I I Še o tovarni opeke, Ložnica V zadnji številki našega glasila smo poročali, da se je tovarna opeke Ložnica priključila k našemu podjetju in da bo v bodoče poslovala v sklopu našega podjetja. Danes pa želimo naše bralce seznaniti, kdaj je ta tovarna nastala in kako se je razvijala. Že v prvih letih po prvi svetovni vojni je celotno gospodarstvo nove države Jugoslavije doživljalo precejšen razmak. Ta živahnost je bila še posebno velika v proizvodnji gradbenega materiala, saj je bilo treba nadoknaditi to, kar je bilo zamujenega med dolgo vojno. Bojevniki vrnivši se iz vojne so želeli, da si uredijo domačijo in da v novi državi zaživijo urejeno življenje. Te ugodne okolnosti so navedle Naraks Franca iz Ložnice, da okrog leta 1924 prične na mestu današnje opekarne z izdelavo zidne opeke. Ležišče gline na tem področju je bilo že dolgo časa poznano, saj so to glino že dolkaj poprej izkoriščali lončarji pri lončarskih .izdelkih. V začetku je bila proizvodnja opeke primitivna, tako kot v večini takratnih opekarn. Oblikovanje je bilo ročno, žganje pa se je vršilo v tako imenovanih poljskih pečeh. Ugodna konjunktura pa je lastniku omogočila, da je pričel z modernizacijo obrata. Že 1. 1930 je pričel z gradnjo krožne peči sistema Hofman. Te vrstneH peči so v tisti dobi veljale kot najsodobnejše. Istočasno jeina-bavil tudi oblikovalni stroj. Za vse te investicije seveda ,ni imel dovolj lastnega kapitala. Zato ise je denarno povezal z denarnimi zavodi in se zadolžil. To pa je bilo za njega pogubno. Takratna dominacija kapitala tujcev, predvsem Nemcev v bankah ter povezanost dveh tujcev med seboj je marsikateremu tujcu omogočila, da s pritiskom preko bank onemogoči domačega podjetnika in ga na lahek način onemogoči in se dokoplje do njegovega premoženja. Takšen primer je bil tudi z opekarno Ložnica. Nemški državljan ing. Unger Ulman je uvidel, da ima opekarna, z ozirom na bogate zaloge kvalitetnih surovin izglede za dobro poslovanje. Naraks mu podjetja normalnim potom ni hotel prepustiti. Zato je podkupil graditelje krožne peči, da peč nišo dobro izdelali in da pri pogonu ni v redu delovala. Denarni zavod, kateri je gradnjo financiral je takoj zahteval vrnitev posojila. Naraks je bil prisiljen, da podjetje proda ing. Ullmann in vrne denarnemu zavodu posojilo. Ing. Ulman je takoj pristopil k povečanju obrata. Sezidal je novo peč, nabavil nove stroje ter pričel izdelovati strešnike in še nekatere druge zahtevnejše opekarske izdelke. V podjetju so bili zaposleni v glavnem domačini, le majhen del delavcev je re.grutiral iz Prekmurja. Med okupacijo je ing. Ulman izkoristil svojo nacionalnost, politično usmerjenost in konjunktur ter v tem času obrat moderniziral. Postavil je nove umetne in zračne sušilnice, transport je mehaniziral, krožne peči je povečal tako, da je obrat dosegel zmogljivost 4 milijonov opek letno. Po končani vojni je bila tovarna zaplenjena po odloku AVNOJ ter priključena skupnemu podjetju Celjske opekarne, s sedežem v Celju. Novo vodstvo je moralo'vložiti veliko truda, da so se stroji obnovili, da so se obnovile zračne sušil- nice in da se je na ta način odpravilo grlo sušilnic zaradi česar se je dvignila tudi kapaciteta obrata. V letu 1950 je tudi na tem obratu bil izvoljen DS ter prevzel tovarno v upravljanje. S postopno decentralizacijo upravljanja je bil tudi ta obrat, in sicer z letom L 1. 1953 osamosvojen in je postal samostojno podjetje pod rifmo Opekarna Ložnica. Naslednjo leto, to je 1. januarjem 1954 se je tovarna preimenovala v Savinjsko tovarno opeke Žalec. Delavsko upravljanje je tudi tu pokazalo pozitivne uspehe. Do izraza je prišla samoiniciativa članov kolektiva ter vsestranska prizadevnost. Kot rezultat te prizadevnosti je v prvi vrsti precejšnja razširitev asortimana izdelkov. Poglejmo proizvodne rezultate te tovarne po posameznih letih. Leta 1948 je izdelano 4,441.000 enot, 1949 ni točnega podatka, 1950 — 4 milijone 535.000 enot. 1951 — 5 milijone 452.000 enot, .1952 — 3,594.000 enot, 1953 — 4,472.000 enot, 1954 — 4.563.000 enot, 1955 — 4,849.000 enot, 1956 — 5,217.000 enot, 1957 — 6 milijonov 047.000 enot, 1958 — 5 milijonov 966.000 enot, 1959 — 5 milijonov 814.000 enot, 1960 — 6,411.000 enot, 1961 — 6,088.000 enot in 1962 — 6,071.000 enot. (Nadaljevanje na 2. strani) OSEMLETKA Od Delavske univerze Žalec smo prejeli dopis, ,za katerega smatramo, da bo zanimal večino članov našega kolektiva, zato ga v celoti objavljamo: Ker je na področju naše občine precejšnje število občanov, ki nimajo popolne osnovnošolske izobrazbe, potrebe našega celotnega družbeno-političnega sistema pa zahtevajo široko razgledanega človeka, smo se odločili, da jim tudi v letošnjem letu damo možnost nadaljnjega izobraževanja. Z ozirom na zadostno število prijav bo deloval oddelek za 5. in 6. ter 7. in 8. razred. Vpiše se lahko vtsalk, ki ima končan vsaj 4. razred in je star tnajmanj 18 let. V (primeru, da bo prijavljenih najmanj 15 interesentov, bo znašala šolnina okrog 22.000 din, kar bo mogoče plačati v štirih mesečnih obrokih. K pismeni prijavi je potrebno priložiti zadnje Stilsko spričevalo. Prijave sprejemamo do 15. septembra 1963. Kandidati ‘se lahko prijavijo pri Delavski univerzi Žalec ali ipa pri upraviteljstvih naslednjih osnovnih šol: Žalec, Griže, Prebold, Polzela. Braslovče, Vransko in Šempeter. Ustmene ali telefonske informacije se (lahko dobijo pri Delavski univerzi Žalec, telefon 60, vsak dan od 7. do 14. ure. Storilnost v našem podjetju Preteklo je že precej časa, odkar smo v inašem glasilu zadnjič pisali o storilnosti dela v našem podjetju, zato poglejmo, ‘kako se storilnost v letih 1962 in 1963 odraža v primerjavi s prejšnjimi leti. Storilnost in a enega zaposlenega po povprečnem številu zaposlenih: Leto Letna štor. v kg Indeks Letna štor. v vrednosti Indeks 1959 5.784 100 . 916.771 100 1960 3.678 97,20 974.124 106,26 1961 3.946 104,28 1,117.830 121,93 1962 3.675 97,12 1,237.580 134,99 1963 (po pollet.) 3.889 102,77 1,340.672 146,24 Storilnost, izračunana na podlagi povprečnega števila 'zaposlenih, zaradi ‘bolezenskih izostankov, dopustov ter ostalih opravičenih in neopravičenih izostankov mi povsem točna, zato poglejmo še storilnost izračunano na podlagi dejansko izvršenih ur: Leto Letna štor. v kg Indeks Letna štor. v vrednosti Indeks 1959 4.174 100 1,056.177 100 1960 4.206 100,77 1,113.973 105,47 1961 4.517 108,21 1,269.874 120,23 1962 4.258 102,01 1,453.490 135,72 1963 (po p dl let.) 4.251 101,84 1,465.600 138,76 Čanje dekorativnih predmetov, pa pri vrednostni storilnosti opažamo premajhen vzpon, isaj bi morali dekorativni predmeti storilnost po vrednosti občutno dvigniti. Naloga nas vseh naj bo eimbolje izkoriščati kapacitete posameznih oddelkov, posebno pa smotrno izkoriščati kapaciteto nadglazurne peči. vg NEKAJ O RAZSTAVI V razmeroma kratkem času so tovariši iz razvojnega oddelka in 'nekateri drugi, ki kažejo smisel in veselje do novih keramičnih oblik in dekorjev razstavili 78 novih keramičnih izdelkov. To je I. interna razstava, ki kaže, da imajo avtorji teh izdelkov resnično mnogo fantazije in čuta za lepoto. Mnogi obiskovalci razstave so bili v resni zadregi, ko so izpolnjevali anketo o ocenitvi najlepših razstavljenih izdelkov. Vsi so bili tako lepi, da smo se težko odločili izbrati pet najlepših, da ne bi drugim napravili krivico. Mogoče 'bo na naslednjih razstavah za izbrati vsaj deset najlepših. OR Nedisciplina in njene posledice Oba primera nam kažeta, da proizvodnost količinsko precej niha, čemur so vzrok spremembe v asor-timanu t. j. povečanju dekorativnih predmetov, ki pa so v glavnem 'tudi lažji. Po drugi Istrani pa to nihanje povzroča tudi povpraševanje na trgu. Ker smo pri količinski storilnosti kot vzrok nihanja navedli pove- ŠE O TOVARNI OPEKE, LOŽNICA (Nadaljevanje s 1. strani) Ti podatki pa bi bili pomanjkljivi če ne omenimo tudi razvoja na področju asortimana. Od dveh vrst opekarskih izdelkov, kolikor jih je ta tovarna proizvajala takoj po vojni, je asortiman povečan na več kot 20 vrst raznih opekarskih izdelkov. Danes tovarna izdeluje normalne zidake, votlake vseh vrst. s tropu jake vseh vrst, forolit plošče, drenaž-ne cevi, bobrovec, euozarezni strešnik itd. Kolektiv je ravno v zadnjih letih dobil na področju specialne opeke bogate izkušnje, katere bo lahko koristno uporabil pri bodoči proizvodnji fasadnih ploščic. TF Na raznih sestankih, kakor tudi v časopisu in osebnimi razgovori je bilo večkrat tolmačeno, kakšno škodo. povzroča nedisciplina podjetju. Izgleda pa, da ,so med nami še vedno posamezniki, ki tega nikakor nočejo razumeti. Najbolj so pri inas problematični neupravičeni izostanki in prepiri med delavci med rednim delovnim časo-m. V zadnjem času je prišlo celo do medsebojnega obračunavanja. Posebno obsojanja vreden je primer, ki se je zgodil v strugami in je povzročil celo delovno nezgodo, zato je prav, da ga podrobneje opišemo. ’ Delavec Dudarič Blaž, ki je v našem podjetju zaposlen pri taljenju ■lošiča, v EE proizvodnje gmote, je poleg svojega dela našel še vedno dovolj časa, da je hodil v strugamo motiti delavke tega oddelka z raznimi neslanimi šalami. Tako je tudi 'usodnega popoldneva prišel v oddelek strugarne in zafrkaval tam zaposlene delavce. Zaradi grobih besed, ki jih je pri tem uporabljal, ga je tov. Pot Stanka pošpricala z vodo, da bi ga na ta način pripravila. da bi jih pustili pri miru. ker na lepe besede Rihter Danice ni hotel oditi. Dudarič Blaž, namesto da bi se odstranil, je prijel za gumijasti podaljšek pipe. odprl vodo ter nameril cev proti Rihter Danici in jo polil. Prizadeta na to ni reagirala, ko pa je hotel vso stvar ponoviti je v jezi pograbila razbit mav-čev model ter ga vrgla proti njemu. Prav v tem času je tov. Potočnik Pavla prišla mimo in bila zadeta v glavo. Posledica tega: 7 dni zdravljenja v celjski bolnišnici in 11 dni bolovanja doma. Disciplinska komisija je izrekla kazen za krivce, na katero pa se je Dudarič Blaž pritožil. V tej zadevi bi želeli zvedeti za mnenje kolektiva o tem, kdo je glavni krivec in kakšno kazen je zaslužil. Svoje mnenje sporočite pismeno (lahko brez podpisa) uredništvu Liibojskega keramika. Mislimo, da gornji primer dovolj jasno pove, do kakšnih posledic lahko pripelje nedisciplina na delovnem mestv in smatramo, da o tem ni potreben še poseben komentar. GZ KVALITETA IZDELKOV- problematika našega podjetja Kvaliteta naših proizvodov se pojavlja dan za dnem kot problem in se kaže v stalnem naraščanju defektnih izdelkov in v zvišanju za nekurantno blago, nadalje v stalno povečanem številu reklamacij s strani naših kupcev. Slaba kakovost naših izdelkov je večkrat vzrok, da se ne držimo pogodbenih obveznosti v pogledu dobavnih rokov in da nam zaradi tega kupci stornirajo naročila. Visok odstotek loma (škarta) pa nam povzroča poleg bonifikacij, ki jih dajemo kupcem, tudi še vrsto drugih nevšečnosti; to so motnje pri izvrševanju količinskela plana in sortimenta. Večje količine polizdelkov, kot je bilo predvideno po planu zaradi defektnega blaga in zaradi popravila nekurantnih izdelkov, naraščajo .zaloge nedovršene proizvodnje. Finančne izgube, ki jih utrpi podjetje na račun slabe kvalitete, niso samo dane bonifikacije, ampak so skrite tudi v materialnih stroških, v režiji in osebnih dohodkih, kar prizadene več ali manj vsakega izmed nas. Rad bi nakazal glavne vzroke poslabšanja kvalitete, ki so subjektivne narave in ki bi jih lahko s pravilnimi organizacijskimi prijemi in z dobro voljo na_g vseh, če že ne v celoti pa vsaj delno odpravili. KVALITETO DIKTIRA TRŽIŠČE Poglejmo šc naprej kakšen je naš kriterij kvalitete gledan v luči naših odjemalcev. Cesto slišimo v našem kolektivu pripombe, češ da je kriterij ocenjevanja kvalitete prestrog in da bi lahko dali med regularne izdelke marsikatero blago, ki j c bilo ki asi rano za defektno. Da je taka pripomba tendenciozna in neutemeljena so dokaz številne reklamacije kupcev. Po tem vidimo, da je naš kriterij pri ocenjevanju precej mil, ne pa, kakor nekateri prikazujejo, pretirano strogo. Če si hočemo trajno zagotoviti tržišče, moramo biti nasproti našim odjemalcem solidni naj si bo to v cenah ali v dobavnih rokih, predvsem pa po kakovosti proizvodov naših izdelkov, ki pod nobenim pogojem ne sme biti slabša od kakovosti proizvodov naše konkurence. Vsaka špekulacija na račun kvalitete se nam bo prej ali slej maščevala in spravila podjetje ob renome in stranke. Kvaliteto ne diktiramo mi ampak tržišče, kar velja predvsem za izvoz. To je tudi glavni argument, zaradi katerega ne moremo dovoliti, da bi bila kontrola naših izdelkov površna, nasprotno, treba jo bo še bolj zaostriti. KONTROLNO SLUŽBO JE TREBA OSAMOSVOJITI Velika ovira za objektivno ocenjevanje kvalitete, ki naj bi bile odvisnost kontrolorjev EE, ki proizvaja izdelke katerim je treba določiti kvaliteto. Pri tem je ovira predvsem ekonomski moment obrata in pa navodila, ki jih dobijo v zvezi s Masiranjem od svojih predpostavljenih oziroma od obratovodje. Razumljivo je, da skuša vsaka EE prikazati svojo proizvodnjo v najboljši luči in prikazati boljšo kvaliteto kakor dejansko je. Objektivno lahko oceni le kontrolna oseba, ki je neodvisna od EE in posameznih sektorjev ter je podrejena službi, ki je odgovorna le direktorju — le tako organizirana kontrolna služba bi lahko dala enoti kriterij za ocenjevanje kvalitete, medtem ko sedaj vsaka EE zase postavi merila, če jih — S tem nočem reči, da mora biti kriterij za vse vrste blaga enak, ampak, da je treba ocenitev prilagoditi vrsti blaga, ne pa subjektivnemu pojmovanju posameznega obrata. Razen že omenjenih organizacijskih pomanjkljivosti kot je podrejenost kontrole EE in neenotni kriterij ocenjevanja, pa vplivajo na klasiciranje tudi osebni faktorji pregledovalk. Miselnost, da je za pregled robe dobra vsaka oseba, je pri nas močno ukoreninjena, je pa močno zgrešeno. Klasiranje robe ni samo fizično zelo naporno delo, ker je povezano s prekladanjem težkih komadov, ampak zahteva poleg določene stopnje strokovnosti za presojo napak tudi že prirojeno sposobnost hitrega zapažanja in predvsem dober vid — zaradi enoličnosti je to delo utrudljivo, posebno če se vrši pod neugodnimi pogoji, kot so: slaba osvetlitev, "delo v mraku, v vročini itd. To so dovolj tehtni razlogi, da je treba kader skrbno izbrati in ga tudi strokovno za to delo primerno usposobiti. Osebam, ki bi naj opravljale to delo, bi morali zaupati, saj si zaradi visokih stroškov in zaviranja tekoče proizvodnje ne moremo privoščiti ponovnega pregleda. Zato takšno delo ni za površne ljudi. Zato predlagam, da se postavi kontrola na lastne noge in toči od vpliva EE, nadalje, da se izdela kriterij za ocenjevanje kvalitete po vidikih, ki ustrezajo interesu našega kolektiva in zahtevam tržišča ter končno, da se skrbi za strokovni dvig in selekcijo kontrolnega kadra. S temi ukrepi pa probleme kvalitete še dolgo ne bomo rešili, saj so le sredstva za pravilno ocenjevanje naše proizvodnje, medtem ko je borba za kvaliteto mnogo težavnejša in za-visi prvenstveno od proizvajalca, kateremu kontrola lahko le pomaga. Dobra kvaliteta je rezultat pravilne tehnične priprave dela, doslednega izvajanja tehnološke discipline, rednega vzdrževanja strojev, naprav in osebnega prizadevanja vsakega poedinca na delovnem mestu. Z drugimi besedami kvaliteta dela je odvisna v glavnem od sodelovanja vseh, od nekvalificiranega delavca do mojstra, od tehnika do inženir ja. Tako je vsak na svojem delovnem mestu istočasno proizvajalec in kontrolor. S teni hočem reci, da mora vsak kontrolirati najprej svoje delo, nato naj sledi šele kontrola po drugih osebah. KDO JE ODGOVOREN ZA MEDFAZNO KONTROLO Večkrat slišimo opazke, da medfazna kontrola ne dela v redu. Ne glede na to, da je tu in tam pripomba umestna, moramo pri analizi vzrokov prvenstveno upoštevati, kdo je v obratu po svoji službeni dolžnosti poklican vršiti kontrolo nad potekom proizvodnega procesa. Pri tem bomo ugotovili, da bi bil obratni kontrolor le majhen člen v verigi tistih, ki se morajo prvenstveno baviti z medfazno kontrolo. Saj je dolžnost vsakega preddelavca, da ne govorimo o mojstrih, ki štejejo med poglavitne organe naše kontrole tako v pogledu urejenosti strojnega parka kakor v pogledu delovne discipline v svojem oddelku. Naloga tehnikov, inženirja in obratovodje pa je prvestvena kontrola tehnološke discipline in vzdrževanja strojnega parka. Pod kontrolo tehnološke discipline razumemo kontrolo pomožnih sredstev, kontrolo tehnološkega postopka in kontrolo odpadkov. Kontrola kakor je nakazana, pa bo uspešna le tedaj, če obsega celotno proizvodnjo v vseh izmenah. Vlogo obratnega kontrolorja pa je predvsem v tem, da pomaga oibratovodji in ostalemu strokovnemu kadru s sistematično kontrolo odkrivati napake prikrite narave, ki zahtevajo daljši čas opazovanja. To delo pa se mora vršiti (Nadaljevanje na 4. strani) Fluktuacija delovne sile 'Jgm Po ugotovljenih analizah o gibanju delovne sile je v obrat Liboje v prvih šestih mesecih letošnjega leta odšlo 7 % več ljudi kakor v lanskem letu, v obratu Ložnica pa je ta odstotek dosegal številko 43. Če spremenimo odstotek v število ljudi, dobimo naslednje podatke: Obrat Liboje O I. II. III. IV. V. VI. Skupaj Leto || d >cn ?S »j ti 0) >0 •!—> .ti ti cd S N co 6 m X PL, O ol d pd ti n * ti P-I ti C-i ti d a 1962 485 9 9 7 8 8 9 4 11 18 13 4 10 50 60 475 1963 457 — 12 1 4 19 12 6 10 9 9 5 9 40 56 444 Obrat Ložnica 1962 64 1 — 1 10 1 18 4 9 4 13 5 50 16 98 1963 61 1 1 — 1 — 3 32 5 4 4 1 9 41 23 79 Že več let ugotavljamo, da je fluktuacija največja v poletnih mesecih, V teh mesecih se odpre se- zonsko delo, ki je po navadi boljše plačano. Zanimiva je analiza po vzrokih prekinitve delovnega razmerja za obrat Liboje. L polletje 1962 I. polletje 1963 1. Samovoljna prekinitev 2. Zaradi nizkih osebnih dohodkov 3. Zaradi poroke 4. V prvem mesecu zaposlitve 5. Odšli v JLA 6. V pokoj 7. Umrli 8. Disciplinski odpust 9. Zaradi slabih medsebojnih odno sov 10. Redna odpoved s strani podjetja 11. Odcep restavracije »Šmohor« 15 10 12 10 5 2 2 1 60 Težko je ločiti samovoljne prekinitve ter prekinitve v prvem mesecu zaposlitve, po vzrokih, prav gotovo pa je največ takih, ki gredo zaradi nizkih osebnih dohodkov, na drugem in -tretjem me-stu pa so ljudje, ki se prestavljajo i-z podjetja v podjetje, nekaj pa takih, katere smo zaradi slabega odnosa do dela odslovili. Če upoštevamo prvo, drugo in tretjo točko ter primerjamo seštevek bomo ugotovili, da je v letošnjem letu zaradi zgoraj navedenih vzrokov odšlo iz podjetja osem delavcev, več kakor lansko leto. Posebno visoko je število prekinitev delovnega razmerja zaradi -sklenitve zakona. To pa zaradi tega, ker imamo 60% zaposlene ženske delovne sile. Žal ne moremo podobne primerjave narediti za obrat Ložnico, ker nimamo teh podatkov. GZ Strokovna ekskurzija po KIL Ivnik Zvone Mnogokrat -človeka preseneti dejstvo in spoznanje, da navzlic dolgoletnim izkušnjam in delu na istem delovnem mestu in njegovi neposredni okolici ne pozna dovolj ali povsem stroj na katerem dela ali materiale s katerimi -dela ali izvo-r in funkcionalnosti delovnih pripomočkov za uspešno izvajanje delovnih operacij. Še manj pa je mogoče spoznati celotno podjetje in vsa delovna mesta oz. stroje, surovine in namensko uporabo le teh, kot je vzemimo primer v našem podjetju, ki je opremljeno z najrazličnejšimi stroji in pripomočki za proizvodnjo raznih artiklov, ki bazirajo na keramičnih materialih, z izvorom .še izpred vojne in vse do najnovejših stvaritev sodobne tehnike. V interesu slednjega člana kolektiva je, da se spozna s procesi, tehnologijo in vsemi najnovejšimi znanji, ki zajemajo področje na katerem dela naša tovarna oz. keramika (Nadaljevanje na 5. strani) KVALITETA IZDELKOV - PROB (Nadaljevanje s 3. strani) po točno izdelanem načrtu ob sodelovanju obratnega vodstva. Vsako kontrolo, pa naj si bo še tako vestno izvršena, je brezpomembna, če ni povezana s takojšnimi ukrepi za izboljšanje in če leži izvid neizkoriščen v predalih miz. Ukrepan je pa je predvsem dolžnost obratovodje in ostalega tehničnega kadra, ne pa kontrolorja, kolikor nima za to izrednega pooblastila. S tem hočem povedati, da je medfazna kontrola za izboljšanje kakovosti neophodno potrebna in da se mora z njo ba-v-iti široki krog strokovnjakov, ki pa ne sme ostati samo pri -ugotovitvah. Naša glavna naloga je, da ta- MATIKA NAŠEGA PODJETJA koj energično posredujemo kakor hitro nastanejo na katerikoli fazi dela motnje, ki imajo za posledico poslabšanje kvalitete. KATERE NAPAKE SO NAJBOLJ POGOSTE Ob koncu bom nakazal nekaj poglavitnih napak, ki so vzrok defektnih izdelkov in so značilne za na-š kolektiv. Od vse-h napak prednjači lom. Vz-rokov za takšen porast loma je veliko. Omenili bi -samo enega, in t-o glavnega. Številni prevozi in prenosi izdelkov iz obrata v obrat in tesni skladiščni prostori, nato nepaz- ljivost, malomarnost pri delu. nepravilnemu zalaganju izdelkov in končno samemu vskiladiščen ju. Dokler ne bosta čistoča in red dobila pri nas poudarka, toliko časa se tudi odstotek loma ne bo zmanjšal. Ob zaključku tega članka, ki obsega le najvažnejše probleme kvalitete. bi še enkrat poudaril, da je borba za kvaliteto težja o-d borbe za količino in da je treba delavca, ki ustvarja kvalitetno blago primerno nagraditi, ker ga bomo le tako zainteresirali, da bo posvečal vsaj takšno pozornost kakor jo posveča količini. Upam, da bo članek izzval med našim kolektivom primerno zanimanje in Služil kot osnova nadaljnjim razpravam v našem listu. -ur Tekoči dogodki — Na našem novem obratu — Ložnici se v pospešenem tempu pripravlja proizvodnja fasadnih ploščic. Proizvodnja se predvideva, realno vzeto, v prvi polovici meseca septembra, na strojih, katerih montaža je v polnem teku. Proizvodnja je osnovana na podlagi domačih surovin in že obstoječem strojnem panku. V ta namen se je rekonstruirala stara predorna peč, ki bo zmožna žgati finalne proizvode na višji temperaturi in bo tako omogočila produktom boljšo kvaliteto z znižanjem poroznosti in ostalimi kvalitetami, ki se od tovrstnih izdelkov brezpogojno zahtevajo na tržišču. ■ Fasadne polščice so artikel, ki bo omogočal proizvodnjo tudi v zimskem času, ko zamre opekarska dejavnost ter bo tako povečana rentabilnost pogonskih prostorov in strojev, kar se mora pozitivno odražati na finančnem poslovanju podjetja. — »Hladna vojna« na področju grafita oz. grafitnih proizvodov po licenci se bliža koncu. Težko je opisati pot, po 'kater ise pride do realizacije takšnega artikla, vendar na kratko i zgleda takole: Pisma, pisma, telegrami, pogovori -in pregovori, 'kodeki, prošnje, potrdila, potovanja, paragrafi, pisma in še pisma, dovoljenja, soglasnosti, telefoni, opomini, čakanje in čakanje... to je sorazmerno najvernejši opis poti, ki pa je še ni konec, saj se proizvodnja še ni pričela in bo treba še mnogo truda, da bo proizvodnja normalno stekla. HUMOR — Koliko let že delaš v keramični? — Ne delam, sem zaposlen. — Nekoč sem prehodil 50 kilometrov, da namlatim nekega tipa. — Pa kako si ise vrnil? — Z ambulantnim avtomobilom. HUMOR Jaka: »čuj Pepe ali imamo mi tudi komisijo za analitično oceno delovnih mest?« Pepe: »Ti, to sem pa že nekje slišal, da nekaj takega obstoja«. Jaka: »Ja, ja pa še racionalizator-ji smo, ima namreč samo še enega člana!« Pepe: ???? Jaka: »Veš, tudi ena lastovka je že pomlad«. Pepe: »Ti, ta je pa bosa, dokler ni lastovk tudi ni pomladi«. Jaka: »Si videl Pepe, kako zdrkne novo dvigalo«. Pepe: »Daj no mir, saj vidim samo luknjo«. Jaka: »Uh, ti pa res nimaš nobene domišlije!« ZAMOTANA STAROST Direktor neke tovarne je 48 let star. Koliko je star njegov sekretar, če je direktor zdaj dvakrat starejši, kakor je bil sekretar tedaj, ko je direktor štel toliko let, kakor jih je zdaj sekretar. STROKOVNA EKSKURZIJA PO KIL ('Nadaljevanje s 4. strani) na splošno. Članki v nadaljevanju,-pod naslovom »Strokovna ekskurzija po KIL« imajo namen seznaniti člane kolektiva o delu naše tovarne po strokovni plati in tako omogočiti tistim, ki nimajo priložnosti za obiskovanje kakšnih tečajev ali šol ter nimajo dostopa do strokovne literature, želijo pa se seznaniti z vsebino naše dejavnosti, da vsaj in-teligenčno-strokovno spoznajo našo industrijsko panogo kar jim v življenju in delu lahko mnogokrat koristi. i Kot uvod lahko naznačim. da spada naša industrijska veja v silikatno oziroma nekovinsko skupino. Za obrazložitev teh dveh pojmov lahko povem, da je ime silikatna industrija dobila po prvini oz. elementu, ki pretežno prevladuje v keramičnih surovinah in to je silicij (kemijska oznaka zanj je Si). Spojine, ki jih silicij dela z drugimi elementi se pa imenujejo silikati in po teh je nastalo ime silikatna industrija, s strukturami, mešanji in uporabo le-teh pa se ukvarja silikatna kemija, v industriji pa med drugimi tudi keramika oz. naša tovarna. Izraz nekovinska industrija pa izvira od surovin s katerimi pretežno operiramo in sicer: gline, kao-lini. peski, živci, dolomiti, ki so večinoma sestavljeni iz elementov-neko-vin, silikatov in alumo-silikatov (spojine, ki v svoji isestavi vsebujejo elemente aluminij in silicij; kot primer lahko navedem najznačilnejšega predstavnika za našo indu- strijo in to je kaolin (AbOa • SiOs • • 2HaO) Al je označba za aluminij, ki je v sestavi, O je kisik, ki je vezan in Si je silicij, HaO pa je voda, ki je vezana v kristalčkih kaolina). Namen teh člankov ni kemijsko Surovinska Tektonski in geološki razvoj ter nastanek surovin, potrebnih za izdelovanje keramičnih izdelkov je v našem spoznavanju nepoglaviten in ga lahko nekoliko opišem le v primeru, če bi to nekoga izrecno zanimal, kar prosim sporočite pismeno na uredništvo našega lista. Za keramika je važno, da pozna karakteristike in funkcije posameznih materialov, ki pridejo pri izdelavi gmot in loščev v poštev ter, da ve iz katerih surovin, vsaj najosnovnejših ise sestoje naši artikli in lošč ter barve, s katerimi so pokriti. Velikokrat se zgodi, da je pri nastanku kakšne proizvodne nevšečnosti kriva surovina o;z. njena neoporečnost, takrat je je torej mogoče takoj preizkusiti glede na to da poznamo njene lastnosti, ki je napaka najlaže odstrani jiva in pri večji napaki lahko surovino zamenjamo, ker vemo za soroden material s podobnimi lastnostmi. Surovine, talko grobe kot finejše, imajo ta nedostatek, da so v zelo redkih primerih enako kvalitetne z enako osnovno sestavo, ampak so v večini primerov različne, kar zelo otežkoča delo, ki ne more potekati brez redne kontrole. Vsaka surovi- razglabljanje čez naše surovine na višjem nivoju ampak nekoliko ke-mizma je potrebno ker je naša osnova naslonjena na kemijo in bomo " 'to spoznavali mimogrede kolikor bo pač nujno potrebno za razumevanje posameznih izrazov. osnova KIL na ima svoje karakteristike, kot je to barva, skrček, specifična teža, trdota,... in ima kemi jsko osnovno formulo (sestavo), ki karafcterizira snov na kemijske reakcije, mnogokrat odločilne za spoznavanje in vrednotenje kvalitete. Reakcije, ki nastajajo pri pripravi, predelavi in žganju so za keramika najpomembnejše. Pri tehnični, gospodinjski ali. kakšni posebni vrsti keramike so še pri uporabi nastale reakcije pomembne ker pridejo artikli v dotik s plini, temperaturnimi vplivi, kemikalijami, itd. Pri nas v podjetju, kot tudi v ostalih keramičnih podjetjih, se morajo surovine pravilno vskladi-ščiti (na suhem, primerno temperi-ranem, svetlem ali temnem prostoru kar zavisi od vrste surovine...) Surovine, ki se nabavljajo po naprej določeni kvaliteti, s tolerancami po dogovoru, se kontrolirajo pri vsaki pošiljki sproti. Pred uporabo se -surovinam, ki gredo na predelavo, določa vlaga, ker se mora voda, ki jo vsebujejo surovine odštevati in se računa odstotek surovine na suho substanco. (Se nadaljuje) Ali se da popraviti ? Včasih, ko stopim v 'kakšen oddelek, prisluhnem razgovoru, ki ne (gotekav najbolj prijaznem tonu. Ce sem odkrit, potem naj .povem, da gre v takih primerih za navadne prepire. Ti so v naših obratih kar pogosti. Če bi .skušali odkriti vzroke za take ispore, bi gotovo ugotovili, da nastane največ prepirov zaradi ne-vočljivosti, predvesm med sodelavkami. Ker vsa delovna mesta niso enaka, tudi osebni dohodki niso povsod enaki. Zato si želi na primer neka delavka, ki dela na dobro plačanem delovnem mestu, tak dohodek, kakršnega ima soseda, ki dela morebiti na zahtevnejšem in boljše plačanem delovnem mestu, ker tega ne more doseči drugače, skuša svojo .sodelavko izpod rniti. Če se zato posluži obrekovanja, zlonamernega potvarjanja resnice, itd. je prepir neizogiben. Gotovo do takih primerov ne bi prišlo, če bi ljudje vedno mislili, zakaj delajo eni na odgovornejših mestih, drugi na manj odgovornih mestih. Zlasti še, če bi se zavedali, kakšne .so lahko posledice takih zahrbtnih dejanj! Ker pa kaj radi na to pozabljamo, .pač ni čudno, če nam prizadeti .sodelavci zamerijo naše slabe navade. In če se povrnemo k primeru, ko sta dve .sodelavki na primer sprti zaradi tega, ker bi se ena izmed nega mesta druge. Kar zamislite si, njiju rada polastila boljšega delov-kako more biti tisti, ki komolčari in izpodriva sodelavko! Kolektiv ji kmalu obrne hrbet in ni čudno, če se popolnoma zapre sama vase. Da naredimo taki min podobnim razprtijam konec, je naloga na.s v.seh, posebej pa še mlajših delavcev, vsak .spor takoj pomiriti in nesoglasja izgladiti. Skrbeti moramo za kar najboljše medsebojne odnose. Le potem bo prijetno delati v tovarni, kjer preživimo polovico svojega življenja, če odbijemo eno tretjino, ki jo porabimo za spanje. ur Prehrana in moj žep Vprašanje prehrane je predvsem vprašanje življenjskega .standarda posameznih delavcev. Ob ugotavljanju vzrokov za slabo prehranjenost poleg drugih objektivnih razlogov naletimo največkrat tudi na izjave, češ da je premalo denarja, da je hrana predraga. To v določeni meri sicer drži. Vendar ne moremo trditi, da bi povprečni zaslužek našega delavca ne zadostoval za izdatno in dobro prehrano, če bi IŠČEMO DOPISNIKE Zato, da bo naš list še boljši, in čim bolj zanimiv, vabimo prav vse k sodelovanju. Tole željo smo že večkrat natisnili, ipa ji mnogi niso ugodili — ustregli. Tokrat se nadejamo, da bo odziv boljši. Predvidevamo, .da se bo zglasil iz vsake ekonomske enote vsaj po eden stalni dopisnik. Ko bomo imeli do konca oktobra 1965 imena vseh prijavljencev, jih bomo sklicali in se pomenili o načinu dela in izplačevanju .primernega honorarja. ur pri gospodarjenju z zaslužkom ne nastopali še drugi važni činitelji. Ti pogosto vplivajo na delavca, da zapostavlja vprašanje prehrane in si za prihranjeni denar kupuje kaj drugega. Marsikateri predmet je sicer tudi potreben, vendar ne v taik-š-šni meri, kot urejena, zdrava prehrana. .Ni samo pri nas, .marveč tudi v drugih državah z višjim živi jenskim standardom, da si delavci na račun prehrane nabavljajo razne potrošne industrijske izdelke, kot so televizijski aparati, radijski sprejemniki, avtomobili, itd. Posebno mladi delavci kaj radi na račun prehrane več žrtvujejo za lepo obutev in obleko. To je hvale vredno, saj še vedno drži star pregovor, da obleka naredi človeka in je prav, da da mlad človek tudi kaj na svoj zunanji videz, vendar pa naj to ne gre na račun slabe in nezadostne Dopisujte a v naš list • prehrane. Še vedno -se na žalost dogaja, da so kljub razmeroma dobrim osebnim dohodkom nekateri posamezniki nepravilno in premalo hranjeni. To trditev potrjujejo razni zdravstveni sistematični pregledi. Prav gotovo pa je raznim boleznim, ki jim ne vemo pravega vzroka, velikokrat kriva tudi slaba, pomanjkljiva prehrana. Je že tako, da smo deloma vsi pod vplivom javnega in družbenega mnenja ter raznih reklam in da tako le redko kdaj povsem samostojno in umno gospodarimo s svojim dohodkom...!? PONOČI IN PODNEVI Mati: ;>Kako ,ste si -drznili, človek poljubiti mojo hčerko sredi noči?« Krivec: »Da, zdaj iko je dan, se tudi jaz temu čudim«. SMEŠNO VPRAŠANJE V neko sobo so se vtihotapile miši. V vsakem kotu s-edi ena in vsaka ima pred seboj tri druge. Koliko je bilo vseh miši skupaj? PRVI, KI SO POKLICANI SODELOVATI PRI ČASOPISU, SO PREDSEDNIKI OBRATNIH DS, SEKRETARJI OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK, PREDSEDNIKI SINDIKALNIH PODRUŽNIC IN MLADINSKIH ORGANIZACIJ. PRIČAKUJEMO ODZIV! Izdaja Keramična industrija Liboje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Hrovat Danijel. Izhaja dvomesečno. Uredništvo: telefon Petrovče L Tisk ČP »Celjski tisk« Celje.