fcbaj« vaak •zcapt Sel l^ued dftUJ gundtfl aad HolMui. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UirdniAki ln upravntAki prustorr. MA7 South Lawn<1aU A v« Office of Puhllcetfc*. 1007 South Lawndal» Ar* Teiephon* Rork w»H 4M04 LETO-VEAB Cena liaU Je $8.00 « S slsv5st chicago 23. ill.. torek, si. oktobra (october 31). 1944 Acceptanca for tnailing at special rate of poctage providad to r tn section 1103, Act of Oet. I. 1017, authortaed on June 4, 10U Suhe«*! ipt Ion *fl 00 Yearty štev.—NUMBER 213 Zavezniška zmaga v Holandiji; zračni napadi na Manilo Rusi osvobodili Ruteni jo po zdrobitvi nemške sile. Berlin naznanil novo sovjetsko ofenzivo v Latviji. Baza nemških podmornic v Ber-genu bombardirana iz zraka.—Grški gerilci in britske čete prodirajo proti Solunu, lukt ob Egejskem morju.—Breda, nemška trdnjava v Holandiji, padla.—Ameriška invazijska sila osvobodila čez 1,500,000 Filipincev. Japonska vojaška posadka na Samaru izolirana PARIŠ, 30. okt.—Zavezniški glavni stan nasnanja. da saves-nišlce tile stoje pred veliko srna-g0 v zapadni Holandiji. Čim se to zgodi, se bo zaveznikom odprlo veliko pristanišče v Ant-werpu. obenem pa bodo savesnl ške »ila sproščene sa prodiranje nemških rokah. dirajo, je polno fašističnih spor menikov. Oddelki pete ameriške armade so konsolidirali svoje pozicije na južni strani Bologne. To industrijsko in komunikacijsko središče v severni Italiji je še v v Nemčijo. Nemška obrambna črta v Holandiji sa krha na 50 milj dolgi fronti. Zavojevanlh Ja okrog 40,000 nemških vojakov, ki so v nevarnosti uničenja. PEARL HARBOR. HAVAJI. 30. okt.—Admiral Nimiis Ja danes naznanil, da Je ameriška pomorska in sračna sila zadnji teden potopila ali poškodovala 58 japonskih bojnih ladij. Zračni napadi na Manilo, glavno mesto Filipinov, se nadaljujejo. London. 30. okt.—Ruske čete, ki so si utrle pot preko gorovja v vzhodni Čehoslovakiji, so za- Atene, Grčija. 30. okt.—Grški gerilci so okupirali Platamon, 46 milj južnozapadno od Soluna, pristanigčnega mesta ob Egejskem morju, v vznožju gore Olimp. Ameriški in britski letalci so izvršili nove napade na Solun. Vrgli so več sto ton razstrelilnih in zažigalnih bomb na mesto. Poročilo pravi, da Nemci be-že iz Soluna, proti kateremu prodirajo grški gerilci in britske čete, v Jugoslavijo, kjer jih čakajo sovjetske čete in jugoslovanski partizani. London. 30. okt.—Zavezniško sečne . T, . . t riške čete v akciji proti nemški potisnile v past^«^ko armado v južni Holandiji. Breda, v južnovzh(xlnih ogrskih pokra-1-mška^dnjava v obrambni čr- jiCShap je križišče železnice Druga britska armada jepo- , D J -iL It, ki urp I tisnila v past nemško silo okrog Lvov-Budimpešta in one,;JaJgL^ * m me(J preko Cehoslovakije v ^rniP^ j Rotterdamom. de Ogrske. Od okupacge Užho- 30. okt._Ame- roda, g la vnega ^' riškTinvazijska sila je osvobo- so sovjetske čete U, čez i,500,000 Filipincev na milj daleč. Oddelkicetrte ruske otoku £ Samaru, poroča armade so osvobodilo Vfo Rute- asa mjo po zdrobi vi "^ kcArthurja kesile. Ta ceškaprovtea ka- ^ ^ sta obsega ozemlje 4886 kvadratnih mRadio Berlin poroča, da so R J ™pinske grupe,fižoliIrana in s, udri, v distrikt Priekule, 20 v^evant sU uničenja, Fihpi^ milj južnovzhodno od Liepaje. fj nrot o- pristaniščnega mesta v Latvlji četam v operacijah proti so- ob Baltiškem morju, in zasedli vrazmku^_ Auce, komunikacijski center. I ^ # Poročilo dostavlja, da je ruska p/|/|Cj./| ril i rt n tn. armada pol milijona mož v ofen-|r Ul/llU III živi na tej fronti. Moskva molči o operacijah sovjetske sile na tej fronti. Pravda, glasilo komunistične stranke, omalovažuje važnost nove nemške notranje armade, ki je bila mobilizirana ' za obrambo ^___ Nemčije. Oddelki te so dobili|trija na Poljskem, ki je Nemci strahovite udarce v prvih bitkah |nisQ uničnj v tej dežeii( je 0ijna v podkarpatskih pokrajinah. Tass, uradna ruska časniška agentura, poroča, da industrija Kaznovanje italijanskih zločincev Jugoslovanski odbor zahteva akcijo Waahlngton. d. c.. 30. okt.— Radiopostaja Svobodna Jugoslavija je poročala, da jugoslovanska državna komisija, ki preiskuje vojne zločine invader-jev, zahteva kaznovanje 73 Častnikov bivše italijanske fašistične armade za zločine, katere so izvršili v Sloveniji, preden je Italija kapitulirala pred zavezniki. Med častniki je 11 italijanskih generalov. Poleg teh uklju-čuje seznam 32 civilnih uradnikov. Poročilo radiopostaje je prestregel urad za vojne informacije (OWI). Komisija zahteva, da vsi obtoženi vojni zločinci pridejo pred jugoslovanska sodišča, da jih kaznuje. Zločine, katere so izvršili, potrjujejo dokumenti, najdeni pri italijanskih invaderjlh. Na seznamu zločincev so poleg generalov polkovniki, majorji, stotniki, konzuli in drugi italijanski Uradniki. Poročilo poudarja, da morajo vsi dobiti zasluženo kazen za storjene zločine v Sloveniji, r Francija ovira španskerepublikance Bitke v obmejnih krajih »e nadaljujejo norveška vlada zagotovila pomoč rusom Kralj in premier našlo-vila poslanico ljudstvu MOSKVA DEMON-STRIRALA PRIJATELJSTVO I dustrija obratuje Nemci niso razdejali oljnjakov Moskva. 30. okt.—Edina indus- z rusko silo. Danes je bilo naznanjeno, da so britski in ameriški letalci UiCl( ,............. preleteli ozračje nad Švedsko na obratuje 60 odstotkov od pred-poti v severno Finsko, kjer bodo vojne produkcije. Čez 25 čistil-podpirali operacije ruskih in nic 0|ja je obnovilo obrat po finskih čet proti nemški armadi, poročilu iz Lublina. Oljnjakl v je izgon te armade iz sever- Lisku, Sanoku, Zešovu in Kros-ne Finske. nu nigo bili razdejani po nemški Helsinki poroča, da so finske Lm, k0 se je umikala pred ru te okupirale Vuotso, važnostmi četami, testno križišče, in da bodo fcma- Del produkcije olja* gre ruski navezale stike z ruskimi četa- grmadi, drugi del pa v Lublin Druge enote finske armade za obratovanje industrij. Ru«ki Podirajo proti Muonloju, važne-1 vojaški inženirji so igrali važno fnu mestu, ki leži 95 milj južno- vlogo v naporih za obnovo obra-'■*Mno od Vuotsa. Ita čistilnic oljs. Brit ki letalci so metali bombe na nemško bojno ladjo Tir-1 . 2X« • ki se nahaja v norveški 1 jMtmnUn general k- v bližini Tromsa, in na bazo\pozVan domov r« n šk:h podmornic v Bergenu. Waghington D. C., 30. okt. — Pristanišču na zapadni norveški L^, Jogeph w. stilwell, poveljnik čet na Kitajskem, v Bur-30. okt.—Poljske čete, mi in Indiji, je bil pozvsn do-ij«'ne osmi briuki armadi, mov. Nsznanilo prsvi, ds bo do-Kupirale hrib Predsppio v bil drugo važno pozicijo. Do-1 vasi Verano do Costa, znaVs se. ds sU Vpoklic Stil-bil rojen Benito Musso- weIls zahtevsla general KaiSeK. T" vas smatrajo fašisti za poveljnik kiUjskih armsd, in vet išče. I admiral Louis Mountbstten. p<>- 1 ' ' Kupaciji hriba so začele veljnik zavezniških sil v jutoo- - »t- eete prodirati proti For- vzhodni Aziji. Ozsdje odpoklica 'u ceste Rimini-Bolo- he spor med generalom, Kaise- - Ozemlje, po katerem pro- kom in Mountbattenom. Paris. 30. okt.—Čeprav pariški listi napadajo fašistični režim španskega diktatorja Franca, je general Charles de Gaulle, predsednik zača«ne francoske vlsde, omejil aktivnosti španskih republikancev ob meji med Francijo in Španijo. Zunanji urad je namignil, da hoče De Gaulle obnoviti diplomatične od-noŠaje med Francijo in Španijo. Francoska vlada je naznanila ustanovitev obmejne cone, ki bo zaprta španskim republikancem, ki so imeli v zadnjih dneh več spopsdov z enotsmi redne španske armade, katere poveljnik je Franco. Španski republikanci so bili Izgnani iz desetih španskih konzulstov v južni Franciji, ka tere so zasedli. V Pariz dospela poročila govore o bitkah med španskimi republikanci in četami španske redne armade v obmejnih krajih Francoski levičarski listi zahtevajo od De Gaullove vlade, da mora podpirati španske republikance, ki skušsjo strmoglaviti Francovo diktaturo. Jasne slike, kaj se godi v Spa niji ni. Pariški komunistični list Ce Soir trdi, ds španski republikanci kontrolirajo več mest in vas. v Andulasijl, Estremsdu-ri. Kataloniji. Biskajl in Astu- rljl. _ London. 30. okt.—Naznanilo, da je ruska armada osvobodila Kirkenes, pristaniščno mesto ob Ledenem soorju, in velik kos norveškega okemlja na severu, je izzvalo veliko veselje med člani norveške ubežne vlade v Londonu. Kralj Haakon in premici Jo-han Nygaardsvold sta naslovila poslanico norveškemu ljudstvu z apelom, naj nudi vsq mogočo pomoč sovjetski oboroženi sili, ki je invadirala norveško ozemlje. "Mi imamo mnogo dokazov, da sovjetska vlada je naša prijateljica in da simpatizira z nami/' pravi poalanica. Haakon je opozoril norveško ljudstvo, da so^usi priili v de želo kot zaveftiiki. Omenil je tudi, da je norveška vlada podpisala pakt z Rusijo v maju tega leta, ki med dtugim določa for m^ranje norveških civilnih administracij v oovobojenih krajih ter kooperacijo med poveljniki ruske in norveške sile. Naznanjeno jfe bilo, da bo Try-gve Lie, član norveške ubežne vlade, kmalu odpotoval v Stock-holm, Švedska. Tam bo Ime važne razgovore s švedskimi voditelji o političnih in vojaških vpraianjin, ki^se tičejo Norveške. Naznanilo dostavlja, da bodo odpotovali v Stockholm tudi drugi visoki norveški uradniki. Tam bodo razpravljali o načrtih glede upravljanja osvobojenih krajev in postopanja napram kvizlingom ter drugim elementom, ki so in še sodelujejo z nemško okupacijsko silo. General W. Steffens, vojaški ataše norveškega poslaništva v Moskvi, bo odpotoval v Kirkenes, kjer bo vzpostavil norveško civilno administracijo. Tito, Šubašič naznanila sporazum Ljudstvo odloči o po-vratku kralja Petra London. 30. okt.—Maršal Tito, _____. . , poveljnik jugoslovanske osvobo- sureetion. Zapušča ženo, starše, dilne armade, in dr. Ivan Suba-sestro ln tri brate. Žalujočim šič, predsednik jugoslovanske izreka društvo globoko sožalje!, ubežne vlade, sta naznanila do-'Oblak i sego sporazuma o vseh vpraša- Chicago.—Glavni urad SNPj'n|lh' nanašajočih se na formirajo 27, okt. obiskal Pfc Frank * ttd" narodne enotnosti. Hribar iz Detroita. ki se je na-'*?* 0 0 ^segi sporazuma je . . . ' . , ' M« objavila radiopostaja Svobodna hajal na obisku v Chicagu. Na ^ dopust je prišel iz Ft. Bakerja, Domače vesti Smrt tajnika društva 707 Summit, 111. — Dne 2§. okt. ob 10. zvečer je tukaj umrl Steve flor v a th, star 23 let in tajnik društva 707 SNPJ, Leži pri po-grobniku na 4748 S. Pulaski rd. Pogreb se vrši v sredo ob ,0. zjutraj na pokopališče Rc oba Rim. dod< Jugoslavija. Maršal Stalin in premier Churchill sta naslovila skupno pismo Titu in SubaŠiču, katero vsebuje zaključke glede Jugoslavije, sprejete na konferenci med njima v Moskvi, Cal. Letalec pogrešan Hillside, N. J.—Žena Antho-nyju Skarla je bila obveščena, da je njen mož pogrešan v Franciji. Služil je na bombniku k(4t topnlčar in v Evropo je bil poslan meseca junija. Poleg žene____^ _____^ in staršev zapušča tri brate j TluTin SubaŠlČ sestanek. Ti bo-(eden v vojni) in štiri sestre, vsi,do najbrže spremljali oba na «__. ovsi poti iz Italije v Srbijo. Dozna- člaui društva 540 SNPJ. Nov grob na sapadu Sheridan, Wyo.—Tukaj je naglo umrl Jože Podgornik, podo-mače Temencov iz Cerknice. Tukaj zapušča brata Leopolda, Vesti is Montane Red Lodge, Mont.—Tony Mlakar je bil obveščen od vojnega departmenta, da je bil 18. sept. ubit v Franciji njegov brat Pfc pogoji premirja za bolgarijo objavljeni Odpovedati se mora ju• goslovanskemu in grikemu ozemlju BRITSKI INTERESI PRIZNANI Waahlngton. d. c.. 30. okt.— Amerika, Velika Britanija ln Rusija so objavile pogoje premirja za Bolgarijo, zaeno pa so razkrile, da je Bolgarija zagotovila zaveznikom vso pomoč v vojni proti Nemčiji. Ona se jo morala - odpovedati jugoslovan- Representantje ruske in brlt-|»klm ln "rftkl,m Pokrajinam, ka-ske diplomacije so dospeli v tere J* *ttSecUa * P"™očJo nem-Neapel, Italija, kjer sta imela | *ke oboro*t?ne »ilt?. Kako visoko odškodnino bo morala Bolgarija plačati Jugoslaviji ln Grčiji, ni znano. Naznanilo le omenja, ds bo morala Itrltl vso povzročeno škodo. Pogoji, katere je Bolgarija dobila, sllčljo onim, katere je morala sprejeti Rumunija v septembru, at; uuvcauii, u« ur uubui vhuiii , . , . ,, , u._____ i konkurenčne politike v Juge ko J« k-pltultrail«. Hum«nlJ«bo ' morala plačati odškodnino $J00,- va se, da sporazum določa med drugim združitev Titovega odbora z jugoslovansko ubežno vlado v eni administraciji. Rusija in Velika Britanija sta se obvuzall, da ne bosta vodili slaviji. Joe Mlakar, star 31 let in praproti monarhiji. Kralj Peter st vojakih od februarja 1943, Po-|ne bo vrnil v Jugoslavijo, če se Stalin ln Churchill sta se spo-^°-lK,() ™ Pomirja ka razumela glede plebiscita v Ju- * nv ™nu zaveznikov goslavljl o vprašanju republike Podpisala Rusija, Premirja z Bolgarijo nI pod leg brata Toneta zapušča tukaj tudi sestro, v armadi pa dva brata; Frank je nekje na Pacifiku, Teodor pa v Franciji.—Steve Qlazina je bil tudi uradno obveščen, da je 21. sept. umrl v Franciji njegov sin Sgt. Teodor Blazina. Umrl je za ranami* ki jih ljudstvo pri volitvah izreče za republiko. Glavni Titov stan je naznanil ustanovitev avtonomne msce-donske republike, spadajoče v okvir jugoslovanske federselje, Gotovo je, da so srbski nacionalisti proti republiki, ker hočelo, Rusija se ne bo udeleiila konference VVashlngton, D. C., 30. okt— Rusija je odklonila povabilo Amerike, naj pošlje svoje repre-zentante ns mednsrodno letsl-sko konferonco, ki se prične v Chicsgu. Kot vzrok navaja, da se bodo konference udeležili re-prezentsntje fcpanije, Portugalske ln Švice, držav, ki zavzema-jo neprijateljsko stališče napram Sovjetski uniji. Prej je bilo naznanjeno, da bo Andrej A. (Jro mjko, poslanik v Washlngtonu, načelnik ruske delegacije na konferenci. zina. umri je %u ibhuiiu, j*«« . ...nu« js dobit v akciji. ShrtU J. pri ^ Macedonija pnde pod vtUko padalnih četah. Star je bil 27 SrD,J° let ln pri vojakih od februarja 1042. Poleg očeta, ki je podpredsednik društva 81 SNPJ, zapušča brata in sestro.—V bolnišnici v Franciji se nahaja tudi član društva 81, nadporoČnlk Anton Gorenc, ki je bil ranjen v akciji. Is Clevelande Cleveland.—Do mestne načrtne komisije je šlo okrog 50 Slovencev lz sentelairske nsselbi- pisal samo maršal Feodor I, Tol-buhin kot reprezentant vrhovnega sovjetskega poveljstva, temveč tudi general J. A. Gam-mel kot predstavnik vrhovnega poveljstva zavezniških sil v Sredozemlju. Dvojni podpis je v bistvu pri-apanja ruskih in britakih interesov v Bolgariji. Slednja je bila dolgo v vojni z Veliko Britanijo ln Ameriko, dočlm je Rusija na- -I I J* 1,1 Amcrl Johnston pledira za p«ve4aU vojno Bolgariji v zad ' nJem momentu. ekonomsko svobodo Država mora služiti ljudstvu Esston. Pa ne, ki so zahtevali, da mora Kust Johnston, predsodnlk Ameriške Ohio Gas Co. premestiti svoje trgovske zbornice, je v svojem plinske tsnke kam drugam, ta- govoru pred dijaki kolegija La-ko da bo okolica varna pred po- fayette plediral za ekonomsko dobniml katastrofami kot se Je svobodo posameznlks Ta mora zgodila 20. okt. Tisti del našel- postati realnost v povojni dobi. bine naj bo rezerviran samo za ker od nje zavisi blagostanje stanovanja. Zupan Lausche je dežele. imenoval posebno komisijo treh Johnston je naglasi!, da je v mož, ki naj ugotovi škodo vsled ^ razmahu lnter.*lyna borb« med razatrelbe plina ln požara -Na dvema grupoma. To sta I^ndlvi-pogorišču hiše na 1004 E. 81 It so dualliem ln kolektiv zam Ena našli sežgano truplo Marije Krl-«'^" MM« Vfiu^L U i Ml I., i« 9H "Zagovorniki kolektivizma vaclč, stare 58 let, ln njene M| ■ mesecev stare vnuk nje Pstrl- J j^kel Johnston. clje Germ. Zapušča štiri sinove * J Ju ker dflla Pogoji premirja sa Bolgarijo so bili odobreni na nedavni konferenci med premlerjem Churchillom ln maršalom Stalinom v Moskvi, lestsvlls pa jih je zavezniška posvetovalna komisija. 30. okt.—Eric A. Zavezniško poveljstvo Je prevzelo vse bolgarske ladle in parni-ke v bolgarskih lijkah in one, ki se nahajajo zunaj luk. Vsi zavezniški vojni ujetniki ln civilisti v internacljskih taboriščih so bili osvobojeni na podlagi premirja. To določs tudi rszpust vseh nacljsklh in fs-šlstičnlh organizacij v Bolgariji. (dva v vojni), štiri hčefe in bra ta. Bila je članfca HBZ. Po kratki bolezni je umrl An Država naj ga kiti, ker df)a zanjo. To načelo je v konfliktu z onim, ki ga Je proglasil Jeffer- P Ujeti nemiki general v Ameriki VVashlngton. D. C.. 30. okt -General Botho von Ellster, poveljnik nemške armsde, ki Je kapitulirala pred sedmo smeriško armado v južni Franciji, in 15 članov njegovega ŠUba izpelo v Ameriko kot vojn^ ujetniki Vsi bodo odpeljsni v ujetnlško taborišče. _ Governer francoske Afrike v Parizu Psriz, 30. okt.—Genersl Geor-Cstroux. governer frsnc razprava glede podelitve franerjakega državljanstva muslimanom v Al- žerlji. Argentina priporoča sklicanje konference Buenos Aim-s, Argentina, 30 okt.—Vlada generala KarrHla priporoča skli«anle vaeemeriške konference, na kateri nai bi s.* vršile razprave o problemih ameriških republik. Konference naj bi se udeležili zunanji ministri teh republ^c Amerika in nekatere lat make republike ne priznavajo sedanjega argentinskega režima. Apel /a sklicanje konfe-rapce je objavil zunanji minister Orlando Peluffo. Nemški civilisti beže pred Rusi Bojazen pred okupa* ci jo vzhodne Nemčije -----London. 30 okt.—Več tlaoč pušča tri sinove (enega pri v^^^r^^r — , r V il, je umrl za opeklinami /y#£r|f| |f ^ pridrulil Spancem v Parizu r . mm t . i \ To razglaša, da m«>ra drža ton Kovač, star 77 let »" doma tlum w ntj |Jud)t, dr. iz Dan pri Ložu, odkoder Je pn-L^ T(J na^,0 Jtf privllno, kar šel v Ameriko pred 48 leti. Za - - Joseph W ari zel, sUr 48 let. ro jen v Clevelandu, kjer zapušča štiri bi a te in dve si*atrl, V petek so našli nežgano .okupacijo, poroča brltsko ministrstvo za ekonomsko vojno. I Dokazi so, da nemške avtorl- ------------------ . lA„mnn, r'. — Dr, JuMijtete ne morejo kontrolirati eva- na pogorišču hiše tudi NtlinBkl'. republike, b ""J — - —«-----» ... A.hubull umrl Jo.,n H..,... .«.r .no I.U,por«u N«nt.|.. O« -m.-n. h« «rm«ai » o- 48 let, ki zafnišča ženo, dve hča- je naznanil, da se bo posveUival rl, brata ln sestro. Doma Je bil z reprezentantl delodajalcev ln iz vasi Vrhnika, fara Stari trg strokovnih unij. preden bo pied-pri in pokopan v Cleve- ložll načrt parlamentu v laiobrl- landu. 't*v obrambo Nemčija, dovoljuje odhod Is vojnih con le ženskam in otrokom. Moški morajo ostati v tah conah ln prelivati kri za svojo domovino. TOREK, 31 OKTORPa Značilno je, če človek pohaja 25 let v šolo, pa je čez dalje bolj trapast. Kaj pomagajo šole, če se človek neče učiti iz življenja. Meni se vidi, da kdor hodi 25 let v šole, a potem pise kakor kakšen paglavec, tak človek dela sramoto svojemu naro- Puberki od tu in tam Jugoslovani v Mehiki Piše J. Z- Uat lNa mojem zadnjem obisku v - hiki preteklo pomlad sem * T več Jugoslovanov, med **, tudi Kalifornijčanom do- rfanega rojaka MeU Jože, ki je ie star nase-v Mehiki, me je seznanil Siim rojaki in te posebno lovim delom glede stare do- 1 J Vse to sem že prilično Proletarcu. Ker pa je ,jih delo z ozirom na njih malo »ovine. opisal v Z*1 naj nam ga ob priliki opi- Jožeje to storil in mi zad- času tukaj naselili, naj navedem večino onih, ki so ostali i vnaprej v medsebojni ožji zvezi: Jerneja Barago,- Jožeta Telicha, Franceta Jerlaha, Mirka Vehov-ca, Joška Lebena in pa njegovo ženo Pino, Franceta Polovicha, Ivana Bukovnika, Frederica Mo-harja, Tončko Medovar§ko in še kaki trije ali štirje drugi, ki pa so se nam nekako odtujili in skoraj izgubili. Slovence po .številu znatno presegajo Srbo-Hrvati in Dal-matinci, med katerimi naj omenim štiri brate Gabelich: Visko, Ivan, Kruno in Dinko; dalje so inž. Luis Waberer, inž. Drag. Ostenjak, inž. Ladislav Telch, inž. J. P. Evans, Tone Skorlich, Teodor Masich, Alejandro Sa-rich, Jacobo Aronovich, Juan Kaftanich, M. Covacevich, ga. Radanovich in morda še nekaj drugih, katerih imen se pa trenutno ne spominjam. Kakor večina drugih dežela, tako je v raznih letih zadnjega jtevHo tako veliko, sem ga na- sil, Jou « , •k dni poslal obširen spis o zgo-gini njih dela. Ker je prav, da evar pride v javnost za vzpodbudo tudi našim ljudem, poši-L ta spis Prosveti za pnob-2tev.—Jošfco Oven.) Čudno' Dasi najbližji sosedi, -no si mehiški in severnoameri-5i Jugoslovani drug drugemu malo manj kot nepoznani. Da temu abnormalnemu nedostatku z naše strani nekoliko odpo-rjem sem se namenil napisa- f desetletja tudi Mehika zaprla ,stvu itd.; prav malo jih je še dandanes med nami, ki robotaio kot plačani delavci ali uradniki za druge. Radi popolnega pomanjkanja naših deklet-vseh naših žena m več kot pet ali šest med nami—je seveda naravno, da si iščejo tukajšnji rojaki svoje zakonske družice kajpada med domačinkami, ki so—njih na čast priznano—vobče dobre zakonske žene. Tudi v tem oziru so si razmere med jugoslovanskimi naseljenci v Mehiki in Združenih državah skoraj diametralno nasprotne. Medtem, ko se povprečna rojena Američanka, ki se že tolikanj "poniža", da se poroči s tujcem, zaradi tega običajno smatra za nekako "kraljico" novega doma, kjer se mora mož z neka- jl nekaj člankov v upanju, da bodo v večji ali manjši meri predrli ono skrivnostno meglo, ki MS je zakrivala do danes očem in pozornosti naših severnoame-cih, da že ne rečem starokraj-[*ih ali pa celo južnoameriških rojakov. Koliko nas~je? Kje smo? Kdo I pno0 Ce kar takoj v začetku na I kratko in smelo trdim, da skupno število vseh v mehiški republiki naseljenih Jugoslovanov ne presega sto, sem skoraj gotov, da L ne motim. Res je sicer, da je fe celo nam samim, tu v glav-I nem mestu in njega bližnji okolici naseljenim rojakom dokaj nejasno natančnejše število, kakor tudi druge ožie razmere, v | katerih žive naši naseljenci v [drugih krajih te velike dežele. itnega časopisa ali kake dru-|ge podobne žive, stalne in ožje reze med nami ni. Jugoslovan-Iska vlada se ni v prošlosti nikdar potrudila, da bi upostavila i kako redno diplomatsko zastop-Ktvo za našo staro domovino v |tej deželi; da, še celo naš edini jnzularni urad v glavnem me-Istuje v rokah le "častnega", za-Ito seve brezplačnega, ne pa efektnega poklicnega zastopnika, |ki kot rojen domačin naravno ima niti pojma o našem jeziku, »iti pravega zanimanja za naš rod ali njega žel.ie in potrebe. IKer naposled ni tu med nami niti Stonichev, niti Pogorelcev in he na drugi strani tudi naše na-»Ijenstvo samo bolj ali manj [stabilno v svojih bivališčih, je [moja gornja trditev še toliko laž-razumljiva. Naseljevanje Jugoslovanov v [Mehiki se deli v tri jasno očrta- ter medsebojno ločene dobe ili skupine: A) doba naseljevanja pred izbruhom prve svetovne vojne; b) doba med prvo in ■ugo svetovno vojno; 3) nase-fevanje tekom druge svetovne |v>jne in—kajpada—pozneje. Kolikor je meni znano, je bilo naseljevanje v prvi ome-|BJfni dobi omejeno skoro izključno le na Distrito Federal ((glavno mesto /. okolico). Celotno število južnoslovanskih na-pljencev v tej dobi ni po mo-P1"1 /nanju nikdar preseglo du-j»U glav, samcev v pretežni ve-Klr ' A < to pač skoraj samo *bi razume. Nekaj malega r »■■ih prvotnih naseljencev med tem pomrlo; kar jih je živih, bi jih skoraj lahko pre-prstih ene roke. piv un i bi bilo treba orne-lr -. Lapa, Bukovca in Znidaršiča, potem Črno-i^'1 l-vaij;, U-peticha in pa r"*'J"ga Hrvata Ricarda Hel-v drugi skupini Ličana fHa Sk undricha, nekdanje-m,( č«-riea v bivšem avstro- ■^.i rriH In s-,- I t \ . kun ponosom in v dozdevnem zadovoljstvu gibati in skrivati v senci njenega krila, se tukaj ulo-ge naravnost zamenjajo: žena je ona, ki se »matr* med svojimi znankami in prijateljicami nekako povišana samo zato, ker je poročena s tujcem. Nasprotno pa je usoda njihqvih otrok tu kakor tam enaka: oboji so za naš narod izgubljeni, pa naj nas ie tako boli! Naiih iol tukaj naravno ni, še niti ne knjig ali pa časopisa; moški dela ves dan zunaj, medtem ko vzgaja žena doma deco po svoje. Tam poginejo "bom Americans", tu "Me-xicanos por nacimiento", četudi tu, ko odrastejo, pri vsaki priliki še radi poudarjajo z nekakim ponosom, da je njih oče tuj extrangerol (Nadaljevanje v četrtek.) Povojna ureditev denarja svoje meje novi imigraciji, s čimer je seveda avtomatski prenehal tok novega našega naseljevanja. Kljub temu pa smo dobili po izbruhu sedanje vojne zopet nekaj novih naših došlecev semkaj, ki pa so, v oči vidnem nasprotjfu z večino prejšnjih, skoraj vsi intelektualci, vojni beguni in povrhu židovskega po-kolenjfl. Tej zadnji skupini pripadajo: dr. Dragutin Fodor, ki je kot pisatelj bolje poznan pod pseudo-nimom "Theodor Balk"—zadnja njegova knjiga "E1 Mariscal Tito" je izšla pred kratkim v Mehiki; nato dr. Adolf Weissmann, znan zagrebški odvetnik, inž. Milan Savich, bivši jugoslovanski generalni konzul v Švici, ter Srečko Eisner in pa njegova žena Sofia. Če k tej zadnji skupini končno še prištejem, dasi spada ona v svojo posebno kategorijo, gospo Irino Krecarevič-Wendl, čislano soprogo češkega poslanika v Mehiki, ki pa je sama Srbinja po rodu, mislim, da lahko zaključim ta provizoriČni imenik glavne in največje jugoslovanske naselbine v Mehiki v zavesti, da Število vseh izpuščenih gotovo ne presega dvanaj-storice. Po skromnih in nepopolnih poročilih, ki jih imamo na razpolago iz notranjosti dežele, tp je iz ozemlja, ležečega izven mej Distrita Federal, se nahajajo naše največje naselbine v severni obmejni državi Sonori; nekaj malega jih je v Jaliscu, dva sta, kakor sem že prej omenil, v Morelosu, eden.v Quere-taru, morda še kdo drugi tu pa Um, za katerega natančneje ne vemo; v celoti, recimo, kakih trideset do petdeset, raztresenih posamič ali pa v malih, neznatnih skupinah. In to je približno cela "mehiška Jugoslavija", kakor jo poznamo mi v glavnem mestu. V nasprotju z našimi naseljenci v Zedinjenih državah, katere je v pretežni večini pogoltnila ogromna ameriška industrija kot svojo "strojno hrano", se je velika večina naših tukajšnjih rojakov postavila po kratkih letih napora v interesu drugih na poje lastne noge. Nekateri so se ustanovili v trgovini, drugi v industriji, zopet drugi v poljedel- Zelo važno vprašanje gospodarske obnove sveta je vprašanje ureditve denarja. Po prvi svetovni vojni smo ravno mi Slovenci na lastni koži občutili vse strašne posledice razdejanja denarne enote, ki je slovensko narodno gospodarstvo postavila na rob propada. Marljivosti in vztrajnosti naših ljudi se imamo zahvaliti, da se je naše gospodarstvo kljub vsemu ohranilo pri življenju. Svobodo, ki nam jo je prineslo—samo dvem pičlim tretjinam našega naroda —leto 1918, smo drago plačali. Štiri krone so zahtevali takrat za en dinar, to se pravi 4 krone za 10 švicarskih stotink, ali komaj dva odstotka premoženjske veljave iz 1. 1914. Med vojno in posebno po vojni so slovenski varčevalci izgubili polnih 98'J prihrankov, ki so bili naloženi v posojilnicah jn drugih denarnih ustanovah. Ljudje, ki so s svojimi prihranki plodili slovensko gospodarstvo, so bili strašno kaznovani. . . Na Primorskem smo tudi izgubili ogromno denarnih vrednosti, čeravno je bil ključ zamenjave neprimerno ugodnejši. « Kaj se bo zgodilo z denarjem po osvoboditvi? To je vprašanje, ki zopet prav posebno zadeva Slovence. Ko so 1. 1914 Lahi ln Prusijaki vdrli v Slovenijo, so zamenjavali dinarje v lire po 365 dinarjev za 100 lir. Nemci so zamenjavali dinarje p>o 20 dl-narjčv za 1 marko. Po prisilnih tečajih, ki sta jih Jugoslaviji še pred napadom diktirala oba osna rokomavha, sta ključa približno odgovarjala. Daleč pa sta zaostajala po kupni moči. Za 365 dinarjev je človek v Jugoslaviji znatno več lahko kupil, kakor je dobil v Italiji za 100 lir. slabše je bilo z nemško marko. V Jugoslaviji je človek za 10 dinarjev kupil lahko ravno toliko, kakor pa v Nemčiji za eno marko. To se pravi, da so Nemci naše ljudi ogoljufali za polnih 50'/t. Glede lire se je stvar sedaj naravnost katastrofalno poslabša-la. V času zamenjave 1. 1941 je poslovni človek za 150 lir dobil 1 angleško funto. Danes je uradni tečaj: 400 lir za 1 funto. Ce bo ta tečaj v veljavi, ko bodo zavezniške vojske dospele v naše kraje. bo slovenski varčevalec izgubil polmh 65'r. Koliko bo izgubil Slovenec pod nemškim denarnim režimom, ni mogoče niti uganiti, ker zavezniki še do danes n«so povedali, koliko bodo i IrtM m Pavli js.I Tok l> I r m* m k poslaništvu v Mehiki, ' nce Franceta Hvalo, & breta, Albina Pavli-pisca tega članka, in sta se kasneje ('uernavaco, glavno Morelos, vsi drugi Distrito Federal. 1 nedvomno najšte-'pina, označena kot ' izseljevanja, ki | predvsem namerni/enim državam 'ike, so je po pre-etovne vojne silo-ti i epu bi i kam Juž "J«' Amerike. Tudi "»vno /adel njen ,(ki so ae v tem marko ocenili, ko pridejo na nemško ozemlje. S tem pa krlieva pot slovenskega varčevalca še dolgo ne bo zaključena. Kakino razmerje dinarja do angleške funte bodo zavezniki uvedli, je še odprto vprašanje. Pošteno bi bilo, da bi dinar najmanj tako visoko ocenili, kakor s6 ocenili francoski frank, t. j. največ 200 dinar: jev za 1 angleško funto. Na drugi strani pa bi bilo samo ob sebi razumljivo, da jugoslovanska vlada zamenjavo dinarjev v lire oziroma marke enostavno anulira, to se pravi, da zamenja lire in marke na ozemlju Jugoslavije po istem tečaju kakor so jih Lahi in Nemci zamenjavali 1941. Ta isti tečaj pa bi se moral uveljaviti tudi na vsem ozemlju novo priključenih pokrajin, veljati bi moral torej tudi za ozem Ije Julijske Krajine ter za Sta jerske, koroške in jpanonske Slovence, ki bodo priključeni Ve liki Jugoslaviji. Če bo nova Ju goslavija tako postopala, se bo vsaj delno oddolila tistim krivi vam, ki so jih njeni upravitelj povzročili prečansklm pokraji nam 1. 1919. Trdno lahko pričakujemo, da ho nova Jugoslavija tudi v tem pogledu pravičnejša * i Vsa ta in še r^zna druga vpra Šanja so napotila državnike in poliitke Združenih narodov Bretton Woods. Točno leU) jq od tega, ko so angleški in ameriški denarni iz vedenci izdelali predloge glede monetarnega sporazuma, ki na bi se uveljavil po končani vojni Sporazumeli ao se i mislijo, da bi ustanovili sklad, v katerega bi plačevale države-čjanice pri merne zneske in s katerim bi na kupovale tuje devize, kadar bi se za to pokazala potreba. Sklad bi deloval na temelju obstoječih valut in zato nl nobene potrebe tako so dejali izvedenci—da bi se ustanovila neka skupna velja va, ki so jo nekateri krstili za "baneor," drugi za "unitas. Sklad je bil določen v znesku 8 milijard dolarjev za Združene narode in nJim priključene dr žave. Za ves svet jia bi znašal 0 milijard. Posamezne vložke ai države vplačevale v lastni vt-Javi ali pa v zlatu. V zlatu bi kvota lahko znašala 2, ali pa samo 10'> v zlatu, ki ga dotična država poseduje, če teh 10?« predstavlja manjšo vrednost od 25^ celotne kvote. Države članice bi imele pravico nakuj^ovati lz fonda proti plačilu lastne veljave, vse tuje valute, ki so jim potrebne pri mednarodni izmenjavi dobrin. Take transakcfje pa ne bi bile dovoljene, če bi se ž njimi povečala kvota nad 200',J z veljavo za nakup tujih valut. To se pravi, da hi sklad ne omogoča! velikih prelivov kapitala. Vse to so samo osnutki, ki naj bi v bodočnosti urejevali denarno vj>rašanje sveU Po najnovejših vesteh izi?ledarske in socialne reforme ki jih je vojna naložila Veliki Britaniji, bodo gptovo ohranile del svoje veljav nosti tudi še po vojni. Da se s temi problemi resno ukvarjajo tudi Združene države, najboljše dokazujejo izjave njenega predsednika. Poslanica z dne 11. januarja 1944 ameriškega predsednika Roosevelta, pra> vi med drugim, tudi tole: "Prišli smo do neizpodbitnega spoznanja, da resnične osebne svobod^ nc more biti, kjer ni gospodarske varnosti in neodvht-nosti. Siromašni ljudje nleo svobodni ljudje! Lačni ljudje so gradivo, iz katerega nastajajo diktature. t V naiih dneh ao te gospodar« ske resnice že kar same po sebi umi j Ivo. Sprejeli smo—da se ta. ko izrazim—drugi zakon o pravicah, s katerim je mogoče utrditi nove temelje varnosti za vse, ne glede na stan, pripadnost ali ali vero. Med temi pravicami so; Pravica na koristno in prlvfter-no plačano zajKislltev v industriji, kmetijstvu ali rudarstvu. Pravica do zaslužka, ki nudi primerno prehrano, obleko in odpoči-tek. Pravica vsakega kmeta, da prideluje in prodaja svoje pridelke po cenah, ki bodo zagotovile njemu in njegovi družini človeka doi^ojno življenje. Pravica vsakega trgovca, velikega ali malega, da svobodno trguje, zaščiten pred nelojalno konkurenco in obvarovan pred dlkta> turo monojKila doma in v tujini. Pravica vsake družine do dostojnega domovanja. Pravica do piimerne zdravniške nege, in možnost, da si vsakdo zdravje utrjuje in ga tudi uživa, Pravica do |jrimerne zaščite pred gospodarskimi skrbmi, ki jih jx>-vzročajo starost, bolezen, nezgode in nezaposlenost. Pravica do solidne šolske vzgoje. Vse te pravice imenujemo varnost. In ko bomo to vojno dobili, se moramo pripraviti, ds |x» uveljavljenju »eh pravic obrnemo svoja stremljenja k novim ciljem življenjske sreče in Ijtni-»kega blagostanja." Ty ii' gotovo življenjski pro-gism. H ga spiejmejo vsi narodi sveta brez Izjeme. Gotovo je to di, da se ž njun od pila jo popolnoma nova pote, pos*rbno tistim 507 00 500.00 120.00 50.00 50.00 45 00 10.00 10.00 140.00 100.00 (U1.V00 1,000.00 Americans of South Slavic Descent 465 Lexington Avenue, Ne%v York 17, N. Y. u SOUTH SLAVIC DESCENT. PREJETI OD 9. DO 21. OKTOBRA SOUTH SLAVIC DESCENT. PREJETE OD 9. DO 21. OKTOBRA 3. Poročilo št. 2 ILLINOIS Muslimani iz Chicaga (nabral Hazim Demir) $ "Sloboda." odsek 4254 I.W.O, (Chicago) Hrv. napredni klub "Tito" (Chicago) Srbsko društvo "Brača Jugoviči" 403» l.VV.O................. Matija Cveich (Chicago) Američko-Hrvataki Save/ (Chicago) Po $10.0—mr, in mrs. Geo. Krtllch; po $5.00: J. P. Vuk-aanovich, Tom Nlksieh, Steve Matolln, Helen Krlllch-Miljak, mr. in mrs. N. Mlakar, mr. In mrs. P. Krilieh in mrs. J. Krilieh, skupaj ...... Glisa Kovacevich (Chicago) ...... Društvo 313 SNPJ, West Frankfurt. III.............. INDIANA l.VV.O. št. 4285 (Kast Chicago) .................. Rista Krstov u h (Qary) LOUISIANA United Committee of South-Slavlc Americans (New Orleans) .. . .„........... . MICHIGAN United Committee of South-Slavic Americans of Detroit (Nabrale bolgarske in mucedonske progresivne organizacije v Detroitu ln okolici.) Poslal James Latin (Detroit): $25.00 Matt Blazen, $20.00 Joe Babich, $15.00 Katarina Pisacich, po $10.00 Josc-phlne Stuglin, Pete Perez, po $5,00 Nick Suljak, Paul Ladesic ln Tomo Milkovich ................ MISSOURI Jugoslav Defensc and Hclitf Committee (St. Louis) NEWYORK Klub Pomoreev Jugoslavije ............... Posadka ladje Sveti Duje " Franka .......................... " Neti .............. • M " Ivan ... ...................... " Vls .................... . .. - " " Marija Petrinovič " Sveti Duje " 1 " Aleksander 1. .. ... " " Peraat ................ " Davliner ....... * " Neti ..................... M " Dubrnvka ... „,„..,. ....... Oskar Magazinovič ............. ......... J. Dujmovlč Skupaj ................ . ....... - .............. Brooklynski Slovenci nabrali ln izročili ....... OHIO Društvo 510 SNPJ (Ncvvton Falls) .................... "Sloboda" 4258 H.P.B. (IWO) (Akron) ......... PENN8YLVAN1A Serbian Progressive Club (W Um trd ing) ---------- Združeni odbor J.S.A. (W. liazleton) - Slovenski ujetniki (Primorci) iz 321*t ltaltan Quarlcr master Battalion v Chambersburgu, Pa, Odsek it. 12 HBZ (Pittaburgh N, Povse, tajnik) Geo. M. Dodig (Bethlehem) ........ SNPJ, it. 345 (South For k)................. SNPJ, št. 106 (Imperial) ............... .................. •• Barbara Lesick (South Fork) .................... Slovenski ameriški narodni svet prejel od raznih po druinlc ln poaameznikov ter izročil ................ ...... 115.00 4,000 00 $2,12(1.50 MO 00 i 500 00 . 150.00 sil 00 . 482.00 . 470.00 i inio.no 325.00 300 00 ,1!) 00 400.00 ... 195 00 ,. 600.00 . 112.38 7,451.88 (140.55 20.00 734.84 100.00 100.00 93.00 17.00 10.00 10.00 10.00 5.00 301.50 Skupno od 9 oktobra do 21. oktobra nabrano.............. $10,845.70 Prenos iz prvega poročila ... ..............33,111.90 Skupno nabranega do 21. oktobra (vštevši) $49,957.75 Poročilo sestavljeno 23. oktobra. Rev. Straklnja Maletlch, gl. tajnik, Ančka Traven, pomožna blagajnica. In Je zelo verjetno, da ta prvi se stanek ne bo zaključi! svojih po- narodom, ki so do sedanjo vojn« svetovanj s popolnim uspehom Vprašanje veljav je zelo zamotana zadeva, posebno ker ga mnogi državniki tenno vežejo z nacionalnim praaU^tm in tudi /ato, ker ae ka^l;>o šibke države več al' ma^^ffcivičtno boje. da b< zašle v odvisnost od kapitaliatlčnth držav, Vsekakor bo ureditev denarnega vpraianja del novega reda v svetu Ravno srednje in majhne diiave »o doživljal«- pred sedanjo vojno zelo težiu* ln nevar- tuko malo vedeli o ljudskem blagostanju. Če se bodo tega pro grama dižai' vsi veliki narodi m ga tudi izvajali, jxitem pač rte bo težka tudi ureditev goapodaisko. monetarnih vprašanj, ki ao sedaj na vtsti, —Bazovica 0 Domača fronta (Office of War Information,) Washington, D. C.) NOV KONCENTRAT JABOLČNEGA SOKA VVashlngton. — Jabolčni sok s svojim izvirnim naravnim okusom "po moštu" bo kmalu na razpolago, in sicer skozi vse le-to. Zahvaliti ae J« za to iznajdbam v uradu za ra/iskavanja pri tajništvu za poljedelstvo. Novi koncentrirani sok ohrani ves svoj sveži okus ln, postane svež mošt, ako mu dolljete vode—Jabolčni sok je potem po|>olnoma enakovreden svežemu soku, tako po okusu kot po aromi. SUHO SADJE VVashlngton,- War Productlon Admmistrstion je dovolila tvrd kam, ki razpečevajo suho sadje, da jirodajo civilnemu prebivalstvu precejinje količine, pred vaem grozdja In sliv, še v letu IN44 tako hitro kot mogoče, du bodo te količine n« razpolago že za praznike, ki se bližajo Dovoljenja, ki so bila razdeljena do zdaj, stavljajo na razpolago /a tejieeavanje med civilnim |»re-blvals(vorn približno 133,000 ton giozdja, 115,000 ton suhih sliv, 5,000 ton suhih breskev in t fMMl suhih marelr. POŠILJKE VOJAKOM Washifigtori.-~Urad za dobave Foielgn Kionortiit Adminiatia-• tion je naznanil, da lleence nlao potrebne ža pošiljke zavojev naslovljenih moštvu oboioženih sil, Uradniki FV.A pravijo, da so pošiljke za vojaka tn mornarje onstran morja naslovljene poštnim uradom vojske ali mornarice v tej deželi, V pogledu določb poštnega prometa veljajo te poAlljke zategadelj kot poilljatve v notranjem poštnem prometu. ♦ NOVA KLASIFIKACIJA MOŽ VVashington. — Državni glavni stan nabornega urada |>oroča, da mu dobili lokalni naborni uradi nalog, da vjiišejo registrlrun-ce v starosti ml 38 let in več- v kategorijo I V-A, ki je do zdaj veljala le za registrunte, kl so že dopolnili svoje 45 leto. I.ocal Boardl so dobili tudi nalog, da obdrže v kategoriji 1-C vsi« moštvo, odpuščeno Iz vojaške službe na časten način ali pod častivrednimi okoličinaml. Poljaki u Londonu in Mošhui I/mdon. (ONA) Malo je novic iz Moskve, toda vse kaže, da je luhlinski odtau* dosledno zahteval naslednje: rit« ustanovi »ku|>na fioljska vhida, v kateil bi bilo enako število preds(av-uikov lublluskega i*iboia ln Ion-donak< vlade v pregnanstvu Vsaka stian naj bi imela v vladi po 7 članov. Govorne trde, da se Mlkolajc*yk temu prodvt, češ. da m. nahaja v londonski skupini piedstavmitvo štirih političnih strank, dočim predstavlja LubiU) le eno samo stranko. Pravijo tudi, da je Mikolajcxyk poudarjal, da ne more sprejeti sam tako važnih predlogov— ako bi moral it| preko svoje polne mori, se bo moral vrniti nazaj v l^mdon, da s« nanovo pr>-svetuje s svojimi prijatelji. PROSVETA STORM DAMAGES ARTIFICIAL' HARBOR IN FRANCE GORNJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA ■PISAL BOGOMIR MAGAJNA (Nadaljevanj«) "Danes se je ubila naša tovarišica, neka služkinja, neka osemnajstletna Slovenka Jelka. Sedaj leži na Mirogoju. Pogreb bo jutri, da, jutri bo pogreb. Popoldne se odpeljem na Mirogoj in bom vprašal, ob kateri uri bo pogreb. Ne vem, ali pojdem tudi jaz, da, še ne vem. Toda ti le pojdi, Anica, in moli k Bogu, ki ne mara zame, a ljubi morda tebe, za njeno dušo, da ji dodeli čim lepši prostor v nebesih, da ji bo vsaj tam lepo, če je bila že na tej zemlji prekleta vsaka njena ura." "Si jo poznal?" "Premalo sem jo poznal. Bila pa je lepa, kot le more biti lepo naše dekle. Toda bila je stara šele osemnajst let in ni mogla sama odriniti s sebe Zagreba, ki se je zvrnil nanjo." Anica je sedaj pozorno motrila Simona, ki se je zastrmel v mizo. Hotela je čitati z njegovega obraza. Toda ta je bil sedaj naenkrat bled in nepremičen, kot da se je pogreznil v daljno misel. "Kje pa si pozabil gosli?" je vprašala. "Prodal sem jih. Mislim, da mi ne bo treba več igrati." "V kateri trgovini," je vprašala Anica, ki se je spomnila na Marijo. "V Steinerjevi." "Za koliko?" "Spal bom. Celo noč smo se veselili pri Regini., Sedaj sem zaspan," je odvrnil Simon, ki je čutil naenkrat veliko utrujenost radi žganja, ki ga je pil v Jadranu. Naslonil je čelo v dlani. Oči so se mu zopet zaprle. Skušal jih je odpreti, a že se mu je naslonilo lice na mizo. Anica je tekla v kuhinjo, zvila tam svoj beli predpasnik v blazino, mu rahlo dvignila glavo in podložila predpasnik pod lice. 22. Skoraj nato je vstopila Marija, ki se je vračala iz zabavišča, kjer je igrala. Videti je bilo, kolika utrujenost ji leži na licu, vendar ji tisti blagi nasmeh ni izginil z njega. "Pst, on je tukaj in spi!" ji je zašepetala Anica, ki ji je pritekla naproti. Marija je hotela kreniti nazaj, a Anica jo je prijela za roko in jo peljala k odprtim vratom, ki so vodile v sosedno sobo. "Ne bo se prebudil, brez skrbi, zelo je utrujen." Skozi okno visoko pod stropom je padala dnevna luč in bledo razsvetljevala njegov obraz. Spal je z licem na mizi. Poteze so se mu črtale zelo izrazito in trpko. Marija dolgo ni odmeknila oči od Simonovega obraza. Anica jo je opazovala in zdelo sc ji je, da je v Marijinem pogledu nekaj kar je več kot dekliška, več kot materinska ljubezen. Simon je premeknil ustnice in izgovoril nekaj, česar nista razumeli. "Nocoj sc je ubilo neke dekle, ki jo je on poznal. Ves prepadel je bil radi tega. Prodal je tudi gosli v trgovini pri Steinerju, kar ga je gotovo zelo potrlo. Mislim, da bi bilo treba gosli odkupiti. Spomnila sem se nate, ko mi je to pripovedoval. Vrnil mi je ves dolg in pustil tudi denar za stanarino, da ga ponesem gospodinji. Gotovo mu je stanovanje odpovedala. Sinoči je bil pri Regini, potem pa je taval vso noč po mestu. Rekel je, da me je klical. Potem pa je zopet pripomnil, da je bil pri Regini vso noč, a je to trdil samo zato, ker si misli, da bi bilo meni težko, če bi vedela, da me ni mogel priklicati. Tudi Malči, ki ga je iskala navsezgodaj tu, je rekla, da je odšel že pred polnočjo od Regine in da so to opazili šele tedaj, ko so se hoteli odpeljati v okolico." "Kdo jc Malči?" "Neka ločena gospa iz njegove družbe. Pst, spet nekaj govori." Poslušali sta Simon je sedaj govoril hitro in glasno. "Jelka, bolje je, da kupil gosli svojemu o-troku in njegovo ime bo cigan in se bo klatil po svetu in opeval tebe, svojo mater, in nas vse — reci mu — jaz tudi —" Besede so postale nerazločne. "Jelka je tista, ki se je nocoj ubila," je pojasnila Anica in zopet sta gledali Simona, ki je glasno govoril. "Njegova duša se bo imenovala Dalija — prelepi cvet. Razprostrl bo svoje barve, svoje ljubezni, med ljudi. Odpri, Jelka, svoja usta in odgovori moji besedi . . . Beseda naj areča besedo. Slišal bi rad tvojo besedo, ki je bila neizgovorjena dosedaj! Nihče iz mojega ljudstva je še ni slišal dosedaj ... Tvoj obraz je bel kot mleko. Izsesali so kri iz njega. Z železom so štrli tvoje srce. Hotela si otroka, a otrok v tebi je bil tujec in tujec se je sramoval, da mu ti nosiš otroka. Ubil je tebe in otroka . . . Reci mi, Jelka, besedo . . . Nekoč je živela neka Marija ... In je šla tudi ona v noč . . . Rod prekleti — rod ciganov . . . Vzel bi ga v naročje, kot dete, in bi mu nalil opojne pijače v usta in mu zatisnil oči, da bi ne gledal več . . . Reci, Jelka, besedo . Dalija .. Simon je umolknil. Nemirno se je premeknil. -Anica jc tiho zaprla vrata, ne da bi spustila roko Marije, ki je trepetala v njeni. "Hočeš, da ti skuham kavo?" "Ne. Zelo sem utrujena. Jutri, Anica, ti pošljem pismo z denarjem po kakem dečku. Ne smeš mu izdati ničesar! Tudi za gosli mu ne povej! Skušala jih bom odkupiti in jih shranila pri sebi. Danes je petek. V nedeljo popoldne pridi s tovarišicami! Naročila sem nekaj knjig iz Ljubljane. Razdelila jih bom med vas." Hotela je oditi, toda tedaj je vstopila Regina. "Ali je Simon tu?" "Spat je odšel," je odgovorila Anica. , "Izroči mu to pismo!" Dala ji je pismo. Potom pa se je ozrla v Marijo in ni mogla od-mekniti oči z njenega obraza. Obe deklici sta se gledali nepremično, potem pa je Regina vzkliknila: "Zelo lepi ste. Vi bi lahko doživeli veliko uspeha v življenju: Anica, povej Simonu, v kateri goatilni služi ta' goapodična. Takoj bo tekel tja." Obrnila se je in odhitela na cesto. "To je Regina," je pojasnila Anica, ki v veliki zadregi ni vedela, kaj'bi rekla. A Marija se je samo nasmehnila, dala ji roko in odšla naravnost proti omenjeni trgovini za godala. Na obrazu se ji je zrcalila radost. Ni mislila, da bo videla Simona danes. Neumljlv pa ji je bil stavek: "Nekoč je živela neka Marija in je šla tudi ona v noč." Te besede so ji zagrenile veselje. i Sicer je bila še polna vtiskov pretekle noči. Ni bilo ničesar tistega, česar se je bala. Gostje so začudeni gledali novo lepoto telesa ln duše, ki se je pojavila,pred njimi in razlila morje zvokov v njihova srca. Je bilo pač nekaj takega v njenem izrazu. Cvetja so ji nakupili veliko, toda k sebi se je ni upal povabiti nihče. Marija je bila prelepa za njihove vsakdanje strasti in so vsi osupnili, ko je uprla oči po dvorani. Tovariiice so jo sprejele prijazno. O-na jim je razdelila cvetja, ki ga je dobila, in jih s tem spravila v veliko veselje. Te tovariši-ce, zbrane z vseh strani juga, ao se ji zazdele kot sestre. Vsaka je bila lepa na poseben način, vsaka je bila na poseben način dobra z njo. (Dalja prihodnjič.) Grešnik Lenart Življenjepis otroka Ivan Cankar (Se nadaljuje.) "Oj takrat vas pokličem vse, ki *tc videli, kako sem bil lačen in žalosten In se niste smejali zaiadi moje žalosti. Poklicem va» m vam perečem: Glejte, kam sem gledal, kaj sem videl, ko ste izpraševali, kam da strme v temo u« moje neumne oči! Ne bo na>> vei' zeblo, nič več ne bomo lačni, stiahov ne bo več. Veselite »e z menoj, da sr je zgodilo, kukor je Bog obljubil in da je bila nuku vera potrjena! — Tako vam |*»recem prijeli m* bomo j* roke in bomo stopili če i prag Prišli nam bo-do naproti angelji božji ln s poz* nali m* bonm. Stopili bomo pred samega Je/usa. ki ima na levem licu pod očnu>m kapljo krvi in hude rane na dlaneh Takrat bo kri posušena in rane bodo za-cel Jene Nagnil *r ho dobiotlji-vo k nam in bo rekel Pozdravljeni, devetkrat ubo^l, zdaj devetkrat bogati, ki ste bili žejni in lačni ljubezni; dajte da vas napojim in nasitim! — In najprej bo prijel za roke vas, o mati, za te uboge, ljube roke, ki so prejele!" .. Tih glas, ljubezni poln in ža losten, je vztrepetal skozi tišino in sanje. "Zakaj jokaš. Lenart?" Ozrl sp je plah in tuj, kakor da je bil zviškoma treščil iz nebeškega jutra v brezdanjo noč. Sedel je na peči, »podaj je bila črna izba. mrzla in zapuščena, mati je sedc)a za mizo, v mraku. njen beli obraz se je svitil. "O mati, kje je še vse tisto... kje je še... kje je še!" Zajokal je naglas. VI. Ko je Lenart hodil v šole in je bil ministrant, se je z vsem svojim velikim srcem zaljubil v gospoda Julčeta; zakaj Julče je bil goapod Učitelj ga je poklical in mu je oznamil. MAMY ims Of AUlfD SHIFS lla beached and grounded at the Normandj beachhead after a violent atorm struck tha American "Artificial H ar bor" installation at "Omaha Baach" naar CoUevilla, on the Narmandj coast. Th« prefabricated harbor, built in Britain, was towed aeross the Channel durlng the invasion to enable bi* cargo shipsto unload their supplies directly on piers the size of Dpvcr. England. / evangeljsko stran, in je ugledal Julčeta med ljudmi, se mu je zameglilo, ga je zabolelo od sladkosti. In ugledal ga je vse-ej med stoterimi, tudi če so stali v dveh vrstah pred njim; ugledal bi ga bil skozi debel zid. Velifcpkrat je bil potrt in uža-jen zaradi svoje ljubezni, ali nikoli je ni zatajil, ni pustil, da bi jo zaaenčilo karkoli. Zavzdihnil je, -.solze so mu zalile oči, srce pa je v bolečini ostalo gor-co in udano. Najhujše ga je pre-sunilo, ko je stopil nekoč pod kozolec blizu hiše in je zagledal tam Julčeta, ki je sedel s tovarišem na senu. Tisti tovariš je bil velik razbojnik, imel je pegast, nesramen obraz in je velel vse. .'Tam sta sedela, smeja-a sta se z grdim smehom, pozdravila fta ga s tako čudno predrznimi očmi, kakor da bi gledala iz blata. "No, sveti Alojzij, ali te je kaj sram?" ga je vprašal razbojnik. "No, u&njak, ali bi bral z nama še kakšno drugo berilo?" se e zasmejal Julče in je gledal naravnost nanj, brez strahu, zavaljeno in neprijazno. Lenart je zardel, ni zinil besede in je šel stran; srce mu je bilo bolno, kakor da se je bilo nekaj silji nagnusnega zvalilo nanj. Za seboj je slišal smeh, nečist in hripav, kakor da bi se smejali pijanci v krčmi. Nihče ni bil oskrunjen, še pegasti razbojnik ne. Bridkost je sila v srcu edinole zato, ker je občutilo, da ae preliva po svetu črna gnusoba, ki ne prizanese nikomur in bi ae ne ustavila niti ne pred aamim tabernakljem. Iz ogromnega korita brizga na vse strani; kogar oškropi, se ne umije tako kmalu. "Le njega ne, da bi vsaj njega ne zadelo!" je prosil, sam ni vedel koga in kam, ko je zasopel bežal domov. "Da bi ne zadelo moje ljubezni!" je reklo natihoma srce, ki se je bilo komaj umaknilo kaplji. "Kaj ti je, da težko dihaš in da si tako bled?" ga je vprašala mati. "Padel sem!" je odgovoril ter se obrnil stran. Na pustno nedeljo popoldne se je napotil k Julčetu. Na pragu se mu je mati zasmejala in je zaklicala za njim: "Pa le veliko špehovke prine-si!" "Bom!" Solnce je bilo toplo, sneg se je tajal, mešal se je na cesti z blatom v r umerit) brozgo, ki je segala do, gležnjev. Koder je prišel mimo krčme, je slišal smeh in petje in žvenketanje kozarcev. Kogar je srečal, je bi v lica ves kipeč od predpustne-ga veselja, pomežikaval si je s solncem, hodil poskočno, kroži z rokama, kakor da bi plesal z dekletom. Bog vam blagoslovi nedeljo in naj jo meni tudi!" se je nasmehnil Lenart in je stopil hitro. Luža mu je glasno cmokala v nizkih materinih čižmih, ki so bili preveliki zanj. Hiša Julčetovih je bila še bele jša, bolj gosposka nego poprej od solnca kakor oprana. Luč se je upirala v okna, da so se le sketala v čistem zlatu. Gradič, dom veselih in srečnih ljudi, ki se ljubijo med seboj in trosijo "Vsaki četrtek in vsako nedeljo pojdi k Julčetu; da se bo učil in da bo napisal naloge! Tudi drugače lahko stopR tja; bo tvoja škoda, če boš pameten!" Lenart je šel domov ln se je tresel od radosti. "Mati, Julčeta bom uči!" Mati se mu je naamehnila in zardela tudi sama. "Saj sem vedel! Saj sem vedel!" je rekel Lenart; in izba ni bila več črna, kar posuta ja bila z zlatimi žarki, s cekini. Julčetovi so imeli visoko belo hišo kraj potoka; za hišo ja bil velik vrt; otroci ao gledali sko-zi železno ograjo, skozi gosto živo mejo in niso videli ničesar. "Na tistem vrtu se bova učila!" je rekel Lenart. Julče je bil velik fant, za pol glave večji od Lenarta. Močan ja bil. vesel in razpoaajen, kakor da bi mu iz oči in iz vaeh prstov Švigale žive iakre. In lep je bil. da bi se človek tamaknil. Žametna kakor breskev ao bila njegova lica. njegove oči ao bile svetle i prešerne, zmirom rosne od spomladaniikega veselja, njegov smeh je bil /vočen in u-bran, kakor potrkavanjc zvonov Kadar se je Lenart ministrant okrenil pred oltarjem, ko je nesel težko mašno knjigo na Iziel je—izpopolnjeni ll DR. KERNOV anglesko-slovenski - besednjak Cena $5.00 s poštnino vr«d i ......********.......................rrrrrr ff trnifj X. J m: u V salogi imamo tudi njegovo Aagleško-slovensko berilo najlu^ttfilpuiuoček pri učenju angleščine aa starejše. all mlajšim aa učenje slovenščine., vHH Com $2.00 s poštnino vred Naročila prej« proletarec 2301 S. L*wnd*le Ave., Chicago 23, IU. ljubezen še drugim z dobrotnimi rokami. Ko je stopil v široko vežo, ga je obšla nenadoma čudna bojazen, da si ni upal spremenilo, se za tisoč milj od-meknilo v daljavo. Iz kuhinje je prišla stara hišna, ki jo je poznal. Dolg bel predpasnik je imela in v laseh belo pentljo. Na velikem pladnju je nesla špehovko, že narezano, s cukrom potreseno. Ru- ^^[OREK, meno zapečena >kori71 vsakem lahkotnem rahlo stresla. Tista rujl ja bi zahrustala rn^H to pa bi se sladko ,n J^l P"s na jeziku. Drug*?' hišna vselej zagledala * škilila z enim očesom^! ga je vselej, celo v kil je časih poklicala; >\ zmenila zanj, šla Je miL* kor mimo zid® 6-» ■ ' I vrnila, se je Kaj pa ti? Kaj ne sijo?" In je šla. ' (Se nadaljuje) Alt slo naročeni nt d "Proaveto"? Podpir.it, Razni mali Qyi "Night VVatchi Stalna pozicija. Cadillac GUss (J 900 W. Cermak Rrf ""žinska" za splošno hišno delo. Dober, mala farma. Ob sobotah in ljah prosto. $18.00.-2. nad*,. South Parkside. Tel. Austin1 potrebujemo" KOVAŠKEGA POMOČI^ za delo na Power Hammerj in nakovalu. STENBERG FORGING CO I 3717 Milwaukee Avenue Phone Avenue "FOREMAN" Mora biti popolnoma sp nadzorovati delavce v "die ali "plaatic die shop". Nova l plastičnih izdelkov. CHICAGO DIE MOULD MFG i 4001 Wrightwood Ave. DELO DOBI "PORTER & JANIT0R in SIMONIZER" Plača za 5% dni v tednu, $401 $50.00 tedensko. C. ZEPP INC. 2950 Lawrence Ave. JUNiperl V Proavcil so dnsvn* ml nc in delavsko vofiL JUi čižaie vsak dan? TISKARNA S.N.P.J. v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila aa veselice in shode, vizitnkt, časnike, knjiga, koledarje, letake itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TI8KABII .... Vaa pojasnila daja vodstvo tiskani Cene šmarne, linijsko delo prva ma .... Pišite po informacija na naslov: SNPJ P Rl N T E RY 2857-59 S. Latmdale Avenue - . Chicago 23. Illls* TEL. ROCKWELL 4104 naročite si dnevnik prosveto Po sklopu 12. rodne konvencijo so lahko naroči aa list Pn"** prišteje eden. dva, tri. Štiri ali pet članov ia ena drušino k aal nlnL Lisi Psosvela slane n vse enako, aa člane all nočlana M 00 e ono letno naročnino. Ket oa člani fta plačajo pri asosmtntu $U0n tednik, se Jim to prišteje k naročnini. ToscJ sedaj nI nrok* da Jo lisi predrag sa člane SNPJ. Ust Prosveta Jo vaša lasinlas a gotovo Jo v vsaki društnl nokdo. ki M rad čital Mat vsak dan. Pojeanilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti SNPJ, sil če se preseli proč od družino in bo sahtoval sam ivoj lst tednik, bodo moral tisti član is dotično družine, kl je tako »kupo« naročena na dnevnik Prosvoto, to takoj naznaniti upravniitvu 1»» ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tep «• itori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročnin. Cona iialu Prosveta Jot Za Zdrui. drfteve in Kanade 9Mt 1 tednik la.. 2 tednika in 3 tednike in. 4 tednike in. ft tednikov In in okolico I«— Ispolnlte spodnji kupon, priloilte Menoj Ordot v pismu in si naročite __ vsoto daoa»|s lisL Id Jo Taia lastal PROSVETA. SNPJ. tSS7 Bo. LawndaU Ave. Chicapo 23. m. Priloftoao pošiljam naročnine aa Ust Prosvoto vsoto I 1* -------- i m društva Naslov ____________, — Ustavilo tednik In §e pripišite k saoji naročnini ed članov mojo drušinoi L________________CL dništra št- 3 ...................ft, li. — 4. --------------j_____ft, drvštra H.— ». --------------------------CL društvu.