,,Slovenska Matica" in učitelji. Pregled uoiteljev-iulov ,,Slov. Matice" v lctu 1891.') Kranjsko. Ljubljana2) učiteljev 37, udov slovenske matice 16. (Vse javne slovenske šole, vadnioa, šola na gradu, vpokojeni učitelji.) Črnomelj3) 38, 2. Kamnik 41, 12. Kočevje4) 25, ()-[-1, jedini ud v nemškem delu. Kranj 57, 2. Krško5) 53, 8. Ljubljana (okolica) 46, 7. Litija 39, 1. Logatec 54, 5. Novo mesto 39, 2. Postojina 59, 5. Radovijica 3(5, 8. Skupaj 524, 69. Štajerska.6) Brežice učiteljev 32, udov slovenske maLice 2. Celje (okolica) 56, 3. Gor. Grad 17, 2. Gor. Radgona 21, 4. Konjice 34, 3. Kozje26. — Laško 44. — Sv. Lenart 23, 1. Ljutomer 21,9. Mabrenberg 19, 1. Maribor (okolica) 70, 11, Steti tudi vadniški učitelji. Ormož 28, 6. Ptuj (okolica) 63, 11, 1 ud od mestnih učiteljev. Rogatec 15, 2. Sevnica 18, 3. Slov. Bistrica 28, 3. Slov. Gradec 15. — Šmarje 22, 1. Šoštanj 18. — Vransko 13, 1. Ostale slovenske šole 9. — Skupaj 592, 62. Primorsko.7) Trst z okolico učiteljev 43, udov slovenske rnatice 5. (Slovenska šola pri sv. Jakobu in okoličanske brez italijanskih.) Gorica 94, 17, vadniški učitelji šteti. Gradiščo 10, 1. Sežana 42, 8. Tolmin 37, 7. Koppr 20, 1. Volovska 10, 2. Skupaj 256, 41. Koroško. Utrakvistične šole na slovenskem KoroJk(Mii učiteljev 205, ndov slovcnske matice 2. Skupaj 205, 2. Po deželali: Kranjsko — učiteljev 524, udov slovenske matice 69, 13°/o. Štajarsko 592, 62, lO-5°/o. Primorsko 256, 41, 16°/o. Koroško 205v2, l°/o. Skupaj 1577, 174, ll°/o. Število učiteljev - matičarjev nikakor ni castno. Ono kaže, da velika večina učiteljev se kaj malo zanima za književni napredek svojega naroda, da jim ni mnogo do lastne izobrazbe. Učitelju nikakor ne srne zadostovati jednostranska pedagogicna izobrazba, ampak izobraževati se mora vsestransko, da napreduje z duhoni časa. Kako niore ljudski učitelj na deželi, daleč kje v hribih napredovati, ako mu nedostaje knjig, časnikov, ker niraa nikake izobražene družbe, da bi se izobraževal vsaj z obcevanjern? — Oj, koliko škodujejo taki malomarneži sebi in ngl(>du vsega stanu s tem, da jim ni do lastnega napredka in izobrazbe! Saj je znano vsakomur, kako prezirno se govori časi o nevednih učiteljih, njihovem znanji in kretanji. Res je da izposojujejo okrajne učiteljske knjižnioo matične knjige, ali koliko uoiteljev jih pa čita? Večina ne! Morda so ravno spomni na nje, piše po nje, a jih ne dobi, ker še slučajno niso vezane, ali so že izposojene. Drugič ne prosi več zanje, kor ') Na podlagi Popot. koledarja za 1. 1892. 2J Učitelji na nemških in zasebnib šolah niso štoti. 3) Vpokojeni učitelji so povsod prišteti. 4) Brez neinškega dela. ") Z meščanskimi učitelji. ") Šteti so le učitelji javnib slovenskib in uti-akvističnib šol in vpokojeni. 7) Ufitelji slovenskih ljudskih šol. morda že pozabi, ali pa knjižnicarja noce nadlegovati. Toda tudi ako preeita knjige jedonkrat, to še ni dovolj, ker vsaka boljša knjiga se mora prečitati večkrat, da ima clovek kaj koristi od nje. Letnina 2 gld. nikakor ni tolika, da bi se ne mogla pritrgati pri najmanjši plači, zlasti, ker se vpisuje lahko do konca rož- nika, torej šest polnih mesecev. Želeti je pač, da število matioarjev-učiteljev kaj naraste v tem letu. Kesal se ne bode nibče za denar, ker se nam obetajo jako lepe knjige. Večje važnosti bodo letošnje knjige tudi zato, ker bode izšla prva knjiga zgodovine slovenske zemlje. Napredek velja! F. Jaklič.