na smreki in na cvetlicah med brale. Na ajdo so pa
Šenčurško in Cerkljansko polje nosili ali vozili. VKraj nji so bile pa kupčije za čbele, med in vosek.
»Moli Boga, rožica devojka,
Moli Boga, ne boj se nikoga,
Nit se ne boj Turka nit Ajduka.« i. t. d.
Poljanka je rada zmeram vesela, tode njeno veselje izvira iz mirne vesti in čistiga sercá; ona obrajta
več svoje poštenje
kot vse drugo blagó.
Zeleznikarji ze z imenam spricujejo, de ze od ne-kdaj žebélnike in žeblje kujejo. — Okoli Smelednika noter do S marne gore je posebno dobra zemlja za
lončarje, sklednikarje in pečarje; torej je to rokodelstvo kruha ljudém, ki vso svojo pozornost (pazijivost) le na
Zemlja je tù večidel kamnita, in daje prav po pičlim
tem krajam ze marsikter goldinar dobicka přivábilo. Verhnika leží poleg véliciga Ljubljanskiga mahu (Mo
no gr a de obracajo, kteri pa velike trude in potroske
tirjajo
jih malokdaj obilno povernejo; temu je nar rast), kjer je na tavžente centov šote (Torf), ktera je več vzrok toča, ki te kraje rada obiskuje. Na Gradniku
perst sperhnjenih ali strohnjenih želiš, in ktero so mo- v Semiški fari je pred nekaj léti sedem lét zaporedama
y
rebiti že nekdaj za eno ali drugo potrebo rabili,
ali pa
toča vse potolkla. Njih revšina se pa naj več izhaja iz
so s tem pregovoram (naVerhniko po perhniko) le po- majhnih zemljiš. Nevém ali iz strahu pred vojaškim
___J _	1 il*	1 _ TT. 1__• 1____1	_ _ _ 1 v ř	^	. , .	v . .	-	'	-	____
vedati hotli, de Verhnika poleg maha lezi.
De je
stanam so nekdaj očetje med svoje sinove zemljiša raz
v I dri i živo srebró domá, mi ni treba praviti, to celi pisati dajali; ali pa so morebiti po izgledu svojih hro
svet ve.
Teržič tudi v sovodji med Bistrico in
vaških sosedov vsi možkiga spola v hiši se
pooženili, in
Mešenikam stojí. Mešenik perteče spod Ibela (Lju- po tem, ko jim je gospôska v delitvo přivolila, so med belja),je práv gorák potok iz studencov, in ravno zató Sabo razdelili se. Nikjer vender ni bila delitva na tako
za usnjarje práv dober; tudi pozimi nikdar ne zamerzne drobno
razdrobljena, kot v Ko stelji:
tů spada polovičar
in ima dosti padca. Nekdanji usnjarji so ze na pravim (polgruntar) med perve kmete; nar več jih je, ki imajo
imeli, de so tukaj usnjarnice (Lederer- p0 štertino, šestino, osmino, ali clo samo šestnajstino
koncu
glave
werkstátte) postavili, mehove in usnje prodajali. To tudi zemljiša. Torej Kosteljic večidel pšenice ne séje, ampak
današnji usnjarji pri čuj ej o, ki vsako leto več zver- majhni prostor, ki ga ima, z nar potrebnišimi rečmi
se
hama nalozenih vozov kož ustrojijo.
Koroska de
obséje. Na zimo gré vse, kar je možkiga spola se pri
zela je ze od nekdaj z zelezníno kupcevala, in Ce- moči, po svetu s trebuham za kruham. Osilničan po
a :_____ • i. ; i ___!i;i • ±_________i_______i v , , .	. v	.	r	„	v,	„	. ..	, . v,
Ijovec je bil veliki terg tudi za ponve i. t. d. po perst, v Reko po mléko tovo ne vém
za zelezníno vsake baže, takó
pade žago in gré na Hrovaško ; Kosteljic zadene kišto
Zakaj se pravi: v Terst in se podá na Ogersko; Poljane in Semčan nasledu
tega pa jez za go
y
naj nam kdo drug razloži.
Andrej Skopec, zdaj misijonar v Ameriki.
Seli Krajnci
unkraj hribov Gorjancov in Kočevarjev ob reki
jeta Kočevarje in obiskujeta Nemško. Po ti tergovini si pridobé, de plačajo davke, in si še kak mernik žita v Karlovcu kupijo za dom. Vender bi jez mislil, de kme-tija poleg tega teržtva svojo škodo ima, kér bi se brez
Kólp
od Metlike do Osilnice
(Dalje.)
Med belimi Krajnci je Polj
tega mnoga kerpa (kós) zemlje še bolj obdelati in pora-biti dala, ktera zdej pusta stoji. Ni navade brezrazvade!
Goveja živina je tukej tako majhna, de enake nikjer še nisim vidil. Res je, de so v nekterih krajih
nar bolj vesel
y
on
pa vender mislim
y
malokdaj tiho gré, ampak vselej pôje, in desiravno še precéj krajnsko govori, so vender njegove pesmi čisto »erbsko-hrovaške. Kdor je serbske národně pesmi bral
y
stèrmi hribi in jako gerdi klanci; bi se govedina sred nj i ga pleména lahko imela, vsimi si Poljane po svojih stèrmih in kamnitih košenicah
de Med
V
se
nar več sená nakosí, ki
pa Polj
peti slišal, bi misliti
y
ga vec stane, ko je vredno,
utegnil, de
jih je Vuk

v Poljanah jcbiral. De pokažem, kakó čisto serbsko-hi vaško pojó
y
postavim tù naslednji izgled
B
Jer i zbij
mili! čuda golemoga
y
mali
elikog
y
Da bi zašto nebi ni žalio: Vec se biju za lipu devojku Peter veli: Miko veli: Peter veli:
moja bu devojka moja bu devojka, meni ruku dala;
y
in ga potlej čez zimo kakim ušivim bušem jesti daja ki so komaj tolike kot dobre kozé. Po občinskih pašnjah je germovje zaterl, kér je brinje in ternje popalil; de bi bil pa namesto uniga kaj koristniga zasadil, še ni poskerbel; zdaj se mu krava celi božji dan po praprottt na soncu prepeka, in ko izstradana domu brez mléka pride, misli, de ji je zacoprano. Ene dni je přišel nek slepár, ki je znal, kakor so rekli, kravam mléko po-verniti, v vas N. — in glej v celi vaši, kdorkoli je
Miko veli: meni obećala, I I Govorila lipa devojka:
Komu ruka, tomu i devojka
kravo imel, je dal pod hlevnim pragam kopati, kjer je bilo, kakor je goljufivic rekel, storjeno, in povsod so našli
kak žebelj, se vé de, kér ga je sam
podvergel.
Volim Peti
opol drage nočke
Neg' Mikota osred bela danka
y
(Dalje sledi.)
Petro
su gradi pokrh
Mikotovi zato ni ne znadu
Prednost lo#a josfciga jezika
Ob času véliciga vladarskiga zbora (kongresa) v
m takó nadalje nasteje kar Peter ima, Mikotu pa manjka. Ljubljani v letu 1821 je nekimu zmed naših domorodeov
Akoravno tukej ženski spol veliko terpí, kér na edin nar imenitniših rusovskih knezov očital, de je krajn-
glavi v nograde in njive
gnoj znos
?
, kamor se voziti ne more,
V • f
ves
šina pokaž
slovansko narečje. „Mene je to
takó
y
kadar mozjé po terztvu odidejo, tudi možke naš domorodic pripoveduj
mocno razzalilo, torej sim
delà opravlja: ima vender veliko pésem, ki jih povsod, se mu postavil, pa se vé de, takó spodobno
koder gré
y
pôje
Ako je Poljanka sama
akoli ste dve, ena vódi, dru
y
poje sama
y
y
kakor ta
cimu gospodu
gre
y
rekoč: Dovolite mi
y
y
-WL^
pa prilaga. Ona ne misii mest od

nekoliko vprašanj postaviti
ill 1 knez
: rKter<
na slo
vansko narečje je nar čistěji? kaj ne de staroslovan sko v Cirilovi prestavi svetiga pisma?" Knez:
v
bo vsak Rus poterdil.
Je

Tega narečja nikjer
To
več
fSest roparjev), ki so pred nekimi tedni cesar-ski postni voz na Reski cesti obropati hotli, in pri kteri priložnosti je tudi sprevodítelj (konduktér) tega vozá ob življenje přišel, so 14. dan tega mesca vLjub-
ne govore. Vprasanje je tedaj: Ktero sedan je narecje Slovanov moramo nar manj pokaženo spoznati? Kaj ne, ljano uklenjene pripeljali. Pravijo, de so ti roparji de tisto, ki se staroslovanskimu nar bolj bliža? kmetje iz Premške komisije.
Kne
A!>
To se
v
ze
tako vé. Jez : No, kakó se po rusov
(Grozna nesreča) se je
7. dan tega mesca v
sko krava reče? Knez: korova. Jez: kakó pa po Komornu staroslovansko? Knez: krava. Jez: po krajnsko tudi
naOgerskim zgodila. Ko
je namreč velika
množica
ljudi noviga deželniga poglavarja, svitliga nad-krava. Jez: Kakó se po rusovsko mléko pravi ? Knez: vojvoda Štefana na starim lesenim mostu pričakovala, moloko. Jez: kakó pa po staroslovansko? Knez: mlé- se je mostpoderlin okoli 200 ljudi je v Donavo padlo, ko. Jez: po krajnsko tudi mléko. Jez: Kakó pa glava Z naglo pomočjó so jih veliko otéli, zraven teh pa
V
ze
po rusovsko? Kne
sko ? Knez :
golo va.
Jez: Pa po staroslovan- tudi 40 mertvih iz vode
potegnili. Koliko
jih je od vsih
glava.
Jez: po krajnsko tudi
glava.
utonilo, se še zdej gotovo ne vé.
Y)
konj
u
y
po
s „psam"' po ci- nove zvonové dobili, ktere je Celjski zvonár
Takó je bilo s „konjem", po cirilsko in krajnsko
rusovsko „lošad", rjlsko in krajnsko „pes", po takó dalje. — Knez je krajnšino staroslovanskimu zve-stejši spoznal, kakor rusovšino, in se zmaganiga vidil.
(Tudi pri sv. Urbanu blizo Ptuja) smo tri
y
gosp
rusovsko „zobaka" in Juri Steinmec, pràv umetno in lepo vbrane vlil
y
m
ktere
v
ze
v Celji posvećene smo 26. dan pretečeniga
mesca z veliko častjo v zvonik
potegnili.
Na vélicim
Kakor rusovski knez spomladi 1821, je tudi jesen 1820 24 centov in 75 funtov težkim svonu stojé v našim se-
D i mit ar Krestic, serbski Arkimandrit Fruškagorskiga
danjim pravopisu sledeci slovenski napisi: „SlavaBogú!
samostana Krušodola v Sirmíi med Karlovico in Mitro- Mir ljudém! Pokoj mertvim!" Na spodnjim obroču
vico neki
več ér
z menoj
v Beligrad
ali pràv za pràv v
Somún popotovaje, kér zavolj nekih okolšin nisim
ogel
v Belgrad iti, pi
sodbo
cez krajnšino izgovoril.
Arkimandrit: Kakó se „Briicke" po krajnsko imenu
je? Jez: „Most". Arkimandrit: Ne „čuprija",
ka-
---------------- - - - jj i. /
kor po serbsko ? Ali pa razumč krajnski kmet besedo
most? Jez : Vsak, "ćuprija" pa nihče. Arkimandrit :
Kakó se pa „Nachbar" pravi po krajnsko? Jez: „S
d
tc
Arkimandrit: Kaj ne komšija, kakor po serb
y
pa vé tudi krajnski kmet
sko
Vsak, „komšij
kaj je
d
Je
Ai
U
pa nihče. Arkimandrit: „O
Krajnci! Pri vas tedaj vsak kmet in vsaka kmetica vé, kar pri nas samo učeni vedó, kakor namreč učeni biti morejo!" — Tudi na Rusovskim imenujejo slovanšino s.
pisma, ali pa—kar je skorej
eno
krajn
v •
učeno
y
veličano slovansko narecje, visoki govor. Še h koncu eno kratkočasnico
y
k čislanju naše kraj
y
ktera zamore vsakiga izobraženiga
ganiti. Ranjciga Ljubljanski
skofa Ricci ta je slavni laški in dvorili pesnik Meta-stazijo v neki imenitni družbi v Beču ogovoril: Toliko slišim od lepote krajnskiga jezika, de me zares mika kako krajnsko pesém peti slišati. Ricci
hartov< ko je R
zapoje. Metastazij

icci mu eno Li amaknjen posluša
spe! , mu pravi: „Noben glas vaše pesmice
ni bil mojim usesam neprijetin." To je sam R
meni
pripovedoval
. V
y
pise
naš
slavni domorodic
(Ilirski
Nr. 10. leta 1831)
Hovíce
(N
davnej, kar j
janosti
kdo) na Gorenskim
P*
svojiga
prijatla ubil; in neprenehama se od ubijanja v pijanosti sliši. Kér skušnja uči, de za pijance ni zdravila, naj bi saj pošteni možjé vsake vaši skerbeli de bi take rogovileže za takrat ko se nažró in nalijejo neškodljive storili. Kamnitno sercé se mora zjokati, ko
vidi ali sliši, kakó neusmiljeno taki potepuhi z ženó, otroci ali z družim i
y
y
z
ljudmí delajo, kader z vinám do
goltanca naliti domů prirogovilijo. Naj bi, postavim, ka kosin svinjak v vaší najeli, in take stvari, ki Bogú
ljudem nečast in nadle
y
m
rali
de bi se strezvali

delaj
y
saj takó dol

zape
splačati stitljiviii
Saj bi se utegnila najemovina
— De bi pa brez tovaršije kdo v takim ča prebivališu ne bil, bi bilo dobro tudi brezduš
niga kercmarja k njemu djati.
y
ki
je za denár in za pamet ožulil
y
pa :
yy
Nad vse pozemeljsko povišan, naj bom po
širokim glasno slišan."
Jernej.
Prodaja drevés
Lepe mur bine drevesca razlicne starosti so po nizki ceni na vertu kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani na prodaj. Gosp. Dr. S trup pi, oskerbnik tega verta, jih v imenu družbe prodaja.
Lepi
y
kakor sveča izrašeni, precéj debéli, visoki
jagnjedi (Pyramidenpappel) razlicne starosti so po 10 do 15 krajc. na prodaj. Kdor kaj teh drevés kupiti želí, naj se k gosp. Brusu v pisarnico kmetijske družbe oberne.
Prlporoeilo ILozanoviga dezelobra
za
Današnjimu listu je pridjano oznanílo
or »

obraza ilirske dežel
in
kteriga so
gosp. Bogomir L
nemški
kiga primorja,
c. k. stotnik
y
domorodniga regimenta in na svitlo dali. Ta obraz
ud c. k. kmetijske družbe
y
pi
vse druge nemške
obraze ilirskih deželá, in obseze razun Krajnsk
&a7
Koroškiga inTeržašk en kos Štajarske,
iga tudi Ogersko Hrovaške dežele in c. k. Gra
primorj
nice.
razložilo
Priloženo oznanílo bo bravcam vse natanjko
y
mi pa

priporocimo
z dobro vestjó vsim domorodcam
Dr. Bleiweis.
Prlslovice Stajarskili Slovencov
Kamor se drevó
odsrake, ti pa od
nagne, tje pade. — Jaz g Kakor mi godejo,tako plesem
ovonm
Današnjimu listu je perdjan devet in dvajseti
del kemije.
Kftni kup
(Srednja cena).
mernik Pšenice domaće •
banaske
Turšice.........
Sorsice.........
Reži...........
Ječmena........
Prosa ..........
Ajde...........
Ovsa...........
lir Ljubljani		I V Krajnju	
I 16. Kozoper-		11.	Kozoper-j
1 ska.			ska. H
1 gold.	j kr. j	I gold, i kr. ji	
I M	-	3	6
1 2	57	3	—
1	1 50	1	48
1 2	to	2	20
1	! 36	1	25
I 1	47	1	37
li	36	1	40
1 i !	2 1	! —	! 57
Vrednik Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani