AKTUALNO VPRAŠANJE V tem času, ko podjetja zaključujejo letne bilance, se je pravzaprav šele dokončno pokazalo, kako so med letom Gospodarila. Ob razpravi delavskih svetov, kam naj bi vložili ustvarjeni dobiček, pa se je še bolj izrazito pokazalo, kako nameravajo gospodariti v bodoče in kakšna so njihova stremljenja. V večini primerov se je pokazalo, da organi upravljanja zasledujejo prt svojem delu težnje po čim boljšem in hitrejšem razvoju podjetja in urejanju družbenega standarda delavcev. Ta .o s« n. pr. v Železarni na Jesenicah skle- nili, da bode z ustvarjenim dobičkom gradili stanovanja, na zasedanju delavskega sveta v tovarni »Inteks« v Kranju pa so sklenili, da bodo ustvarjeni dobiček vložili t investicije za družbeni standard. Na drugi strani pa imamo še vedno nekatera podjetja, v katerih imajo pred očmi le trenutne interese. Tako je n. pr. delavski svet grosističnega trgovskega podjetja »-Kokra« v Kranju sklenil, da bodo zdaj razdelili še eno plačo kljub temu, da so v tem podjetju že prej razdelili lanski dobiček v višini 3 in pol mesečne plače in kljub temu, da je delavski svet vedel za sta- lišče političnega vodstva t občini, ki se s tem predlogom ni strinjalo. V trgovskem podjetju »-Moda« v Kranju so razdelili delavcem lani 2, letos pa je delavski svet sklenil, da bodo razdelili še poldrugo plačo. Ali ni takšno sebično ravnanje, ki je k sreči omejeno na posamezna podjetja, zasmehovanje naporov drugih kolektivov, ki se trudijo, da bi z lastnimi sredstvi prispevali k urejanju problemov gospodarstva in družbenega standarda? AKTUALNO VPRAŠANJE OBISK NOVINARJEV V CERKLJAH GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO ^ETO XI., ŠT. 19 — CENA DIN 10.— KRANJ, 10. MARCA 1958 V PRIPRAVAH NA SKUPŠČINSKE V O LIT v E Novinarji »Glasa Gorenjske« so v petek zvečer obiskali Cerk-ljane. V nabito polni dvorani so poslušalcem posredovali v obliki razgovora, člankov, reportaž, vesti in slik problematiko njihovega kraja. Za smeh in zabavo sta poskrbela Lipe Revše in Ahačičev kvartet. Posebnost novinarskega večera pa je bilo to pot tekmovanje ekip, ki so za svoje odgovore na najrazličnejša vprašanja, prejele tudi nagrade. Najboljša je bila ekipa žena s 36 točkami, pred ekipo kmetovalcev s 35 in mladinci (na sliki), ki jih je komisija ocenila s 33 točkami. Počastili so Dan žena V četrtek, 6. marca, zvečer je ne Jugoslavije, je v kino dvo- bil, Bledu. Tovariša Vinka Hafner-ki so ga volivci gornjesav-s*e doline izbrali za kandidata v Zvezni zbor Ljudske skupšči- rani poslušalo kakih 300 voliv- voj na tem področju. Govorili so tudi o urejanju hudournika Ko- cev. Ko je tov. Hafner govoril o kre in o drugih vprašanjih ko- ekonomskem razvoju Jugoslavi- munalne ureditve na Visokem in je in o velikih uspehih v naši okolici. Kmetje zadružniki so novi družbeni ureditvi, so ga bili zadovoljni s točnimi in volivci večkrat prekinili z aplav- stvarnimi pojasnili kandidata, zom. Govornik je pojasnil vo- kje bodo volitve Bolje pripravljene? Predvolilno tekmovanje organizacije SZDL Visoko Nad 200 volivcev, kolikor Se i'h je zbralo na predvolilnem zborovanju na Visokem v Petek, je v imenu organi-*ap»je SZDL Visoko napovedo predvolilno tekmovanje t*®01 sosednim organizacijam * tekmovanju so pozvali ?Sr,0vne organizacije v Trbo-v n> Šenčurju, Prcbačevem, ^°Sljah, Voklem in Olševku, a tudi vse osnovne orfrani- "Je SZDL v občini Cerklje. lav ^ekrnovali bodo po naslcd-n,,r» točkah: \ k je bodo volišča in vasi aJlcpše okrašene; * kje bo najmanj absti- livcem tudi vlogo ljudskega poslanca in naloge republiških in Zvezne ljudske skupščine pri nadaljnjem razvoju naše socialistične demokracije. V dvorani zadružnega doma na Visokem se je v petek, dne 7. marca, zvečer zbralo več kot 200 volivcev z Visokega, Luž in okoliških vasi na predvolilno zborovanje. Po uvodnih besedah predsednika organizacije SZDL za Visoko, tov. Franca Vrtačni-ka, je navzočim volivcem spregovoril kandidat za Republiški zbor Ljudske skupščine. Sloveni- se je predvolilnega zborovanja, Predvolilno zborovanje, ki je bilo v petek na Javorniku, je bilo zelo živahno. Govorila sta Franc Treven in Dušan Stare, ki kandidirata za poslanca v Republiški zbor Ljudske skupščine Slovenije. Več kot 200 volivcev z Javornika in okolice je poslušalo njuna izvajanja in pojasnila o ekonomskem in družbenem napredku pri nas in o nekaterih konkretnih vprašanjih, ki zanimajo volivce na Javorniku. Kljub zelo slabemu vremenu lllllIMII 11 U i V KRANJU [Ulj II U HI Uw&M v petek zvečer je bila v Pre- tT Sernovem gledališču v Kranju osrednja akademija v počasti- bora SZDL za Stražišče Marjan tev Dneva žena. Akademijo je Skok. priredil Občinski odbor SZDL Kandidat za Zvezni zbor Ljud- Kranj. Po uvodnem referatu o ske skupščine Jugoslavije, tov. s. marcu, Dnevu žena, ki ga je Boris Ziherl, je volivcem pojas- imela predsednica Sveta za var- nil delo Zvezne ljudske skup- stvo družine pri ObLO Kranj ščine v zadnjih letih. V tej zvezi toV- Marija Strajnarjeva, je bila je tov. Ziherl omenil nekatere predstava jeseniškega Mestnega važne zakone, ki jih je ta zvez- gledališča. Jeseničani so to pot ni organ sprejel z namenom, da gostovali v Kranju z A. Miller- bi pravilno usmerjal naš sploš- jevo dramo »Lov na čarovnice-«, ni družbeni in gospodarski raz- voj in odstranjeval ostanke stare zakonodaje ter vsklajeval razlike, ki nastajajo v različnih krajih dežele. Govornik je pri tem naštel nekatere konkretne primere, kako se delo oziroma zakonodaja uresničuje v praksi ter naglasil, da je potrebno še več pomoči samoupravnih organov samih v okviru naših komunalnih skupnosti. najmanj c« (volivcev, ki ne volijo); i. * kje bo najmanj nevednih glasovnic; ; kje bodo najprej in z *Jboijšim izidom zaključili Vol'tvP. je Tone Fajfar o zunanjem in notranjepolitičnem razvoju naše dežele in še posebno o pomenu delavskega in družbenega samoupravljanja. Njegovemu govoru je sledila dobro uro trajajoča razprava. — Udeleženci so želeli še podrobnejših pojasnil o nekaterih, za kraj in okolico posebno aktualnih problemih in težavah. Najdlje so se zadržali pri razgovoru o kooperaciji v kmetijstvu, o ugodnih vplivih zadruge na kmete ter 0 lastniških odnosih zemlje glede na nadaljnji raz- ki je bilo v petek zvečer v Domu Svobode v Stražišču, udeležilo več kot 200 volivcev. Zborovanje je začel predsednik od- NA BLEDU Bled, 9. marca. — V blejski občini so letos lepo proslavili 8. marec. Sinoči so imeli proslavo na Bledu in Zg. Gorjah, predsinočnim pa v Podhomu. — Na blejski proslavi je o pomenu Dneva žena govoril sekretar obč. odbora SZDL Janez Strgar, blejski moški pevski zbor pa je zapel nekaj parti-Tov. Boris Ziherl je prav tako zanskih, umetnih in narodnih pe-govoril o komunalnih problemih srni. Z recitacijami in glasbenimi v delavskih središčih in o dru- točkami so nastopili učenci blejske gih aktualnih vprašanjih. osemletke. Prisotnim ženam so K. M. tudi prisrčno čestitali za praznik. Podobno so počastili Dan žena tudi v Ribnem in na Bohinjski Beli. jb. NA JESENICAH V počastitev praznika žena je priredila jeseniška glasbena šola na večer pred praznikom v Delavskem domu koncert, čigar program so izvajali gojenci glasbenega zavoda. Zene in ostali v tesno zasedeni dvorani so nagradili mladino z lepimi aplavzi. V soboto zvečer pa je uprizorilo jeseniško gledališče za jeseniške žene A. Millerja dramo Lov na čarovnice, ki je nekaj sto žena zelo navdušila. U. V KAMNIKU Na večer pred Dnevom žena je bila v veliki dvorani Kulturnega doma v Kamniku slavnostna akademija ob veliki udeležbi občinstva. Govorila je kandidatinja za poslanca v Republiški zbor Ljudske skupščine Slovenije, Ada Krivic, kulturni program pa je izvajala godba Ljudske milice iz Ljubljane. Z. PREDVOLILNI RAZGOVOR ŠOLSKO REFORMO ZAČNIMO URESNIČEVATI et nas je presenetit sneg Predsednik Sveta za šolstvo OLO Kranj, tov. Milan Ogris kandidira v občini Tržič za poslanca v Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LRS. Na vprašanje o aktualnih problemih na področju šolstva je tov. Milan Ojrris odgovoril takole: »Govoriti o šolstvu, se pravi Delovati bo potrebno zlasti na poseči v področje, ki je na da- to- da se učiteljski zbor matične _ , •• __ . . . .. šole spoji z učiteljstvom podruž- nasnji močno razvojni stopnji v ... . , ; . , \v, „ ' J menih sol v enoten kolektiv. S temeljiti preobrazbi, katero mu tem bo mogoče bolje vskladiti * pete'>rnv Ie vs,> ka/alo, da je letošnja zima vzela slovo, nas )e ek sp«t prose,,,,m SIU.g. jo pot nas Je že četrtič pobelila snežna odeja narekuje šolska reforma. Mno-dovolj politega črnila in govor-go je bilo že razprav, člankov, jenja o reformi in zadnji čas je, da se reformna načela začno uresničevati v praksi. Sicer je v našem okraju bilo v tem smislu že precej storjenega, vendar bo v bližnji bodočnosti potrebno storiti še več. Predvsem bo potrebno utrditi položaj osemletke, da bo kot matična šola v smislu reformnih načel, postala res pedagofika voditeljica podružničnih šol — vendar samo pedagoški vodja, ne pa tudi upravni vodja, kajti upravni posli spadajo še vedno v pristojnost podružničnih šol. Izvršitev te nalogo bo razen od ■piskih odborov še zlasti odvisna od ravnateljev osemletk, posredno pa tudi od inšpekcijske službe, ki je še v pristojnosti Okrajnega ljudskega odbora. Ta ho morala ravnatelji« osemletk in njihovo delo pravilno usmerjati in pripravljati teren, da se tudi inšpekcijski posli prenesejo na občinske ljudske odbore. učne načrte in jih bolj enotno Izvajati. Učiteljski zbor matične šole bo že vnaprej obveščen in I i znanj en z nivojem učencev, ki jih bo iz podružničnih šol dobil v višje razrede, učiteljem podružničnih šol pa bo ob sodelovanju z učiteljskim zborom matične šole omogočeno vzgajati in učiti mladino tako, da bo zadostila zahtevam, ki jih nanjo stavijo višji razredi osemletke. Ni torej potrebno zapirati se vase. temveč čim Yolj gojiti duha kolektivnosti in tovarištva! Po zadnjih podatkih manjka v našem okraju 125 predmetnih in 56 osnovnošolskih učiteljev. Višja pedagoška šola in učiteljišča še ne bodo tako kmalu mogla zadostiti potrebam po učiteljskem kadru, zato je potrebno obstoječemu kadru posvetiti vso skrb pri njegovem razvoju. Občinski ljudski odboii morajo v svojih proračunih zagotoviti potrebna finančna sredstva za strokovni dvig učiteljskega kadra. Občinski sveti za šolstvo naj skupno z ravnatelji in vodji šol ter šolskimi odbori temeljito prouče, kaj manjka našim učiteljem, da bodo v pedagoškem smislu lahko uspešno izvajali reformna načela. Predvsem bo potreben študij ideoloških osnov reforme, spremljanje pedagoška literature in razpravljanje o ak-tuelnih člankih o šolstvu, po drugi strani pa preko seminarjev, tečajev in skupnih konferenc strokovno izpopolnjevanje učiteljskega kadra. V najbližji bodočnosti bodo objavljeni razpisi službenih mest na naših šolah. Dela v zvezi z razpisovanjem se bodo morali zlasti šolski odbori lotiti z vso odgovornostjo, pa tudi ljudski odbori in sveti za šolstvo naj se predhodno temeljito seznanijo s problematiko razpisa, kakor tudi z načinom in tehniko razpisovanja. Učni načrti se v naših šolah precej dosledno izvajajo, toda to še ne pomeni, da smo dosegli že najvišjo možno stopnjo. Predvsem naj bi pri izvajanju učnega načrta ločili važno snov od manj važne, torej jedrno snov od informativne. Poseben poudarek naj bi dali izvajanju učnega načrta zlasti pri predmetih tehnične vzgoje (rončo delo, fiz-kultura, glasba itd.), ki do sedaj niso bili enaki drugim, pa jih je reforma enako vrednotila z ostalimi. 2e nekajkrat je bilo načeto vprašanje: kaj pa društva učiteljev? Na nekaterih področjih našega okraja se delo teh društev prav nič ne pozna, pa tudi Zveza učiteljskih društev naše-ga okraja ne posveča skrbi ak-tivizaciji teh društev. Naj služijo te vrstice kot vzpodbuda in opozorilo vsem, ki so odgovorni za delo teh društev, saj so v prvi vrsti poklicana, da podago-ško in strokovno usmerjajo učiteljski kader, pa tudi delo občinskih svetov in okrajnega sveta za šolstvo bi bilo z njihovimi umestnimi sugestijami in aktivno pomočjo lahko plodnejše! 7E4 2 Gta* Gorenjske KRANJ, 10. MARCA 1958 LJUDJE IN DOGODKI DOSLEDNI SAMI SEBI PROTEST Tekmi v oborožitvi ves svet odgovarja s protesti in demonstracijami, ki se vrste druga za drugo, Vsekakor je to dejstvo zelo močno orožje vseh tistih, ki nimajo mesta za okroglo mizo. Pred nekaj dnevi je tudi Bonn, kot vsi tisti, ki podpirajo politiko oboroževanja, dobil dokaj resno svarilo, katerega so dali oni, ki poganjajo sicer močan, a tudi kompromitiran Kruppov stroj. 500 rudarjev Kruppovega rudnika »-Hellene« je demonstriralo pred vhodom v rudnik proti atomski oborožitvi Bundesvvehra. S svojimi podpisi so se pridružiii učenjakom iz G^ttingena, ki zahtevajo takojšnjo ukinitev nuklearnih eksperimentov. Rudarji »Helle-ne* so tudi energično zahtevali osvojitev poljskega načrta o neatomski zoni. Toda kljub takšnemu razpoloženju, ki vlada med preprostim nemškim prebivalstvom, uradni krogi Bonna odbijajo to tako popularno idejo. Ali bodo še dolgo vztrajali pri svoji trmoglavosti, ne moremo reči. Jasno pa nam mora biti, da bo slej ko prej zmagala večina. BLAGOSLOVITEV RADIA Vatikanska kongregacija obredov je sprejela posebno besedilo, ki ga bodo izgovarjali duhovniki pri blagoslovitvi — radia. Omenjeno besedilo bo imelo seveda tudi svoj prostor -to of icielen - v rimskem ritualu. Doslej je cerkev blagoslavljala hiše, hleve, konje, in govedo, odslej pa tudi — radio-aparate. Morda zato, da bodo bolje funkcionirali? Ali pa zato, da njihovi lastniki ne bi na blagoslovljenih sprejemnikih poslušali tisto, kar blagoslov ne dovoljuje. Vsaka pripomba k temu bi bila odveč. Lahko pa bi rekli, da je to dejstvo vse prej kot resno — morda prav smešno. UŽALJENI PRINC Monacovski princ Rainer III. je močno užaljen. V enem izmed pariških tednikov je bila objavljena vest z naslovom: -Sta Rainer in Ali Kan izgubljena?« in z vsebino, da je suveren Monaca v takšnih finančnih škripcih, da ga je moral znan posestnik številnih pomorskih ladij, Aristotel Onassis, vzeti v svojo. oskrbo. Onassis že dlje biva v Monacu in je tudi lastnik znamenite igralnice v Monte Carlu. Polnomočni minister Monaca v Parizu Jean Du-hamel je protestiral pri francoskem ministru za zunanje zadeve. Ta je sklical sodišče, ki je zadevo raziskalo in uredilo vse potrebno s tednikom, ki je objavil to vest. Odgovor: Princ ni v oskrbi Onnssisa. Kako pa je v resnici: Monaco in princ živita od igralnice, le-ta pa je — Onassisova. IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN V prvi polovici tedna močna pnoblačitev in nevarnost obilnih padavin. Proti koncu tedna jasno In toplo pomladansko vreme. Najnovejši intervju predsednika Tita s sodelavcem ameriškega časopisa »New York Times« je zbudil širok odmev v svetu. V vrsti vprašanj, ki jih je ameriški novinar zastavil našemu predsedniku, je zajeto gledanje Jugoslavije na najvažnejše probleme današnjega sveta. Politika Jugoslavije je sicer znana: to je politika, ki temelji na načelih miroljubnega sožitja: na nevmešavanju, spoštovanju neodvisnosti drugih držav, enakopravnem sodelovanju in miroljubnem reševanju vseh spornih vprašanj. Toda mednarodni položaj se vseeno spreminja ;zato je treba vedno znova oceniti nastalo situacijo in zavzeti jasno in nedvoumno stališče do trenutno najbolj perečih problemov. Prav zato je vsaka izjava predstavnikov jugoslovanske vlade, predvsem pa predsednika Tita deležna najširše mednarodne pozornosti. To tembolj, ker Jugoslavija zavzema v mednarodnem razmerju sil neodvisen položaj. Medtem ko je za države, ki so vključene v ta ali oni blok, običajno jasno, da imajo istovetna gledišča in ta zaradi svojega enoličnega ponavljanja niso zanimiva za široko javnost, pa dežele izven blokov s svojimi izvirnimi gledanji vedno zainteresirajo svet. Za Jugoslavijo vel|a to tembolj, ker je v svojih predlogih, pobudah in ukrepih vedno na tleh stvarnosti in se ne prepušča nerealnemu idealizmu. Vse to odseva tudi zadnji intervju predsednika Tita. V vsakem vprašanju lahko zasledimo dosledno privrženost Jugoslavije ideji miroljubnega sožitja. So sicer dežele, ki formalno prav tako priznavajo vsa ali vsaj nekatera teh načel, toda le takrat, kadar jim to koristi. Tega za našo državo ne moremo reči. Jugoslavija je dosledna v svojih načelih zunanjepolitične dejavnosti tudi takrat, kadar ji to ne prinaša nobenih koristi, ampak ji morda včasih celo škoduje. Prav zato predsednik Tito govori, da smo se odrekli ameriški vojaški pomoči, ker ni bila več v skladu z našo zunanjo politiko. Priznali smo Vzhodno Nemčijo, ker menimo, da moramo sodelovati z vsemi deželami brez razlike, čeprav smo s tem tvegali prekinitev diplomatskih odnosov z Zahodno Nemčijo. Politika sožitja se izraža tudi v zaskrbljenosti, ki jo izpričuje Jugoslavija zaradi nekaterih ukrepov v svetu, ki zaostrujejo mednarodni položaj. Predsednik Tito se je s tem v zvezi posebej dotaknil graditve raketnih oporišč v sosednji Italiji. Podprl pa je zamisel o ustanovitvi področja brez atomskega orožja v Srednji Evropi, kot ga predvideva poljski predlog (Zahodno in Vzhodno Nemčijo, Ceho-slovaško in Poljsko), pa tudi širšo inačico z Italijo, saj bi tak sporazum znatno ublažil sedanjo napetost in odprl pot tudi drugim sporazumom. Takšna aktivna stališča, kot jih je izrazil predsednik Tito do važnih mednarodnih vprašanj, so do- cela v skladu z živahno zunanjepolitično dejavnostjo jugoslovanske diplomacije. Politika miroljubnega sožitja namreč ne pomeni, da se hoče Jugoslavija zabubiti sama vase in da noče videti vseh bolečih vprašanj okrog sebe. »Za katerokoli državo je nemogoče, da bi bila nevtralna,« pravi predsednik Tito. »Vsaka brezbrižnost in nevtralnost lahko svetovni skupnosti več škoduje kakor koristi.« Ce pa neka država ni nevtralna, to še ne pomeni, da mora biti v enem ali drugem vojaško-politič-nem bloku. Nasprotno, prav položaj ivzen obstoječih blokovskih spon še bolj omogoča, da države delujejo za »okrepitev miru in za razvijanje dobrih stikov med vsemi deželami.« Med vprašanji ameriškega novinarja so bila taka, na katera predsednik Tito ni hotel odgovoriti. To pa zato, ker kot pravi sam predsednik, ne želi »dajati odgovorov, ki bi mogli količkaj prispevati k poslabšanju stikov s katerokoli deželo.« Tudi ta obzirnost je popolnoma v skladu z vso jugoslovansko politiko dobrih in prijateljskih odnosov z vsemi državami. Odgovori predsednika Tita sicer zajemajo pester spored najrazličnejših živih mednarodnih vprašanj, toda v vseh se zrcali dosledna jugoslovanska zunanja politika. Prav zato bo tudi ta intervju eden pomembnih dokumentov o pozitivni jugoslovanski dejavnosti na mednarodnem področju. MARTIN TOMAZIC v nedeljo smo, zabeležili S PREDVOLILNEGA ZBORO-ROVANJA V POLJANAH Poljane, 9. marca. — Danes je bilo tudi v Poljanah v Poljanski dolini predvolilno zborovanje, ki se ga je udeležilo 60 ljudi. Zborovanja se je udeležil poslanski kandidat za Republiški zbor Ljudske skupščine LRS, Stane Prezelj, ki je govoril o mednarodni politični situaciji in o gospodarskem razvoju pri nas, del govora pa je posvetil kmetijskemu razvoju Poljanske doline. Pretežni del razprave, v katero so volivci zelo živahno posegali, pa je bil posvečen razvoju kmetijstva v hribovitih predelih Poljanske doline, kjer je obdelovanje zemlje s poljedelskimi stroji zelo otežkočeno ali docela onemogočeno. S. OBČNI ZBOR KZ HOTAVLJE IN SEVODENJ Hotavlje, 9. marca. Včeraj sta imeli KZ Hotavlje in Sevodenj občni zbor, ki se ga je udeležil tudi poslanski kandidat za Republiški zbor Ljudske skupščine LRS, Igor Peternelj. Občni zbor je bil posvečen razvoju kmetijstva v Poljanski dolini in posebej razvoju obeh zadrug. S. PRITEGNILI BODO SE VEC KRVODAJALCEV Kokra, 9. marca. — Danes je imela osnovna organizacija RK Kokra v restavraciji kamnoloma t Kokri svoj redni letni občni zbor, ki je zelo dobro uspel. Ta organizacija je bila vse preteklo leto dokaj marljiva, plodni zaključki zbora pa kažejo, da tudi v prihodnje ne bo drugače. Sklenili so, da bodo povečali število članstva in krvodajalcev za bolnišnico TBC na Golniku, dalje so govorili o gradnji malih asanacij, o splošnem izboljšanju higiensko - zdravstvene službe itd. Po zboru so navzočim predvajali še zdravstvene filme, ki so jih bili zelo veseli. an ZAKLJUČILE SO GOSPODINJSKI TEČAJ Šenčur, 8. marca. — V soboto so v Šenčurju zaključili gospodinjski in kuharski tečaj, ki ga je pred tremi meseci organiziralo DPD »Svoboda« Šenčur za žene, dekleta in pionirke. Ob koncu so tečajnice organizirale tudi razstavo kuharskih in ročnih del. Tečaj je dobro uspel, kar je pokazala tudi razstava, ki si jo je do nedelje ogledalo več sto domačinov in okoličanov. Tečajnice so v počastitev Dneva žena, priredile tudi proslavo z bogatim kulturnim sporedom. -an »POVEJ, KAJ ZNAS« TUDI NA JESENICAH Jesenice, 9. marca. — Svoboda Jesenice je sklenila poskrbeti tudi za razvedrilo članstva in ostalega občinstva. Priredila je nekaj uspešnih veselih večerov, v soboto pa O NAGRAJEVANJU V GOSTINSTVU Tovariše v nekaterih gostinskih podjetjih smo vprašali, kaj sodijo o predlogu, po katerem naj ni gostinsko osebje nagrajevali po doseženem prometu, kar naj bi zamenjalo nestimulativni sistem rednih mesečnih oziroma urnih tarifnih postavk. Prejeli smo takale odgovore: Franc Crv, predsednik DS Grand hotela Toplice, Bled: ►>Nedvomno bi bilo nagrajevanje po učinku bolj stimulativno kot je nagrajevanje po času; težava bi bila le z določitvijo pravdnega merila za učinek. Ce bi vzeli za merilo promet, bi lahko prišlo do nepravičnih razlik: natakar, ki je nesel na mizo liter vode, je opravil enako delo, kakor njegov tovariš, ki je postregel gostom pri sosednji mizi z litrom vina. Zato bi bilo najbrž moč nagrajevati po učinku kvečjemu po skupinah (strežba, kuhinja, hotel itd.). Nujno pa bi bilo treba tak sistem pred uresničitvijo dobro proučiti, da ne bi prišlo do nepričakovanih nesorazmerij.« Maks Jakhel, predsednik DS .Krim«, Bled: »Po mojem mnenju je nunjo, da dobi vsak delavec svojo fiksno minimalno plačo ne glede na promet, ki ga je podjetje ustvarilo in ki je že tako in tako z zakonom zagotovljena. Za večjo stimulacijo i pa smatram, da bi bilo vsekakor koristno, da bi se variabilni del plače določal po doseženem delovnem učinku, ki je razviden iz doseženega prometa. Kako bi ta variabilni del plače delili med posamezne delavce, pa bi seveda moral v podrobnostih določati tarifni pravilnik za vsako podjetje posebej, upoštevajoč specifičnost posameznega delovnega mosta in predanost, ki jo posameznik kaže v svojem dolu.« Jože Markelj, direktor hotela »Evropa«, Kranj: -Z gotovostjo trdimo, da je to v gostinstvu problem številka ena, ker se nanj vežejo malone vsi ostali problemi. Brez pomišljanja je treba reči, da je plačevanje po delovnem učinku edini prijem, s katerim je moč doseči kulturno, hitro in solidno postrežbo, kvaliteto, odnos do gostov, do dela, do imovine. V gostinstvu v tujini je ravno plačni sistem eden glavnih faktorjev za formiranje konkurenčnih cen. Upoštevati moramo, da jo v večini gostinskih obratov do 30% in več neefektivnih ur, ki se morajo plačati, zasluženega pa ni bilo nič. To delo je vkalkulirano v končni ceni. Gostinstvo se teh Jieefektivnih ur spričo specifičnosti dela (če ni gostov, ni dela, ni zaslužka) ne more znebiti; če pa nekdo za nedelo dobi plačilo, trpi to nekdo drug, in to je potrošnik. Ne zahtevamo plačevanja vseh ur, ki jih nekdo v delu ali nedelu prebije na delovnem mestu, pač pa ob vsaki priliki predlagamo uvedbo oziroma izpopolnitev plačevanja po Učinku.« je priredila enega najuspelejših kulturno - zabavnih večerov. Program prvega dela je izvajala jeseniška glasbena šola, v drugem delu pod naslovom »Pokaži, kaj znaš«, pa je odgovarjalo več ekip na tri vprašanja. Za zmagovalce so bile pripravljene tudi tri nagrade, in sicer 3 tisoč, 2 tisoč in tisoč dinarjev. — Nedvomno je, da bo jeseniška Svoboda s prirejanjem takih večerov privabila v svojo dvorano vedno več gostov, hkrati pa bo povečala število svojih članov. Menimo, da je Svoboda Jesenice prvo prosvetno društvo, ki je uvedlo tovrstne prireditve. P. U. SKUPŠČINA GNP V PODZVEZNI LIGI LE 4 MLADINSKA MOŠTVA Kranj, 9. marca. V soboto je bila v Kranju 10. redna letna skupščina Gorenjske nogometne podzveze. Poleg številnih delegatov se je skupščine udeležil tudi delegat Nogometne zveze Slovenije, tov. Obersnel. Iz poročila sekretarja Pavla Novaka smo slišali, da združuje podzveza 19 klubov oziroma sekcij TVD »Partizan«. V tej organizaciji je včlanjeno skupno okrog 700 nogometašev. V živahni razpravi so mnogo govorili o tekmovanju mladinskih moštev, katerih je danes na Gorenjskem vse premalo, saj tekmujejo v podzvezni ligi le 4 moštva. Delegati so zato izrazili željo, da bi podzveza organizirala več mladinskih turnirjev, saj so bila do sedaj mladinska moštva zelo zapostavljena. Videti pa je, da temu ni kriva le podzveza, temveč tudi uprave klubov, ki vse premalo skrbijo za naraščaj. Razpravljali so tudi o novem načinu tekmovanja, kajti le-to je prineslo Gorenjski nogometni podzvezi nekatere spremembe. Z. ODBOJKAR.II IZ ŽIROVNICE ZMAGOVALCI K r.i ii j. 9. marca. — V Kranju je bil danes turnir v odbojki TVD »Partizan« z Gorenjske, katerega pa so se ude!, /ilr |f tri ekipe. Prvo mesto je osvojila Žirovnica pred Stra/i-'rem in Kranjem, ki je n tem osvojila tudi pokal Okrajne zveze Partizan za Gorenjsko. A. K. V SMRT ZARADI DUŠEVNE RAZRVANOSTI 2elezniki, 9. marca. - Pr«bi vake Ostrega vrha je v soboto zjutraj vznemirila vest, da si je 46-letna delavka Frančiška Cema-iar, stanujoča na Ostrem vrhu, vzela življenje. Pokojno Cemažar-jevo so ta dan ob 8. uri našli na podstrešju domače hiše. Komisija tajništva za notranje zadeve, ki je prispela na kraj samomora, je u(|otovila nekatere podrobnosti in sodi, da si je Cemažarjeva Vitla življenje zaradi duševne neur.iv novešenosti. PREDVOLILNO ZBOROVANJE V BLEJSKI OBČINI Tudi v blejski občini so se te dni pričela predvolilna zborovanja. Minuli četrtek je več sto volivcem Bleda govoril poslanski kandidat za Zvezni zbor Zvezne ljudske skupščine, Vinko Hafner. Zelo prepričljivo in stvarno je analiziral dosedanji gospodarski in politični razvoj pri nas, pokazal je postopni porast proizvodnje in narodnega dohodka, ki se je občutneje povečal zlasti leta 1957. Govoril je tudi o značilnostih družbenega plana in o vlogi ljudskega poslanca. Tovariš Hafner je med drugim opozoril tudi na gradnjo ceste Ljubljana—Zagreb ter na njen pomen pri razvoju domačega turizma, saj bo s tem odprta nova zveza južnih krajev z Gorenjsko. V prihodnjih dneh se bodo v blejski občini zvrstila še naslednja predvolilna zborovanja. 13. marca bo na Bledu zborovanje za mlade volivce, 14. marca na Bohinjski Beli, 17. marca v Sp. Gorjah, 18. marca v Podhomu in Zasipu in 20. marca v Ribnem. Predvolilno zborovanje v Zg. Gorjah, ki je bilo napovedano za danes, je preloženo na poznejši čas. jb. UČITELJEM IN PROFESORJEM STA V KRANJU GOVORILA POSLANSKA KANDIDATA BORIS ZIHERL IN SLAVICA ZIRKEL-BACH Društvo učiteljev in profesorjev — Kranj je imelo v soboto popoldan na osemletki France Perešeren v Kranju predvolilno zborovanje. Pred nabito polno dvorano sta prosvetnim delavcem govorila poslanski kandidat za Zvezni zbor Zvezne Ljudske skupščine Boris Ziherl in prof. Slavica Zirkelbach, ki kandidira za poslanca v Republiški zbor Ljudske sukpščine Slovenije. Medtem ko je tov. Slavica Zirkelbachova govorila o najbolj perečih vprašanjih šolstva, je tov. Boris Ziherl govoril o položaju žene v današnji družbi, o-družbenem samoupravljanju, o vprašanju demokratične kontrole vseh nad družbenim upravljanjem, o anarhičnem individualizmu ter perspektivah našega gospodarskega razvoja. F. PREMAJHNA DVORANA V Podljubelju je bil v soboto zvečer zbor volivcev, ki se ga je udeležilo 220 volivcev. Govoril je kandidat za Republiški zbor Ljudske skupščine LRS Franc Popit. Med razpravo so volivci pokazali največje zanimanje za vprašanja zunanje politike naše države, dalje razvoju kmetijstva in vprašanju delovne sile v zadrugah. Tamošnje žene so tov. Franca Popita po zborovanju povabile na proslavo praznika žena. POSLANSKI KANDIDAT FRANC POPIT JE GOVORIL V JELEN-DOLU V soboto popoldne je bilo t Je-lendolu pri Tržiču predvolilno zborovanje. O ekonomski politiki Jugoslavije in perspektivnem razvoju našega gospodarstva je govoril 65 volivcem tov. Franc Popit, poslanski kandidat za Republiški sbor Ljudske skupščine Slovenije. Zborovanju sta prisostvovala tudi poslanska kandidata Rudi Horva-tič za Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine in tov. Milan Ogris za Zbor proizvajalcev Republiške ljudske skupščine. Volivci so bili med razpravo zelo živahni, na številno vprašanja, o plačah, normah, cenah, socialnih vprašanjih in podobno pa jim je odgovarjal tov. Franc Popit. TOV. FRANC POPIT MED VOLIVCI V LESAH V nedeljo dopoldan je bilo v Lešah pri Tržiču predvolilno zborovanje, na katerem je govoril poslanski kandidat za Republiški /l>or Ljudske skupščine LRS, tov. Franc Popit. Na nekatera vprašanja volivcev lokalnega značaja sta odgovarjala poslansko kandidata Rudi Horvatič in Milan Ogris. PROSLAVA PRAZNIKA ZENA TUDI ZA OTROKE IN BOLNIKE Ravnateljstvo osemletke na J*" senirah je priredilo proslavo Dneva žena tudi za otroke. Vobilu k sodelovanju se je odzvala jeseniško glasbena šolo in priredilo ▼ soboto v dvorani Delavskega doma glasbeni nastop. Glasbena šola je priredila koncert tudi za bol- II nike jeseniške bolnišnice.. 1 KRANJ, 10. MARCA 1958 perspektivnega ina OLO Kranj jo v cilju konkretizacije resolucije Zvezne ljudske skupščine o perspektivnem razvoju kmetijstva in zadružništva na seji obeh zborov dne 4. marca 1958 razpravljal o stanju kmetijstva in gozdarstva ter sprejel naslednje smernice in načela, ki naj služijo kot osnova pri izdelavi perspektivnega plana kmetijstva in gozdarstva v kranjskem okraju: Kmetijsko zadružništvo Območje kranjskega okraja, ki obsega večji del Gorenjske, ima izrazito alpski značaj. Več kot polovico površin pokriva gozd, le eno tretjino je kmetijske zemlje, od te pa pičla polovica sposobna za obdelavo. V zasebnem lastništvu je 88,5 % obdelovalne zemlje, ki je razdeljena med 16.346 zemljiških gospodarjev, tako da na eno gospodarstvo odpade povpr. komaj 0.87 ha orne zemlje. Skoraj vsa posestva so močno razparcelirana. Na njivah pridelujejo številne kulture in poljščine, ki služijo v glavnem samooskrbi, zato nastopajo le skromni tržni viški. Tudi živinoreja je zaradi slabe krmske baze in nizke produktivnosti živine v primerjavi z naprednimi deželami ekstenzivna. Tak način gospodarjenja, za katerega je značilna še velika uporaba delovne sile in skromna proizvodna sredstva, ni racionalen, ker onemogoča vsako načrtnost, uvedbo pravilne organizacije dela in mehanizacije ter ostalih \ ukrepov, ki so potrebni za povečanje proizvodnje in dohodkov delovnega kmeta. Vse to narekuje potrebo, da se sedanji način proizvodnje opusti in nadomesti s sodobnejšim. V dosedanjem družbenem razvoju so že tudi nastale ustrezne organi-% zacijske oblike, ki omogočajo, da se ob socialistični razširjeni reprodukciji uporabijo in racionalno izkoristijo sodobna tehnična sredstva za proizvodnjo ne le na socialističnih posestvih, temveč s posredovanjem zadrug tudi na površine zasebnih proizvajalcev. Socialistična preobrazba vasi in napredek kmetijstva, ki je v kranjskem okraju tesno povezano z gozdarstvom, predstavljata enoten in nedeljiv proces. Tudi v naših pogojih lahko edino socialistična kooperacija, to je sodelovanje med kmetom in zadrugo v obojestransko korist, prinese kmetijstvu korenito iz-premembo. Pri tem se bo izboljšal položaj delovnega kmeta, obrnem pa ustvarjali socialistični odnosi na vasi. Ob razvijanju kmetijske zadruge s pomočjo primerne investicije družbenih sredstev v kmetijske stroje in druga proizvajalna sredstva, bo "mogočen prehod od malopo-sestniške razdrobljenosti zemljo k višji družbeni obliki gospodarjenja. Tako se bo na svoj način spreminjalo podeželje in sedanje zastarelo kmetovanje v moderno, socialistično obratovalo, brez poseganja v privatno lastnino zemlje. Za razvijanje sodelovanja med kmetom in zadrugo pa je potrebna organizacijsko močna kmetijska zadruga, ki bo v stanju zagotoviti, da bodo sredstva, vložena v kmetijstvo, kar najsodobnejše izkoriščena in zagotavljala čedalje širšo socialistično reprodukcijo, no pa služila 2a osebno potrošnjo. V naših zadrugah so namreč še vedno prav Pogoste tendence, da upravni odbori stojijo na pozicijah starih delovnih načinov in često Podležejo pritisku maloposestni-Ske sebičnosti, pri čemer družbena sredstva služijo utrjevanju maloposestniške zavesti. Tako Stanje je vsekakor posledica Pomanjkljive gospodarske politične orientacije odgovornih zadružnih organov glede vloge, ki Zadrugi pri socialistični graditvi države pripada. Posebno pomembno vlogo morajo v zadrugi odigrati organi ■^drug, upravnik in ostalo strokovno osebje, ki morajo postati Nosilci koristi socialistične družbe in organizatorji pri uvajanju socialistične kooperacije. — *ato mora hiti plačevanje strokovnega osebja v zadrugi vezalo na dosežene proizvodne u»pehe. Za dosedanjo oblike koopera-''j''. ki obstojajo v kranjskem ''kraju (pogodbena proizvodnja, °skrba članov z reprodukcijskim Materialom, odkup, strojne uslu-itd), je značilno, da kmetij-''k'' zadruge lo malo posegajo v S|rn proizvodni proces. Tak na- ln sodelovanja ne zagotavlja Zadostnega povečanja proizvodnja in znižanja proizvodnih stro-' kov, niti ne omogoča zadrugi ^isto akumulacijo, ki jo potre- '"je za razširjeno reprodukcijo. ' '"'iHhnt icnc •diinsr na vasi »o mo dosegli le, kadar bodo zadruge vodile proizvodnjo kot socialistične gospodarske organizacije in povezale individualnega proizvajalca v enotno blagovno proizvodnjo na vasi. Fospešen razvoj gospodarstva, vezan na razvoj socialističnih odnosov na osnovi sodelovanja (kooperacije), načrtna proizvodnja in smotrno izkoriščanje zemljišč, zahtevajo v okviru zadružne organizacije sposobno strokovno službo. Strokovnjak mora biti v teh pogledih stro-kovno-tehnični vodja in organizator, skratka udeležen v proizvodnji. Zato je potrebno, da je čim več strokovnjakov na delovnih mestih pri osnovnih proizvodnih enotah. Da bi zadružna organizacija mogla izvršiti odgovorne naloge, ki se pred njo postavljajo, je potrebno: 1. Kmetijske zadruge S političnim vzgojnim delom je treba zagotoviti, da bo zadružnim upravnim organom jasna perspektiva razvoja kmetijstva. Gospodarsko močne zadruge v glavnih proizvodnih področjih, si morajo zagotoviti lastnega kmetijskega strokovnjaka, več manjših zadrug pa enega skupnega. Treba je. da se del strokovnega kadra v operativi usmeri na delo h kmetijskim zadrugam, za bodoče pa zagotovijo tudi strokovnjaki s štipendiranjem na nižjih, srednjih in visokih strokovnih šolah. Kmetijske zadruge je treba organizacijsko krepiti s tem, da se utrdi delo upravnih organov. Zadruge so dolžne skrbeti za dobre uslužbence, ki naj bodo strokovno izobraženi. Upravni odbori zadrug naj tem uslužbencem omogočijo uspešno delo. Postopno je treba v zadrugah, vzporedno z naraščanjem kmetijske proizvodnje, ukinjati vso splošno trgovino in druge nekmetijske dejavnosti. Zadruge morajo za svoje področje ugotoviti proizvodno kapaciteto, da bi mogle pristopiti k izdelavi realnih gospodarskih načrtov in da bi poznale možnosti za uvajanje mehanizacije in racionalne proizvodnje. Strokovnjaki poslovnih zvez so jim dolžni pri tem nuditi vso pomoč. Investicijsko dejavnost zadrug je treba usmerjati predvsem v namene, ki služijo neposredno povečanju kmetijske proizvodnje: za nakup strojev, gradnjo skladišč za kmetijske pridelke in reprodukcijski material, predelovalne obrate, zbiralnice mleka, osemenjevalne postaje, gradnjo zadružnih pitališč, za izvajanje melioracij, za skupne nasade in podopno. Pri tem naj zadruge kooperirajo tudi s sosednjimi zadrugami in poslovnimi zvezami, da bodo investicije koristne Širšemu področju. Zadruge naj nabavljajo popolno mehanizacijo (traktorje s priključki), s pomočjo katere bodo v kooperaciji lahko zagotovile pravočasne usluge in povezovale individualnega kmeta v organizirano zadružno proizvodnjo. Z uvedbo mehanizacije občutno znižalo število konj v korist molznih krav. Da bodo vsi stroji imeli največji učinek, je potrebno vzporedno združevati parcele ter uvajati skupne kolobarje itd. Občinski ljudski odbori so dolžni pomagati proizvajalcem in zadrugam povsod, kjer bodo zaprosili za pomoč pri arondaciji in komasaciji. Občine naj zadrugam ponovno ocenijo zastarele stroje, ki ne služijo več svojemu namenu, da bi jih tako razbremenile previsoke amortizacije, ki jo od teh .1 rojev plačujejo. Zlasti občinski ljudski odbori, poslovne zveze in Okrajna zadružna zveza, so dolžni v bodo-ie dajati kmetijskim zadrugam več konkretne pomoči. 2. Kmetijske proizvajalne poslovne zveze Utrditi je treba kmetijsko proizvajalne poslovne zveze, ki so dolžne razširjati obstoječo in razvijati novo blagovno proizvodnji ter v njihovo delavnost vključili oskrbo kmetijskih zadrug z reprodukcijskim materialom in odkupom, gospodarsko poslavn« zvezo pa ukinit; Sedanje kmetijske proizvajalne poslovne zveze je potrebno delno reorganizirati in sicer tako. da bodo postale zaključene teritorialne enote v skladu z gospodarskimi potrebami in zahtevami kmetijskih zadrug - ustanoviteljic. V okviru kmetijskih proizvajalnih poslovnih zvez je treba organizirati pospeševalne strokovne odbore, katerih število naj bo v skladu z dejanskimi potrebami. Kmetijski strokovnjaki pri kmetijskih proizvajalnih poslovnih zvezah naj bodo nagrajeni po uspehih, doseženih v proizvodnji. Pospeševalna služba si mora organizirati po potrebi učinkovito servisno službo, ki bo delovala na lastnem ekonomskem računu in bo v stanju zagotoviti nemoten tehnološki proces proizvodnje. Ustvariti si mora dobro povezavo z okrajno zadružno zvezo ter znanstvenimi institucijami: fakulteto, kmetijskim institutom, republiško zadružno zvezo itd. Strokovnjaki kmetijskih proizvajalnih poslovnih zvez morajo pomagati tudi državnim kmetijskim posestvom svojega območja pri organizaciji napredne proizvodnje. Glavno pomoč pa morajo nuditi kmetijskim zadrugam, jim pomagati pri izdelavi gospodarskih načrtov, pri uvajanju kooperacije itd. ter po potrebi organizirati tudi lastne proizvodne dejavnosti. Pospeševalni službi je treba za organizacijo in izvajanje raznih akcij in ukrepov v kmetijstvu in za izboljšanje njenega dela, zagotoviti najnujnejša sredstva iz okrajnega kmetijskega sklada, vendar se je treba izogniti preveliki drobitvi teh sredstev. 3. Okrajna zadružna zveza Za izboljšanje dela okrajne zadružne zveze je treba v njeni organizacijski shemi izpopolniti naslednje: V bodoče naj zadružna zveza obdrži le najnujnejše splošne kmetijske strokovnjake v cilju koordinacije pospeševalne službe in povezave posameznih panog. Ostali strokovnjaki naj se usmerijo na delo h kmetijskim proizvajalnim poslovnim zvezam, na kmetijske zadruge in na socialistična kmetijska posestva. Operativne naloge vseh panog je treba prenesti v pristojnosti kmetijskih proizvajalnih poslovnih zvez in dosedanje pospeševalne odbore pri OZZ ukiniti. Potrebno je, da okrajna zadružna zveza v bodoče posveti še večjo skrb pravilnejšemu usmerjanju investicij in razvijanju zadružne kooperacije. Skupno z zadružno hranilnico naj zadrugam v večji meri pomaga pri usposabljanju knjigoodskega kadra z instruktažo in občasnimi tečaji. Ustvariti si mora najnujnejšo evidenco med delom celotne zadružne organizacije. 3. Osnovna sredstva in investicije Socialistična posestva je treba razbremeniti vsega inventarja, ki ne služi več v gospodarske namene in ga tudi ni mogoče odprodati, ker je tehnično zastarel in neraben. Urediti je treba vprašanje vzdrževanja stanovanjskih zgradb, tako da se bodo popravila istih finansirala iz najemnine, in pristopiti k novogradnjam stanovanjskih poslopij za kmetijske delavce. Posestva je treba oskrbeti s sodobnimi tehničnimi sredstvi in reprodukcijskim materialom, za gradnjo gospodarskih objektov pa zagotoviti potrebna finančna sredstva. Investicijske kredite naj bi se posestvom odobrilo le na osnovi ureditvenih načrtov in investicijskih elaboratov, ki jih je treba izdelati za vsa posestva čimprej. Investicije je treba planirati na dokončno arondirana posestva, posebno pozornost pa posvetiti ekonomičnosti novogradenj. 4. Proizvodnja Z ureditvenimi načrti je treba doseči, da bodo posestva iz Šolstvo in kadri Pomanjkanje kmetijskih strokovnjakov in pomanjkljiva izobrazba kmetijskih proizvajalcev postaja danes ovira za hiter napredek kmetijske proizvodnje in za uvajanje novih odnosov na vasi. Do sedaj se je vzgoji in izobraževanju strokovnih kadrov za kmetijstvo posvečalo premalo skrbi. V kmetijskih zadrugah je zaposlenih samo 6 kmetijskih tehnikov, na desetih socialistič. kmetijskih posestvih in kmetijski šoli v Poljčah pa skupaj 8 tehnikov. Tako stanje kadra v kmetijstvu narekuje potrebo, da si kmetijske zadruge in socialistična posestva zagotovijo strokovnjake s štipendiranjem na Srednji kmetijski šoli v Mariboru in na kmetijski fakulteti, za potrebe specialnosti posameznih panog pa naj štipendirajo absolvente kmetijskih gospodarskih šol na specialnih nižjih kmetijskih šolah. Kmetijske zadruge si morajo zagotoviti tudi sposobne in napredne člane v upravnih odborih in pospeševalnih odsekih. Zato naj absolvente kmetijskih gospodarskih šol pošiljajo v kmetijsko šolo v Poljčah, ki bo v bodoče vzgajala predvsem zadružne delavce in proizvajalce. Da bi šola v Poljčah mogla postati središče kmetijskega izobraževanja na Gorenjskem jo potrebno urediti statut šole in kmetijsko posestvo, ki služi kot delovišče za praktični pouk učencev. Solo je treba opremiti z učili, urediti šolsko strokovno knjižnico, namestiti na šoli manjkajočo strokovnjake ter zagotoviti sredstva za njeno neovirano delo. splošnega tipa prešla na specializirano in načrtno proizvodnje. Posestva morajo z ustreznimi agrotehničnimi ukrepi povečati in intenzivizirati krmsko bazo. Proizvodnost v živinoreji je treba dvigniti tudi z uvajanjem produktivnejših živali. Tudi v rastlinski proizvodnji je treba posestva usposobiti, da bodo dosegala maksimalne pridelke pri posameznih kulturah in poljščinah z uporabo najbolj sodobnih agrotehničnih ukrepov. Pospeševalna služba je dolžna pri tem pomagati. Posestva s« dolžna zagotoviti proizvodnjo semenskega blaga. 5. Računovodska in knjigovodska služba S pomočjo organizacije občasnih tečajev v okrajnem merilu je treba knjigovodski kader na kmetijskih posestvih usposobiti, da bo postala računovodska in knjigovodska služba koristna-pri upravljanju posestva. Upravni organi so dolžni posvetiti v bodoče organizaciji računovodske in knjigovodske službe več pozornosti in konkretne pomoči. Kmetijska proizvodnja Učni program šole je treba urediti tako, da bo obiskovanje enoletne kmetijske šole možno razdelrti tudi na dve zimski obdobji po 5 mesecev. Poleg kmetijske šole naj deluje tudi enoletna kmetijsko-gospodinjska šola. S tečaji in seminarji mora šola v Poljčah omogočiti usposabljanje in strokovno izpopolnjevanje upravnikov, knjigovodij, načelnikov odsekov in predsednikov kmetijskih zadrug, strokovnih delavcev na socialističnih posestvih, vodstva aktiva mladih zadružnikov, traktoristov ter učiteljev in upraviteljev kmetijskih gospodarskih šol in stalih kmetijskih strokovnjakov. Mladino, ki po končani šoli ostane na kmetijah, je treba usmerjati v kmetijske gospodarske šole. Da bi se vzgoja kmečke mladine izvajala bolj uspešno in načrtno je potrebno, da občinski ljudski odbori ustanavljajo kmetijske gospodarske šole povsod, kjer so dani pogoji in jim za neovirano delo zagotavljajo potrebna materialna sredstva. Pri občinskih svetih za šolstvo naj se ustanovijo posebne komisije za kmetijsko šolstvo. Kmetijske zadruge morajo občinam pri ustanavljanju šol in vpisu mladine pomagati in nuditi šolam materialno pomoč. Učni program kmetijskih šol je treba se naprej izpopolnjevati in prilagajati potrebam, ki jih narekuje socialistični razvoj kmetijstva. Urediti je treba šolske vrtove osemletk in osnovnih šol na podeželju ter že v osnovni šoli seznanjati otroke z osnovami kmetijstva. Socialistična kmetijska posestva Kljub dosedanjim uspehom s splošnim stanjem na socialističnih kmetijskih posestvih ne moremo biti zadovoljni. Da se odpravijo dosedanje pomanjkljivosti, ki jih ovirajo, da bi se razvila v vzorne socialistične obrate, t. j. povečala in racionalizirala proizvodnjo in opravila pionirsko vlogo pri razvijanju socialističnih odnosov na vasi, je potrebno glede posameznih proble mov ukreniti naslednje: 1. Ureditev zemljišč Na socialističnih kmetijskih posestvih je treba z arondacijo zemljišč ustvariti pogoje za uspešno gospodarjenje. Aronda tujske postopke je treba pospešiti. V letu 1958 mora biti arondacija na vseh posestvih zaključena, tako da bodo v tem letu lahko posestva obdelovala že vse arondirane površine. Zagotoviti je treba, da bodo tudi lastninsko pravni odnosti v zemljiški knjitu urejeni in da bodo vsa arondirana zemljišča prepisana na dejanske lastnike. Izvesti je treba tudi komasacijo in arondacijo gozdov, ki so v sklopu socialističnih kmetij- skih gospodarstev. Pri dodeljevanju novih gozdnih kompleksov je treba upoštevati možnosti združevanja zemljišč. Uvesti je treba enotno evidenco zemljišč in enotni kriterij pri sklepanju zakupnih pogodbi. Občinski ljudski odbori naj po zaključeni arondaciji vsa ne-arondirana, razdrobljena zemljišča, ki jih sicer ni mogoče drugače vključiti v socialistični sektor (KZ ali slično) odprodajo, iz izkupička pa formirajo poseben sklad za nakup zasebnih zemljišč v neposredni bližini arondiranih kompleksov posestva. 2. Tarifna politika Potrebno je, da pristojni organi okrajnega ljudskega odbora skupno s predstavniki posestev in kmetijskimi strokovnjaki temeljito prouče vprašanje nagrajevanja kmetijskih delavcev na posestvih. V ta namen jim je treba pomagati izdelati take letne proizvodne finančne načrte, ki bodo zagotavljali, da bodo plače delavcev in strokovnjakov na posestvih odvisne od učinka dela ter vezane na realizacijo v proizvodnji. 1. Izkoriščanje zemljišč Kmetijska površina se je od leta 1939 v okraju zmanjšala za 15 % v korist gozdov in nerodovitne zemlje. Da se kmetijska zemljišča v bodoče zaščitijo je potrebno skrbeti, da se v nekmetijske namene (gradnje itd.) uporablja čim manj rodovitne zemlje, zlasti ne obdelovalne, katere je v okraju že itak malo. Na ravninskih področjih je treba preprečiti pogozdovanje kmetijskih površin. Pri tem naj se uporabljajo določila zakona o racionalnem izkoriščanju zemljišč ter zakon o komasacijah in arondacijah. Nujno je, z melioracijami ko-šenic in zamočvirjenih zemljišč in krčenjem gozdov v ravnini, obdelovalno površino povečati, da se nadomesti del tiste, ki jo kmetijstvo vsako leto izgubi. Za izboljšanje gospodarjenja na zemljiščih splošnega ljudskega premoženja je treba, da občinski ljudski odbori izvedejo naslednje ukrepe: — na območjih, kjer so kmetijska posestva socialističnega sektojja, dodeliti zemljo posestvom in jo z arondacijo priključiti njihovim kompleksom; — v ostalih krajih pa je treba zemljišča SLP združiti v večje komplekse potom arondacije ali komasacije ter jih dodeliti v izkoriščanje kmetijskim zadrugam, ki bodo na njih organizirale kooperacije. Cim izidejo potrebna dopolnila je treba pristopiti k izvajanju zakona o gospodarjenju z bivšimi agrarnimi skupnostmi, ki so sedaj last SLP, in ločitvi gozda od paše- — v krajih, kjer ni pogojev za nobeno od navedenih dveh rešitev, naj občinski ljudski odbori izjemoma posamezne parcele v času urejanja oddajo v najem ali pa odprodajo. Tam, kjer privatna zemljišča zaradi pomanjkanja delovne sile ne bodo racionalno izkoriščena, je dolžnost OLO, da dosledno izvajajo določila zakona o racionalnem izkoriščanju zemlje. Zemljišča, ki jih posamezna individualna gospodarstva ne bodo mogla ali pa hotela racionalno izkoriščati, bo moral občinski ljudski odbor dati v obdelavo drugim kmetijskim proizvajalnim organizacijam. 2. Organizacija proizvodnje Osnova racionalne in rentabilne kmetijske proizvodnje je, gojiti le tiste kulture in poljščine, za katere obstojajo najbolj ugodni ekonomski in naravni pogoji. Ker se kmetijska gospodarstva v našem okraju ukvarjajo z najrazličnejšo drobno proizvodnjo, ne glede na naravne in tržne pogoje, je nujno z rajonizacijo usmerjati posamezne panoge kmetijske proizvodnje. Zaradi povečanja blagovne proizvodnje in njene kvalitete ter rentabilnosti, bodo morala kmetijska gospodarstva in KZ V lastnem interesu in v korist družbe preiti na specializirano proizvodnjo v okviru rajonizacijo. Na ta način bodo dosežene v posameznih pridelovalnih okoliših večje količine enotnih tržnih viškov, kar je pogoj za uspešno sodobno trg«vino. 3. Poljedelstvo Z uvajanjem organizirane proizvodnje s pomočjo kmetijskih zadrug bo treba istočasno spre- minjati površine posameznih posevkov. Žitne površine je potrebno še nadalje zmanjševati v korist pridelovanja njivske krme za živino. To velja predvsem za njivski rajon, kjer manjka travnikov. Nadaljnje zmanjšanje površin pod žiti naj bi šlo v korist povečanja rentabilnejših, intenzivnejših posevkov in nasadov, kot so povrtnine in jagodi-čevje, ki dajo na hektar večji dohodek. Sedanja površina žit, ki zavzema 45 % skupne orne površine, se lahko zmanjša toliko, da bo zavzemala tretjino orne površine, to je toliko, kolikor je potrebno zaradi plodore-da. Tako zmanjšanje površine žit naj se izvede povsod, kjer so pogoji za intenzivnejše kulture. Povprečni hektarski pridelek žit je treba povečati in v ta namen izvajati vse sodobne agrotehnične ukrepe, predvsem setev izbranega semena žit. razkuževanja semen, uničevanje plevela ter zadostno in pravilno uporabo umetnih gnojil. V okviru okraja je treba z razmnoževanjem izbranih semen in odgovarjajočih sort zagotoviti zadostno oskrbo s semenskimi žiti. Krompir, kot glavni poljedelski tržni pridelek, zavzema več kot petino orne zemlje. Ta površina krompirja naj bi v prihodnjem v glavnem ostala, ker so v okraju izredno dobri pogoji za pridelovanje krompirja. Pač pa je nujno potrebno specializirati proizvodnjo krompirja v pridelovanje kvalitetnih jedilnih sort in v proizvodnjo krompirja industrijskih sort. Po istih namenih se mora specializirati tudi proizvodnja semenskega krompirja, ki naj se povečuje z ozimni na potrebe v okraju in vzporedno s povpraševanjem ter z možnostjo večje prodaje v druge okraje, republike in v tujino. Kot semenski krompir, tako je potrebno tudi jedilne in industrijske sorte potom pogodb in različnih odkupnih cen usmerjati proizvodnjo in zagotoviti prodajo, zaradi česar je organizirana proizvodnja v okviru kmetijske zadruge neobhodno potrebna. Zboljšanje kvalitete semenskega krompirja je predvsem naloga postaje za selekcijo krompirja v Poljanah, ki naj vzgaja in odbira elitno seme vseh sort. ki pridejo v poštev za razmnoževanje po navedenih specializiranih namenih proizvodnje. Vrtnin, razen krompirja, primanjkuje na trgu in so zaradi tega predrage. Zaradi stalne oskrbe trga s povrtnino po zmerni ceni je v okolišu potrošnih centrov nujno preiti na pogodbeno pridelovanje, pri čemer so mogoče razne oblike sodelovanja med proizvajalci in kmetijskimi zadrugami. Za oskrbo trga s povrtnino bodo morala mnogo bolj skrbeti tudi posestva socialističnega sektorja in to prvenstveno v lastnih trgovinah ali na tržnicah v glavnih potrošnih centrih. Na njivah je treba pridelovati več kvalitetne krme za živino. Od raznih vrst detelj je treba dati prednost lucerni in jo širiti, kjer so zanjo pogoji, ker daje največji pridelek in je najren-tabilnejša. Glede njivskih po- (Nadaljevanje na 4. strani) 44 29 KRANJ, 10. MARCA 1958 (Nadaljevanje s 3. strani) stoječe. Pri tem je treba upo- sevkov za sočno krmo je treba števati določbe zakona o racio- preiti na pridelovanje zelene nalnem izkorišanje zemljišč ter koruze in jo silirati v mlečni zagotoviti učinkovito obnovo, zrelosti. Na račun strniščne ajde in namesto strniščne repe, ki je malovredna krma, bo treba uva- 6. Živinoreja Različni naravni pogoji, raz-jati saditev krmnega ohrovta, ... . w J ' *rmn» i™i0r^D in ^™ tOT. „ hcna struktura zemljišč v posameznih področjih okraja in oddaljenost do potrošnih centrov narekujejo potrebo, da zadružne organizacije načrtno usmerjajo in specializirajo proizvodnjo tudi v živinoreji. Za dosego rentabilnosti v mle- krmne kolerabe in pese ter v večjem obsegu sejati ozimne klajnice za svežo krmo in za siliranje. 4. Travnate površine Travnate površine, ki zavzemajo tri četrtine kmetijskih po- ti količinsko proizvodnjo in dvigniti maščobo mleka. V ta vršin, so najbolj zanemarjena kars,tvu. _->e *reba znatno poveča-zemljišča v okraju in dajejo zato slabše pridelke. Dosedanje pridelke travnikov je treba ob- namen je potrebno zagotoviti čutno povečati, kvaliteto pa iz- zadostno in pravilno krmljenje boljšati s pravilnim gnojenjem živine, izboljšati selekcijo in in sodobnim načinom spravil, to uvesti poskusno križanje naše je s pravočasno košnjo, suše- rdeče cikaste pasme s produk- njem na sušilih ali v posebnih tivnejšimi pasmami govedi, da sušilnicah in siliranjem. Potreb- se zagotovijo možnosti hitrejše- no je v čim večjem obsegu uva- Sa povečanja molznosti ter iz- jati pregonske pašnike, ker je to »oljšanja oblik našega domače- najrentabilnejši način izkorišča- §a goveda. nja zemljišč za pridelovanje krme najboljše kvalitete. Vse navedene ukrepe bo mogoče uspešno izvršiti s kooperacijo med zadrugo in kmetom in na posestvih socialističnega sektorja. Tudi sedanje gospodarjenje z zemljišči bivših agrarnih skup Povsod, kjer obstojajo objektivni pogoji, zlasti pa na socialističnih posestvih, je treba uvajati najproduktivnejšo živino. S povečano proizvodnjo bo odkup mleka 2 do 3 krat večji od dosedanjega. Zato bo treba povečati in modernizirati obstoječe mlekarne in ustanavljati nosti na pašnikih je ekstenzivno zbiralnice ter posnemalne po-in neracionalno. Glavni vzrok za staje. tako stanje je v tem, da ni bilo dovolj močne akcije, ki bi po- Pitanje mladega goveda za meso z lastnim pridelkom krme spešila njihovo ureditev. Občine Je rentabilno, pa tudi potrebe in zadružne organizacije so posvečale zlasti skupnim pašni- po taki živini so zelo velike. Zato je treba v območjih, kjer kom premalo pozornosti, zato so za to pogoji, bolj razširiti tudi dosedanja obnova ni bila reJ° mlade govedi za meso. V povsod pravilna in učinkovita. ta namen bo potrebno povečati Za ureditev planinskih pašni- pridelke krme, ki bo vsebovala kov je najbolj nujno na osnovi zadosti beljakovin in zmanjšati zakona o gospodarjenju z bivši- zakol telet. Potom križanja s širni agrarnimi skupnostmi, čim mentalsko pasmo ali z drugo izidejo potrebna dopolnila, izde- pasmo hitrorasnega goveda z lati predloge za določitev obse- umetnim osemenjevanjem na ga in površine skupnih pašni- podlagi pogodbe o reji križanca kov, izdati o tem odločbe ter za zakol, bo zagotovljena tudi jih z odločbami dodeliti v traj- prodaja naše pasme govedi, no izkorišča-nje kmetijskim za- Konjereja se bo sicer morala drugam in posestvom. Za posa- vse bolj umikati mehanizaciji, mezne pašne obrate bo treba vendar v precejšnjem delu okra-nato čimprej izdelati ureditvene Ja, predvsem v hribovitih kra-načrte. jih' traktor povsod ne bo mogel Pašnike bo treba s potrebnimi nadomestiti konja. Zato je treba melioracijami in vpeljavo so- pospeševati rejo konj pasme dobnoga obratovanja nato in- haflinger, ker je glede krme tenzivirati, za pašo neuporabne najmanj zahteven in zelo pri-terene pa pogozditi. meren za potrebe kmetijstva. Občinski ljudski odbori so Prašičjereja je trenutno od dolžni zaostriti kontrolo nad iz- vse živinorejske proizvodnje koriščanjem sredstev, ki izvirajo najrentabilnejša, še posebej pa od poseka lesa na pašnih zem- hitra reja mesnatih prašičev ljiščih SLP, last bivših agrarnih (pršutarjev, bekonov). Zaradi ve-skupnosti. Skladno s predpisi je likega povpraševanja na doma-Lreba ta sredstva vlagati le za čem in tujem trgu po prašičih namene, ki so predvideni v po- Je treba razširiti rejo mesnatih irjenih melioracijskih progra- prašičev povsod, kjer so za to pogoji. Kmetijske zadruge bodo z rejci sklepale pogodbe za rejo in prodajo teh prašičev. V prašičjereji bo potrebno povečati število prašičev nemške oplemenjene pasme, -ki ima pogoje za izvoz. Zadružna pospeševalna služba bo morala skrbe- mih. 5. Sadjarstvo Tudi sadjarstvo je na Gorenjskem zanemarjeno. Sadno drevje je pretežno staro in izčrpano, tako da je skoraj v celoti potrebno obnove. Na območju okraja je več ob širnih področij, kjer so pogoji ti za selekcijo prašičev v rej- za intenzivno sadjarstvo zelo skih centrih, kmetijske zadruge ugodni in kjer bi bilo lahko Pa redno nabavljati odbrane ro- rentabilnejše od drugih panog, dovniške merjasce. Zato naj se tu sadjarstvo razširi in pospešuje. Ovčjereja ni rentabilna, ker je pridelek volne na ovco promaj- Za obnovo sadovnjakov in hen. Za povečanje pridelka vol- povečanje sadne proizvodnje ne ie za križanje domače jezer- je treba v rajoniziranih sadnih ske ovce potrebno nabaviti ovne okoliših pospeševati specializi- pasme merino-landschaf. — V rano tržno proizvodnjo kvalitet- manjšem obsegu je treba orga- nega sadja in jagodičevja na nizirati poskusno rejo ovac pas- večjih kompleksih. Obnova naj me karakul za pridobivanje poteka preko sadjarskih skup- krzna. nosti v pogodbenem sodelovanju s kmetijsko zadrugo, ker bo le Kokošjercjo je treba intenzivirati z ustanavljanjem kokošjih v velikih strnjenih nasadih pod farm na socialističnih kmetij strokovnim nadzorstvom mogo- skih posestvih in na kmetijah v če izvajati potrebne tehnične kooperaciji s kmetijsko zadrugo, ukrepe in sodobne metode dela. Razširiti je treba tudi rejo pi- Zaradi visoke rentabilnosti in ščancev za cvrtje. dobrih tržnih pogojev naj se v za to določenih .okoliših hitreje in v večjem obsegu zasajajo nasadi jagodičevja, visenj ter ostalih, z rajonizacijo določenih sadnih vrst. Za povečanje proizvodnjo jajc in rentabilnosti kokošjereje je potrebno zagotoviti pravilno prehrano in nego kokoši, pravočasno izločanje starejših kokoši, za rejske centre pa nabavljati Pri novih plantažnih sadov- selekcionirane kokoši in peteli- njakih je treba saditi le tiste ne. Iz rejskih centrov je treba sorte jablan in hrušk, ki z ozi- I pomočjo zadružne valilnice rom na naravne pogoje in za- razširjati rejo selekcioniranih hteve trga najbolj odgovarjajo kokoši, donrih nosnic, predvsem in ki so v skladu s sadnim iz- Stajerke in leghorn po vsem borom. okraju. Izboljšati bo treba sadne drevesnice tako, da bodo le-te 7- Agro- in zoolehnični ukrepi vzgajale zadostno število kvali- Povečanje in rentabilnost kme- tetnih, v sadnem izboru predvi- tijske proizvodnje sta odvisna denih plemen in sort sadnih od izvajanja raznih tehničnih dreves in sadik jagodičevja za ukrepov, katerih večina se dose- potrebe obnove sadjarstva na daj izvaja le v manjšem obsegu. Gorenjskem. Vzgoja naj bo pod Poraba umetnih gnojil, ki je strokovnim vodstvom, zaradi če- znašala v letu 1957 komaj 120 kg sar je potrebno ukiniti številne na hektar obdelovalne zemlje, majhne drevesnice ter osnovati bo treba v naslednjih letih moč • večje. Poleg zdravstvene kon- no povečati. Socialistična kmo- trole je treba uvesti tudi komi- tijska posestva in gospodarstva sijsko odbiranje in potrjevanje v kooperaciji naj bi v prihodnje sadnih drevesc pred prodajo. uporabljala take količine umet- V sadjarskih okoliših naj ob- nih gnojil, da bo dosežena naj- čine skupno za zadružno pospe- večja rentabilnost proizvodnje, sevalno službo izdelajq načrte — Optimalne količine umetnih za obnovo sadjarstva na podlagi gnojil bo treba ugotoviti na kategorizacije zemljišč in to za podlagi kemičnih analiz in gno- ■ove nasade kakor tudi za ob- jllnih poskusov. Kalkulacijo zemljišč bo treba izvajati na območju kislih zemljišč v večjem obsegu kot doslej. Poleg tega bo treba začeti z izsuševanjem zamočvirjenih zemljišč. V ta namen naj bi se ustanovile melioracijske skupnosti, ki bodo preko kmetijskih zadrug dobile potrebna sredstva za izvajanje del. Semena žit in drugih posevkov, razen krompirja, so večinoma neodbrana ter izrojena. Zato bo v bodoče treba razširiti razmnoževanje originalnih, selekcioniranih semen, odbiranje in priznavanje posevkov za seme, zamenjavo slabih izrojenih sori semen z odbranimi in priznanimi sortami ter čiščenje in razkuževanje semen pred setvijo. Varstvo rastlin pred bolezni ji1 in škodljivci se izvaja še v zelo majhnem obsegu, zaradi česar se okužbe večajo ter povzročajo zmanjšanje količine in kakovosti pridelkov. Zato bo treba razširiti in zaostriti izvajanje naslednjih zatiralnih akcij: zimsko škropljenje sadnega drevja proti ameriškemu in češpljevemu ka-parju, škropljenje in prašenje krompirja proti koloradskemu hrošču in krompirjevi plesni, prašenje semenske detelje proti črvivosti, organizirano zatiranje voluharjev, bramorjev. miši, ogrcev in drugih škodljivcev, kakor tudi poletna škropljenja sadnega drevja in jagodičevja, ki naj bi se izvajala proti raznim bolenzim in škodljivcem predvsem v sadjarskih okoliših. Za izvedbo teh akcij so odgovorne predvsem kmetijske zadruge in bodo uspešne le, če bodo v celoti izvedene v posameznih okoliših. Za posamezne bolezni in škodljivce, ki v določenem področju ogrožajo pridelek in povzročajo veliko škodo, naj občinski ljudski odbori predpišejo obvezno zatiranje. Za nabavo škropilnic, zaprašilcev itd. so občinski ljudski odbori dolžni zadrugam zagotoviti potrebne kredite iz investicijskih skladov. Mehanizacija. V okraju je potrebno čimprej rešiti problem najprimernejše mehanizacije za sodobni proizvodni proces pri posameznih kulturah in za potrebe kooperacije v poljedelstvu. Ker obstoječa mehanizacija pri kmetijskih zadrugah ne dosega svojega namena, s tem, da bi se aktivno uveljavljala v neposrednem proizvodnem procesu, vplivala na znižanje proizvodnih stroškov in razbremenila proizvajalca, se v okraju še vedno jača drobna privatna mehanizacija, ki pa ne more v osnovi rešiti važnih družbeno-ekonomskih problemov v kmetijstvu. Zlasti v ravniniskih predelih okraja obstojajo široke možnosti za uvajanje zadružne mehanizacije, ki pa mora biti taka, da bo pri kooperaciji lahko opravila vse faze dela, ki se dajo mehanizirati, in prinaša zadrugi zaslužek. Ker je mehanizacija v kmetijstvu važen pogoj za napredno gospodarjenje in uvajanje socialističnih odnosov v proizvodnjo je potrebno, da zadružne organizacije in socialistična kmetijska gospodarstva v bodoče uvajajo stroje v še večjem obsegu ter zagotovijo, da bodo v celoti izkoriščeni. Uvajati bo treba predvsem stroje, orodje in naprave, ki bodo imele ekonomske prednosti pred malimi, individualnimi stroji, pri tem pa zlasti upoštevati konfiguracijo terena. Povečati bo treba število traktorjev s kompletnimi priključki, kombajnov, motornih škropilnic in razprašilcev, dalje uvajati komoro za parjenje krompirja, za siliranje, sušilnice za žito, krmo in sadje itd. Vzporedno bo potrebno razširjati boljše ročne in vprežne stroje, ki lahko v določenih pogojih znatno dvignejo delovni efekt (Wolfovo orodje itd.). Uporabo strojev je treba uvajati tudi pri obnovi sadovnjakov. Zdravstveno stanje živine se je zboljšalo, vendar se še vedno pojavljajo razne kužne, vzrejne in parazitne bolezni. Zato ho treba v prihodnje še bolj dosledno in temeljito zatirati naslednje bolezni in škodljivce: tuberkulozo in kužno jalovost krav, šumeči prisad, obolenja vimena pri kravah, ogrčavosi pašnega goveda itd. Umetno osemenjevanje krav je dalo do sedaj dobre rezultate tako pri zatiranje kužne jalovosti kot pri zboljšanju reje in ga bo v prihodnje treba povečati, z ozirom na to, da je nerentabilno v istem kraju vzdrževati bika in umetno osemenjevati, kakor tudi zaradi hitrejšega pospeševanja živinoreje, naj občinski ljudski odbori v prihodnje za določena območja predpišejo obvezno umetno osemenjevanj« krav in tetie. Gozdarstvo Za gozdarstvo so značilne nekatere specifičnosti, ki jih moramo pri gospodarejenju z gozdovi in reševanju problemov upoštevati. Gozdovi imajo poleg gozdno gospodarskega pomena še druge funkcije, ki pogostokrat presegajo važnost prvotne ter so zato splošnega ljudskega pomena. Posledice nepravilnega gospodarjenja z gozdovi se ne kažejo samo v gozdarstvu, ampak posegajo tudi občutno v druge gospodarske panoge, posebno zato, ker se mora tržišče prilagojevati zmogljivosti gozdov. Povečanje trajnosti gozdne proizvodnje je namreč omejeno. Gozdno gojitvena, varstvena in gozdno tehnična dela ter sečnje moramo izvajati brez ozira na trenutno, kratkoročno rentabilnost vloženih sredstev. Ker je pa gozd varovalno sredstvo tal in regulator stalnega vodnega režima itd., je namen vlaganja sredstev za zaščito teh splošnih koristi ki jih ni mogoče izraziti z ekonomskimi računi. Cilj vsega gozdnega gospodarjenja pa je povečanje lesnih zalog na normalno mero in s tem zagotoviti maksimalno možen trajni donos. Za dosego tega cilja bodo potrebni nešteti ukrepi v daljšem obdobju, katere pa je potrebno začeti uveljaviti nemudoma. I. Gozdni fondi in izkoriščanje gozdov Povprečna lesna zaloga gozdov okraja je 43% pod normalnim stanjem. Namesto obstoječega povprečnega prirastka 2,9 kub. metrov na hektar bi lahko dajali naši gozdovi letno tudi do 6 kub. metrov na hektar. V gozdovih SLP se giblje sečnja 84% pod prirastkom, v zasebnih gozdovih pa 107% nad prirastkom; v povprečju 94%. Zato je v naslednjih letih potrebno postopno zmanjševati sečnjo v zasebnih gozdovih in doseči leta 1961 ravnovesje med sečnjo in prirastkom. Da bi z zmanjšanjem sečnje v zasebnih gozdovih ne povečali primanjkljaja lesa na trgu, je potrebno zmanjšati odpadek pri sečnji in obenem zagotoviti čim širšo zamenjavo tehničnega lesa za drva in premog ter organizirati zamejavo lesa za gradbeni material, ki les nadomešča. Pri vsakoletnih sečnjah lesa ie potrebno skrbeti za strokovno dobro in zanesljivo evidenco se-čenj, ki je osnova za gospodarjenje z gozdovi. Steljarjenje negativno vpliva na rast gozdnega drevja in povzroča degradacijo tal. Vendar pa je steljarjenje kompleksno vprašanje, vezano na intenziviranje kmetijske proizvodnje, povečanje pridelkov, ureditev hlevov in gnojišč, zato ga je potrebno postopno reševati z največjim razumevanjem vseh zainteresiranih. V zasebnem sektorju je problem steljarjenja največji v nižinskih borovih gozdovih zaradi občutnega zmanjšanja prirastka lesa, degradacije tal in stalno se ponavljajočih snegolomov. V bodočih letih je že potrebno meliorirati najbolj razredčene borove sestoje, s steljarjenjem pa na teh površinah prenehati. Pri vprašanju gozdne paše in ureditve pašnikov pride do najbolj neposrednega stika med kmetijstvom in gozdarstvom. Osnova za rešitev tega vprašanja je sestava temeljite ekonomske analizo in ureditvenih načrtov za pašnike. Razmejitev gozdnih površin bo potem lažja, ker napredni pašni obrati, osnovani na solidni ekonomski an i lizi, ne bodo več ovirali pravilnega gospodarjenja z gozdovi. Ker je to zelo obsežna naloga in iz leta v leto bolj aktualna, je potrebno, da Svet za kmetijstvo in gozdarstvo poskrbi za kompleksno in ekspeditivno ureditev problema. Po zbranih podatkih je v okra ju 200 ha golih gozdnih površin pod električnimi daljnovodi, katere je treba pogozditi in formira ti gozd s krajšo obhodnjo ali pa spremeniti te površine v obdelovalno zemljo, kjer je to mogoče. Ze pred vojno, posebno pa med njo, se je gozd razširil na kmetijske površine in črnimo, da se je površina gozdov povečala zaradi njegovo prirodne osvajalne moči preko 10 %, obenem pa se je v nižinskih predelih propagiralo gojenje čistih smrekovih gozdov n« poljedel- skih površinah. Dejstvo je, da so te površine za gozd relativne, t. j. da je možno gojiti s trajnim uspehom tudi druge kulture. Vendar pa gozdna proizvodnja na teh površinah ni ogrožena, produkcija lesa je popolnoma zadovoljiva tudi v čistih smrekovih nižinskih gozdovih v sedanji obhodnji. Nastaja pa vprašanje ali naj se na teh površinah goji še naprej gozd ali naj se skrči. Ker so to relativno gozdna tla, zaključujemo, da se na teh površinah lahko gozd skrči, če se pokaže potreba za povečanje obdelovalne zemlje. Iz gornjega izvira tudi neurejeno stanje katastra, zato moramo danes ločeno od njega zasledovati .dejanske gozdne površine. Takšno stanje zelo otežkoča ekspeditivnost in točnost poslovanja kmetijstva in gozdarstva, posebno pri sestavi urejevalnih elaboratov, zato je potrebno, da se .izvede razmejitev gozdnih površin ter v kataster vnese vse nastale spremembe. Da se zagotovi pravilno izkoriščanje gozdov SLP, ki niso v sklopu gozdnih ali drugih socialističnih gospodarstev, jih je potrebno dodeliti v gospodarjenje gozdnima gospodarstvoma, gozdnima poslovnima zvezama ali socialističnim kmetijskim posestvom, ki naj jih arondirajo in ko-masirajo ter izdelajo zanje gozdne gospodarske načrte. 2. Gojitev gozdov Pri pogozdovanju in negi gozdov je potrebno v bodoče bolj upoštevati ekonomsko načelo izkoriščanja prirodnih sil. Pospeševati je prirodno pomladitev, kjer je mogoče. Pri vseh teh delih pa je potrebno že predhodno zagotoviti tehnični uspeh dela. V naslednjih letih je treba postopno zmanjševati obseg pogozdovanj z upoštevanjem naravnega pomlajanja. Posebno pozornost pa je posvetiti negi kulture, kjer so bila sredstva že vložena in pa melioracijam degradiranih gozdov v Selški ih Poljanski dolini ter melioracijam melišč, ki jih povzročajo hudourniki. S postopnim zmanjševanjem obsega pogozdovanj je treba reducirati kapaciteto gozdnih drevesnic in jih v nižinah dati drugim interesentom. V kranjskem okraju ni večjih površin sposobnih za sajenje hi-trorastočih vrst. V poštev pride le Poljanska dolina, kjer je treba v prvi fazi zasaditi bregove Sore, ki so sedaj obrasli z gr-mišči. Energične ukrepe je treba pod-vzeti za preprečevanje škode po jelenjadi s takojšnjim odstrelom na normalni stalež. V zasebnih gozdovih je potrebno pospešiti izdelavo ureditvenih elaboratov, zaključiti z delom 1961. leta in'uvesti njih izvajanje pri gospodarjenju z gozdovi. 3. Investicije v gozdarstvu Izgradnja gozdnih komunikacij nam poleg znižanja stroškov transportnega lesa omogoči izvajanje gojitvenih ukrepov, zlasti gojitvenih in sanitarnih sečen j, ker drugače ostane les v gozdu neizkoriščen. Poleg gradnje novih cest je potrebno stalno vzdrževati tudi zgrajene objekte in to posebno tam, kjer se sečnja lesa vrši stalno na celotni gozdni površini. Za uspešno vzdrževanje gozdnih komunikacij zasebnega sektorja je potrebno zagotoviti stalna finančna sredstva in razmejiti občinske ceste od gozdnih. Organizirati je potrebno vzdrževalno službo na hudourniških objektih in vegetacijska dela. katera naj finansira gozdarstvo, ki s tem daje svoj delež k urejanju hudournikov. Za uspešno in načrtno gradnjo gozdnih cest v zasebnih gozdovih je potrebno v letu 1958 izdelati perspektivni plan gozdnih cest in potov po posameznih objektih. V splošnem pa je potrebno pospešiti gradnjo gozdnih cest, da bomo čimprej dosegli minimalno gostoto 1 km na 100 ha gozdov. Dosedanje linansiranje gradenj iz gozdnega sklada je treba razširiti na kreditno gradnjo, delo mehanizirali in zmanjšati kvaliteto gradenj na minimalno zahtevano mero. 4. Gozdarska služba Za boljše gospodarjenje z gozdovi in povečanje intenzitete izkoriščanja gozdov je potrebno krepiti gozdna gospodarstva in gozdarske poslovne zveze kot operativne organizacije. Naloga gozdarskih poslovnih zvez je, da preko kmetijskih zadrug usmerjajo gozdne posestnike k organizirani gozdni proizvodnji z uvajanjem najrazličnejših oblik kooperacije. Krepiti, j s treba samoupravne oblike gozdnih proizvajalcev v okviru kmetijskih zadrug, ki morajo postati nosilec in organizator dela vse gozdne proizvodnje. Gozdarski poslovni zvezi sta dolžni stalno usposabljati kmetijske zadruge in gozdne proizvajalce za uspešno izvrševanje ožjih gozdno-operativnih nalog, zlasti gozdno gojitvenih in gozdno-tehničnih del ter izkoriščanje gozdov. Potrebno je. da kmetijske zadruge zajamejo s pomočjo gozdarskih poslovnih zvez odkup vseh gozdnih sortimentov in od vseh gozdnih proizvajalcev, da bi bilo mogoče gozdne sortimen-te pravilno usmerjati na mesta racionalne potrošnje. Gozdarski poslovni zvezi sta dolžni poleg nakazanih nalog iZ" vajati tudi vse večje investicijske gradnje, urejanje gozdov, kompleksno planiranje in vsa dela, ki presegajo okvir možnosti gozdnega proizvajalca -kmetijske zadruge. Za izvršitev nakazanih nalog sta odgovorni predvsem gozdarski poslovni zvezi, kmetijske zadruge in gozdna gospodarstva.' kakor tudi pristojni upravni organi. Ostali ekonomski ukrepi 1. Trgovina s kmetijskimi pridelki Stanje trgovine s kmetijskimi pridelki danes še ne ustreza potrebam in zahtevam proizvodnje, niti potrošnje. Da bi moglo kmetijstvo hitreje naprej je potrebno z izvajanjem smernic in načel o razvoju trgovine, ki jih je sprejel okrajni ljudski odbor, izboljšati odkup kmetijskih tržnih viškov. Kmetijske zadruge in kmetijske proizvajalne poslovne zveze je treba usposobiti za aktivni odkup in težiti, da se s proizvajalci glede odkupa pogodbeno vezejo, obenem pa poskrbeti, da bo med proizvajalci in potrošniki čim manj posrednikov. Potrebno je da ObLO omogočijo kmetijskim organizacijam, da v industrijskih centrih organizirajo Lastne trgovino s kmetijskimi pridelki. Izgradnjo teh trgovin, potrebnih skladišč, hladilnic in podobno, naj občine tudi finančno podprejo, 2. Investicijska in kreditna politik« Uporabo sredstev okrajnih, občinskih in zadružnih investicijskih skladov je treba usmerjati pri zadružnem sektorju v investicijsko izgradnjo za potrebe organizirane proizvodnje in izboljšanje odkupov, na socialističnih kmetijskih posestvih pa za njihovo dokončno Izgradnjo na osnovi ureditvenih načrtov. S sredstvi okrajnega kinološkega in gozdnega sklada je treba zavarovali izvajani'" nakazanih IBMkr- nic in načel za razvoj kmetijstva in gozdarstva v kranjskem okraju. 3. Hranilno - kreditna služba V kmetijskih zadrugah je treba organizacijsko usposobiti hranil"0 kreditne odseke, da bodo v stan)" s pomočjo hranilnih vlog in obračunskih knjižic zbrati večja nančna sredstva za kreditiran le lastnih gospodarskih dejavnosti- 4. Davčna politika Za izboljšanje davčne politiki* je potrebno izvršiti revizijo bonitetnih razredov, ker so nastale Pr' posameznih kulturah do danes velike spremembe, ter davek Pr''a goditi njihovi kapaciteti. Z občinsko doklado je treba zagotoviti pravilno obdavčenje vl škov, ki jih dosegajo goipodaH" v bližini industrijskih centrov zaradi boljših tržnih pogojev. V davčni politiki je treba omogočiti koriščenje davčnih °laJ**^ za gospodarstva, ki se vključuj'-J^ v zadružno kooperacijo v snllS Zvezne resolucije o perspektivn« razvoju kmetijstva in zadruz štva. . Za uspešen razvoj kmetljatva gozdarstva je potrebno, da ^ _-| odbori in zadružne organizacija P izdelavi perspektivnih in vsako ^. nih načrtov upoštevajo nalog*' so nakazane v teb smernicah, ° . nem pa sago to vi jo kontrolo 1,1 denco izvajanja istih ter o obveščajo ljudski odbor. Si 03- Kmnj, 4 III 1958. Predsednik ,)M Miran KoSm«*' tem I. KRANJ, 10. MARCA 1358 šport - šport - šport - šport - šport Prodam enovrstno lucerno, črno deteljo. — Urbančič, Pre-doslje 5. 374 Iščem inštruktorja nemščine za četrti razred gimnazije. Naslov v oglasnem oddelku pod ►►Nujno«. 375 Prodam 1000 kg sena. Naslov v oglasnem oddelku. 331 Prodam osla 2 leti starega, težkega 200 kg. Naslov v oglas-»em oddelku. 335 Sprejmem frizerko, dobro samostojno moč za stalno. — Fer-lan Viktor, frizer, Gorenja vas nad Škof j o Loko. 355 Honorarno natakarico (kvalificiranega gostinskega delavca) za Sesturno večerno delo sprejme Trgovinska zbornica v Kranju. Nastop 1. aprila 1956. — Razen tega -sprejmemo uslužbenca za »statistično in evidenčno službo ►s pogojem, da je dovršil eko-'nomsko srednjo ali njej enako šolo, oziroma najmanj dvoraz-Tedno trgovsko šolo (predvojno). Nastop je možen takoj. Informacije daje tajništvo Zbornice v Kranju, Prešernova Ul. 10/11. 355 Prodam njivo za 5 mernikov posetve. Naslov v oglasnem oddelku. 369 Proflarm v centru Kranja, Maj-drov .trg 13, hišo s trgovskim lokalom. Informacije daje Bajt Mario, Ljubljana, Bežigrad 14. 363 Prodam malo rabljeno žensko kolo po nizki ceni. — Prešernova ulica št. 3. 367 Prodam lesen svinjak. — Mar-kun Lovro, Sr. Bela 36, Preddvor. 36« Prodam enovrstno deteljo — orno. — Hrast je 22. 379 Prodam poceni motorno kol« znamke »Pauther«, 350 ccm, dobro ohranjeno. — Rabič Janko, Šenčur 75. 371 Prodam globok otroški športni voziček in dobro ohranjen kavč. — Logar, Zlato polje 39, Kranj. 372 Nudim hrano in stanovanje dekletu, ki bi v -prostem času pomagala pri kmečkem delu na mali kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku. 373 »TRIGLAV«, Primskovo: 11. marca ob 19. uri ameriški fiim ►>.IACK LONDON«. »■SVOBODA«, Stražišče: dne 12. marca ob 19. uri amer. film »JACK LONDON-«. RADOVLJICA: 10. in 12. marca ameriški kriminalni film »NA ROBU PLOČNIKA«. — 13. marca slovenski zabavni film »NE ČAKAJ NA MAJ«. Predstave: v ponedeljek ob 20. uri, v sredo ob 17.30 in 20. uri in v četrtek ob 20. uri. BLED: Od 10. do 13. marca ameriški kriminalni film »-PROTI VSEM PRIČAM«.. V ponedeljek, torek in četrtek ob 20. uri, •v sredo ob 17. in 20. uri. Poročila poslušajte vsak delav-»lk ob 5.05, 6.00, 8.00, 10.10, 13.00, 15.00, 22.00 in 22.55. nri ter radij-»adijski dnevnik ob 19.30. uri, ob »edetjah pa ob 6.05, 7.00, 13:00, W.00, 22.00 in 22.55 uri ter radij-■ki dnevnik ob 19.30 ari. PONEDELJEK, 10. MARCA 8.05 Glasbeni album. 9.00 Radijski roman — Roger VaHland: 325.000 frankov. 9 20 »Ce fantje zaigrajo in za- pojo«. 10.10 Dopoldanski spored komornih del skladateljev romantike. 11-05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Opazovali bomo . . . *2.30 Kmetijski nasveti — Ing. Ljudmila Haller: Za kakšno pasmo kokoši se bomo odločili. 13.30 To in ono tz naše diskoteke. »4.05 Radijska šoJa za nižjo stopnjo — Janez Pirnat: Umetnik ledene dobe. ■••40 Listi iz domače književnosti — Slavko Janevski: Stari klovn in lev. 16.60 Portreti slavnih pevcev — XX. oddaja: mezzosopra-nistka Giulietta Simionato. 1?20 Srečno vožnjo! '8.20 Poje zbor Slovenske filharmonije. *8.45 Radijska univerza — Doktor Rastko Močnik: O družbenem upravljanju. ^•00 Simfonični koncert. *1jO0 Kulturni razgledi: Razgovor z dr. Helijem Modicem, predsednikom Sveta za kulturo OLO Ljubljana. TOREK, 11. MARCA 805 Sem tel, sem Sel čez gnaaj- nico . . . ^•30 Slavni pevci in virtuozi vam pojo in igrajo. 1 -'0 Izberite vašo melodijo! 1 30 Za dom in žene. '2.30 Kmečka univerza — Ing. .Jakob Ferjan: Tržna proizvodnja prašičev. ^•40 Orkester Mantovani igra slavne melodija •40 Pester spored opernih melodij. 420 Za otroke - Pesmi Julian* Tuwima (prevod Lojze Kra-kar). J°-40 Potopisi in spomini — Mladen Oljača: Iz dnevnika po , Sovjetski zvezi. . Z« ljubitelje in poznavalce. j|460. Med posameznicami pa je rnajboljša Kranj-.čanka Kavčičeva, ki je podrla skupaj "1J,97 kegljev. REPUBLIŠKO PRVENSTVO W SANICANJU NA JESENICAH Jesenice, 9. marca, v.Ma progi Plamina—Jesenice je Tslio dan«; II. repuifliško prvenstvo v sankanju za tekmovalne in r.avadne sanke. Ne -progi, dolgi 2206 m z -višinsko radiko 250 m so teli dostženi sledeči rezultati: 2e«ske — enosedl: Marica Se-nica, Jesenke, 7:35,7; onoški — enosedi: Stane Horvat, Jesenice 7:06,9; dvoseoi: Slemenš»*k. — Polka, Jesenice '2:57,1. Z navadnimi sankami so se plasirali: CkatUk Jože Tišler, Tržič 4:22,8; mladinci-. Vlađislav Mrak, Jesenice 4:43./4. — Tekmovanja a;e je udeležilo 176 tekmovalcev iz. san-kaških fchibov Jesenice, BdJjinj, Mojstrana, Žirovnica, Kropa, Begunje, Kraaj, Tržič in Idrija. SKUPŠČINA OKRAJNE ZVEZE PARTIZAN ZA GORENJSKO NESREČE V 5 METROV GLOBOKO GRAPO Očividci nesreče, ki se je dogodila v četrtek dopoldne na mostu čez Suho pri Škof ji Loki. *o se čudili, da ni bilo hujših posledic. Na mostu sta se srečala dva tovornjaka s hlodi. — Prišlo je do trčenja, pri čemer je traktor s prikolico zaneslo vstran. Treščil je v ograj«, jo podrl in se prevrnil z vsemi hlodi v 5 metrov globoko grapo. Škodo na vozilu ocenjujejo ni več kot milijon dinarjev, sreča v nesreči pa je bila, da voznik Tone Ribnikar, ki je upravljal vozilo, ni bil teže poškodovan. AVTO V PLUG IN S CESTE Rudi Hrovatič iz Tržiča je v petek zvečer vozil iz Dupelj proti Tržiču osebni avto z do-kaj.šnjo brzino. Prepozno je opazil, da mu ovira prosto cesto plug, ki je čistil cesto. Zaletel se je v verigo, s katero je bil plug pritrjen na tovornjak. Od tu ga je kot vzmet vrglo s ceste, kjer je trčil v drevo. Vendar je v vsej nesreči imel srečo. Razen manjših okvar na vozilu ni bilo nobene osebne poškodbe. POŽAR V NAKELSKI PREDILNICI V soboto, približno ob pol devetih zjutraj, je pozvonil telefon pri dežurnem gasilcu v Kranju. Nekaj hipov nato je zdrvel rdeči gasilski voz proti Naklem, kjer je bila v plamenih tamkajšnja predilnica. Pri gašenju požara so pomagali tudi gasilci iz Naklega in kolektiv sam. Požar je nastal iz peči na žaganje, ki menda ni bila pravilno naložena in so iz nje bruhnile iskre na prejo, ki je ležala tam blizu. Skoda je ocenjena na približno dva milijona dinarjev. Večje ali manjše popravilo bo potrebno na vseh 4 strojih in na ostali notranji ureditvi Predilnice, ki so jo plameni v celoti zajeli. i Kranj, 9L marca. — V soboto popoldan je bila v Domu Partizana v Stražišču redna letna skupščina Okrajne zveze Partizan za Gorenjsko. Po izčrpnih poročilih upravnega odbora se je razvila zelo ži-■ vahna razprava, v kateri so kritič-mo pregledali dosedanje delo društev in Zvteze Partizana za Gorenj- 1MED SENCURSKIMI ŠAHISTI NAJBOLJŠI MAKS ERZIN ■ Šahovska sekcija v Šenčurju je po krajši dobi nedelavnosti spet zaživela. V zadnjem času so odigrali tudi več prijateljskih dvobojev. V petek popoldne pa se je končal dvomesečni šahovski turnir, na Katerem se je 28 šahistov borilo za naslov najboljšega šahista v Šenčurju. Ves čas tekmovanja so vodili Bajrk*, Erzin in Kosirnik, v finalu pa je Maks Erzin premagal Bajriča in z 21,5 točke postal zmagovalec turnirja. Zadnji šoortni rezultati ZVEZNA NOGOMETNA LIGA: BEOGRAD : DINAMO 0:0 BUDUĆNOST : SPLIT 4:1 HAJDUK : VOJVODINA 1:0 VELEZ : PARTIZAN 1:1 CRV. ZVEZDA : VARDAR 9:1 SPARTAK : RADNIČKI 3:1 ZAGREB : ŽELJEZNIČAR 1:2 I. CONSKA NOGOMETNA LIGA: 'ODRED : ŠIBENIK 2:0 ULJANIK : RIJEKA 3:1 ORIJENT : LOKOMOTIVA 0:2 SEGESTA : LJUBLJANA 1:4 BRANIK : TREŠNJEVKA odpovedano METALAC : JADRAN 6:0 ELEKTROSTROJ : TEKSTILAC 2:2 sko. Uspehi dela v preteklem letu so bili dokaj zadovoljivi. Zveza je s sodelovanjem 28 društev v katerih je včlanjenih 6600 članov priredila 14 večjih tekmovanj, številne nastope, društvena in med-društvena tekmovanja, razne seminarje, tečaje itd. Zelo živahna razprava se je razvila tudi o sklepih, ki so bili sprejeti na zadnjem plenumu Zveze Partizan Slovenija. Največ pa o sklepu o tesnejšem sodelovanju telesno-vzgojnih društev in ostalih športnih organizacij. Ker so skupščini prisostvovali tudi predstavniki raznih športnih organizacij, je bilo moč sprejeti več pomembnih sklepov o tem medsebojnem sodelovanju. Precej govora je bilo tudi o sklepu Sveta za šport in telesno vzgojo OLO Kranj o novem načinu dodeljevanja subvencij športnim organizacijam. Skupščina je bila mnenja, da je nov način finansiranja sicer dobro zamišljen, da pa ga še ni možno takoj praktično uveljaviti. Obsodili pa so dejstvo, da se skupščine ni udeležil zastopnik omenjenega sveta, ki bi dal lahko vsa potrebna pojasnila, ki so s tem v zvezi. Nadalje so govorili o načrtu za bodoče delo in sprejeli vrsto sklepov in sicer med drugim tudi sklep, da bodo množično proslavili 10. obletnico obstoja Partizana, sklep o sodelovanju članov TVD »Partizan« na gradnji ceste Ljubljana—Zagreb. Pred zaključkom skupščine, pa so najzaslužnejši telesno - vzgojni delavci, Ančka Ažman, Mirni Balderman, Anton Antonič in Franc Oman prejeli priznanja za svoje neumorno delo, ki jih jim je dala »Zveza Partizana Jugoslavije«. -an Še nekaj dni in žreb bo odločil Peč, zaradi katere |e nastal požar v nakelski predilnici Sreč.e dobitnike bo žreb izbral med tistimi, ki bodo do dneva žrebanja vplačali vsaj polletno naročnino (300 din) na »Glas Gorenjske«. Datum in kraj žrebanja bomo objavili v petkovi številki. Ob koncu leta bodo ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE prejeli za redno članarino 320 din pet, za 550 din pa celo 7 knjig. Ena izmed njih je POLJUDNOZNANSTVENO DELO -STEPSKE IN PUŠČAVSKE ŽIVALI« Glavni odbor Prešernove družbe je namreč sklenil, da izda to knjigo namesto napovedane ->Kruh«. To bo prva samostojna knjiga iz zbirke »Po živalskem svetu«, ki bo imela 4 do 5 zvezkov. V teh knjigah ne bo suhoparnih opisov posameznih živali, temveč bodo zbrani najboljši sestavki očividcev-naravo-slovcev, lovcev in ljubiteljev živali od A. Brehma pa do W. Dis-neya. V prvi knjigi »STEPSKE IN PUŠČAVSKE ŽIVALI« se bomo srečali z živalmi, ki se bore v prostranih stepah in puščavah za svoj obstoj. Izredno trdo življenje je ustvarilo v teh področjih nemalo svojskih in zanimivih živali. Tu so doma najboljši tekači, kopači in skakači. Tako bodo v prvi knjigi zbrani pripovedni sestavki o žirafah, kamelah, gazelah, antilopah, o cebri, noju, lovu, leopardu, bizonu, jastrebu, klopotači, kobilicah, selkah. mravljah, termitih itd. itd. Prepričani smo, da smo s to spremembo programa in tem večletnim načrtom ustregli prav vsem ljubiteljem knjig. Pohitite z vpisom! Clanc vpisujejo poverjeniki Prešernove družbe, ki so skoraj v vseh šolah in večjih podjetjih, vse knjigarne, podružnice Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice in uprava v Ljubljana, Erjavčeva cesta 11;». K7 »Ta je dotrpel.« Ob eni ponoči ga je hlapec peljal nazaj v Radovljico. Okoli mrtvega Aleša pa so se gnetli ljudje, jokali in zdihovali. Stric Miklavž je sedel pri peči in strupeno gledal Dominika. Na mizi je nemirno plapolala mrtvaška sveča. Zjutraj so ga položili v hiši na mrtvaški oder. Nesreča se je hitro razvedela po trgu in že po dnevi je prihajala množica tržanov kropit mrliča, zvečer pa je bila hiša nabito polna ljudi. Navreli so iz trga in celo iz sosednjih vasi. Vsem je bilo žal mladega fanta, ki je spokojno ležal med visokimi, plapolajočimi voščenkami, bele roke je imel sklenjene in povezane s trakom, na noge so mu položili šop svežih rdečih nageljnov, ki so cveteli v Španovi hiši na toplih policah. Obraz je imel miren, samo obrvi so bile krčevito stisnjene, kakor so okamenele v smrtni grozi. Ženske so si ob pogledu na mrliča brisale oči in možje so pretreseni ponavljali: »Kakšna nesreča! Kaj takega se že dolgo ni zgodilo.« Spraševali so starega tar-berharja, ki je sedel pri peči in ta je moral neštetokrat ponoviti, kako se je fant ponesrečil. Ženske so se zbirale v kuhinji okrog Ane, ki jim je pravila, kako je ves dan slutila nesrečo. Med pripovedovanjem je neprestano jokala in včasih je bruhnila v tak obupen jok, da so jo ženske morale tešiti. Ta noč jo je postarala za deset let; postala je vsa medla, barva ji je izginila z lic in obraz so ji prepregle gube, kakor pajčevine drobne so ji legle na čelo in okrog oči. Oči, velike in plašne, so gledale zbegano in ko je pripovedovala o nesreči, jo je ves čas navdajal občutek, da se vse to ni v resnici zgodilo, da je podobno blodnim sanjam, iz katerih se mora prej ali slej zbuditi. Včeraj zjutraj je še stal Aleš v hiši, zdrav in mlad, Ana sama mu je prinesla staro očetovo polhovko, ki si jo je potegnil čez ušesa in smeje je z drugimi pil strdeno žganje. Ženske so jo tolažile vsaka po svoje. »Je bilo že tako namenjeno.« »Kadar je človek srečen, se rado kaj zgodi.« »In tik pred poroko! Marinko je gotovo hudo zadelo.« »Take nesreče pa že dolgo ne.« Ana jim je prikimavala in jokala, drugega ni mogla. Ž mrakom so prišli kropit Španovi: stari Špan, gospodinja, Johan in Marinka. Ljudje, ki so se gnetli med vrati in po sobi, so se razmaknili, govorica je utihnila. Vsi so opazovali nevesto, ki je bila bleda, njen drobni obraz pod črno ruto je bil videti premražen, gotovo je bilo, da je dekle zelo potrto. Ogledovala je mrtvega ženina in počasi so se ji po licih začele trkljati solze. Obrisala si jih je hlastno, kakor bi se jih sramovala, potem je trdo stisnila tenke ustnice in stopila k vzglavju. Dolgo je gledala mrtvi voščeni obraz, na katerem so trepetali odsevi sveč in spet so se ji strkljale solze iz oči. V hišo je prišla Ana, ki so ji ženske povedale, da Španovi kropijo, hlipaje je stekla k Marinki, jo prijela za roko, zašepe-tala: »Moj Bog, kakšna nesreča,« in spustila glavo na Marinkino ramo. Kropilci so vzdihovali, oči so jim postajale vlažne, čutili so z obema potrtima ženskama. Toda preden so se ovedeli, je Marinka odrinila Ano, stala je pred njo s plamtečimi, vročičnimi očmi in jezno je vzkliknila: »Zakaj pa ti jokaš? Ti, ki boš vendar dedovala!« Ana je okamenela, ljudem je zastal dih. Dekle pa, kakor da nikogar ne vidi! Bleda lica so ji zagorela in spet in spet je kriknila: »Tebi ni treba jokati, ti boš dedovala! Tebi in Dominiku je prav, da se je zgodila nesreča! Nič boljšega bi vaju ne moglo doleteti!« Ana se je osvestila, ljudje so zamrmrali. Stari Špan je potegnil hčer od odra, mati ji je šepetaje prigovarjala, naj bo mirna. Ana je v obupu dvignila roki nad glavo in z blodnimi, nezavestnimi očmi zakričala: »Ali veš, kaj govoriš? Prisegam, Bog mi je priča, da bi raje videla, ko bi hiša do tal pogorela, da bi raje izgubila vse, kar imam, samo on naj bi živel! Živel naj bi, živel, živel...« Omahnila je, nekdo jo je prestregel, da ni padla. Zgončeva Tilda jo je trdno držala. 0 V AMERIKI MRAZ, kakršnega že dolgo ne pomnijo 192 ljudi ie 2tnrznilo - Ledena gora ob obali ZDA - Po ulicah Philodelph je 4 m visoki zameti Tudi nas je spet presenetila precej zajeli samo severnega dela ZDA, tem-huda zima po kratkem spomladanskem več tudi južne države ob atlantski predahu. Tcda to še ni nič v primerjavi z zimo, kakršna je bila te dni ▼ Ameriki. Začela se je že prve dni februarja in pritiska kar naprej. Nenavadno mrzel val je terjal doslej ze obali. V državah New York in Penn-svlvanija je zapadlo nad meter snega, po ulicah Philadelphije pa so bili tudi do 4 metre visoki zameti. V zalivu Atlantic Citvju so opazili devet metrov 192 smrtnih žrtev. Snežni viharji nis« visoko ledeno goro. To je edinstven -- pojav, ki ga ljudje še ne pomnijo. SKRIVNOSTI KAPLJICE VODE Milijoni drobnih kapljic se svetlikajo ob sončnem vzhodu v rosnem jutru na Povsem razumljivo, da je taka zima zavrla ves promet po cestah in železnicah. Tudi letalski promet je preki-travah in listju dreves v najrazličnejših nien- Oblasti so mobilizirale na sto-barvah. Prijetna slika našim očem . . .! tisoče ljudi za čiščenje snega po me-Kakor vemo, sestavlja kaoljica vode stih- v severovzhodnih državah so dvoje plinov: vodik in kisik. Pa si oglejmo kapljico, veliko kaka 2 mm. Učenjaki so dognali, da je v tej kapljici vode toliko kisikovih atomov kot nam pove število z enaindvajsetimi me- oblasti morale celo proglasiti izredno stanje in poklicati na pomoč nacionalno gardo. Preklicani so bili dopusti vsem policistom, zaprte vse šole, v Washingtonu pa so naročili državnim sti: 140.000.000.000.000.000.000, še enkrat uslužbencem, ki niso neobhodno po-toliko pa je vodikovih atomov. Iz tega trebni, naj ne prihajajo na delo. sklepamo, kako silno drobni so atomi (najmanjši delci) kisika in vodika. V severnih državah ZDA so ponekod zabeležili do 35 stopinj mraza. Pa tudi Še nekaj! Ce bi to kapljico vode tako v 3užnih državah, ki so na isti geo-povečali, da bi bila tako velika kakor grafski širini kot Sahara ali Kairo, je je naša zemlja, bi se povečali tudi atomi kisika in vodika. Tedaj bi znašal premer posameznih atomov t tej ogromni kaplji 1 do 2 mm. Zdaj pa pomislimo, da so s cepljenjem tudi tako drobnega uranovega atoma ogrožena vsa živa bitja na svetu, če izdelovalcev atomskih in vodikovih bomb ne sreča pamet . . . Povrnimo se h kapljici vode. S povečevalnim steklom vidimo, da je v njej nešteto družin rastlinic in živalic, ki so nevidne prostemu očesu. Pod mikroskopom pa je kapljica vode država v malem z najrazličnejšimi prebivalci ZA RAZVEDRILO eveda Padel toplomer pod ničlo. — Mnogo manjših mest in podeželskih naselbin je popolnoma odrezanih. Med mrtvimi so v glavnem potepuhi ali ljudje, ki jih je vihar zajel daleč od doma. »No, mi boš že prinesel tisti kozarec vode?« SE EN NEPOJASNJEN POJAV V MORSKIH GLOBINAH Sneg na dna morja Ameriška mornarica je prav te dni končala raziskovanja morskega dna v Sredozemskem morju. Sestindvajsetkrat se je spustil jekleni batiskaf in dosegel globino 3200 metrov. Batiskaf je dolg okrog 15 metrov in ima 2 metra široko jekleno kroglo za opazovanja pod vodo. Ta naprava, ki je zgrajena po načrtih znanega raziskovalca prof. Piccarda, se lahko potopi 4000 metrov globoko v morje. Raziskovanja so odkrila nekatere nenavadne pojave, med drugim neke čudne 3 cm velike jamice in nekak »sneg«. Za jamice znanstveniki domnevajo, da so jih izkopale kakšne drobne živalice, saj so podobne mravljiščem. Toda doslej niso mogli odkriti niti ene takšne živalice. Batiskaf je na vseh globinah morja zasledil bujno življenje. Ribe, ki so jih tam opazovali, pa so bile pokrite z neke vrste »snežinkami«, za katere domnevajo, da nastajajo s povezovanjem drobnih bilk z živalmi. Batiskaf, ki je raziskoval globine Sredozemskega morja, je imel s seboj 100 tisoč litrov goriva in se je gibal samostojno. V njem so naprave, ki oskrbujejo opazovalce v kabini z zrakom ter veliki reflektorji, ki razsvetljijo večno temo v globinah morja. Jeklena kroglja je konstruirana tako, da je moč iz nje na vse strani opazovati morje in življenje v njem. Zanimivosti OČETOVO MAŠČEVANJE Neki tovarnar čevljev iz De-troita v ZDA je zapustil svojima dvema sinovoma z oporoko 87 tisoč parov čevljev, toda tak«, da je eden od njiju dobil sam« leve, drugi pa le desne čevlje. S tem se jima je hotel maščevati, ker se nista brigala za tovarno. CHETALIEROVA SLIKA Neka oboževalka je ustavila znanega francoskega filmskega igralca in pevca Mauricea Che-valiera na ulici in mu rekla: »Včeraj sem poljubila vašo fotografijo!« »Ali vam je slika vrnila poljub?« je vprašal galantno Chevalier. »Ne!« je začudeno odvrnila oboževalka. »Potem pa to ni bila moja slika,« je rekel Chevalier. PEDANTNI NEMCI Zaradi enega samega pfeniga je zahodnonemško kmetijsko ministrstvo poslalo uradni dopis bavarski državni pisarni in ga opremilo z dvema podpisoma ter žigom. OSRAMOTIL JE VELIKO IME Sodišče v Winchestru je obsodilo na zapor nepopravljivega žeparja. Zeparju je ime Sher-lock Holmes. JAPONSKI EIFFELOV STOLP V glavnem mestu Japonske Tokiu, nameravajo letos zgraditi 325 metrov visok jeklen stolp. Ta stolp bo 25 metrov višji od znanega stolpa v Parizu. Na njem bo pet televizijskih anten. V višini 120 metrov pa bodo zgradili razgledno ploščad in restavracijo. AVSTRIJCI PIJEJO MLEKO P« nedavno objavljenih uradnih podatkih so Avstrijci lani popili te-Ie količine pijač: Gostilne, kavarne, klubi in drugi lokali so stočili 909 milijonov vrčev piva (vrč ima pol litra). V Avstriji radi pijejo tudi vino, vendar je potrošnja manjša, ker je vino drago. Letno pa vendar popijejo 112 milijonov litrov vina. Prvenstvo pa ima mleko. Podatki kažejo, da je letna potrošnja mleka za 100 milijonov hI večja kot vina in piva skupaj. KRALJIČIN DIMNIKAR Angleška kraljica Elizabeta je še novim 539 podjetjem podelila pravico, da se morejo imenovati »kraljičini dobavitelji«. Med njimi je tudi neko podjetje, ki se je specializira'o za boj proli podganam, neki dimnikar in neki proizvajalec hrane za pse. Američankam primanjkuje ženinov Po podatkih statističnega urada ZDA, jih bo leta 1975 že 3,G milijona več kot v ZDA lažo biti ženska kot moški, zaje v tej deželi poldrugi milijon žensk moškib. Naglo naraščanje ženskega kaj sodobni Američan dobiva tako re-več kot moških. Napovedujejo pa, da prebivalstva vzbuja že zdaj zaskrblje- koč iz leta v leto nove dolžnosti. V do- nosi, ker bo prišlo v ameriški družbi mači hiši je mož najpog08t6J6 edina Ra|cisft^ ^Jupiter do določenih sprememb predvsem poslovnem in političnem življenju. Medicinski strokovnjaki v ZDA razlagajo naraščanje ženskega prebivalstva predvsem z daljšo povprečno živ- finančna opora dru/.im'. Kot poslovni človek mora Američan vložiti vse SVO* je sile, da ne zaostane za naglim razvojem in tempom življenja. Marsikateri moški izgublja zaradi velikib dolž- ljonjsko dobo -nežnega spola«. Ob nosti zaupanje v lastno moč in spo- koncu prejšnjega stoletja je živela sobnost, prav to pa navajajo sodno- Vrneričanka povprečno po 2 leti in 10 medicinski strokovnjaki kot razlog, da nesocev dlje kot moški, zdaj pa znaša je med samomorilci trikrat več moških a razlika (i let. Povprečna življenjska kot žensk. loba Američana znaša Američanke pa 73 let. sedaj Vil let, ZeiMke bodo nedvomno dobivale v ameriškem javnem In političnem /lV" Dejstvo je, da so moški razen telo«- U«ttJu čedalje močnejši vpliv. a I moči, slabši spol. Ze spričo življenj- V ZDA je zdaj okoli 7,7 milij<)n;' skih funkcij je ženski organizem od- vdov, od tega večina zgodnjih petde- pornejši od moškega. To dokazujejo selih let in v negotovem gmotnem po- med drugim tudi statistični podatki o ložaju. Mnoge izmed njih skušajo po- imrljivosti novorojeni kov. Ob rojstvu novno dobiti zaposlitev, ker na poroko in v prvirTTnesocih življenja umre med zaradi »mlajše konkurenco« skoraj imeriški novorojenčki 27 °/» več fant kov kot deklic, znatne? razlike pa rr»- Naša slika kaže ameriško raketo Jupiter, ki je ponesla v vesolje prvi ameriški umetni satelit. Zaključna dela pred Izstrelitvijo v vesolje ni misliti. Ob vsem tem pa le ostane vprašanje čedalje večjega števila nad stopajo tudi pri lažnih boleznih. Za ra- (i.r) let starih žensk. Po napovedi statikom umre 6 odstotkov več moških kot stičnega urada jih bo v vsakem na-žensk, zaradi srčnih, krvnih in ledvic- slednjem desetletju po 2 milijona vee. nih bolezni pa 2,5 odstotka več. Statistiki' pravijo tudi, da bo že kmalu Ameriški sociologi pravijo, da je v precej deklet, ki ne bodo mogle dobiti sedanjem obdobju našega stoletja vsaj moža. 3973