leto XLIII, št. 23
Ptuj, 14. junija 1990
CENA 5 DINARJEV
Zanima me fotografija, zato obiskujem foto-krožek. Resneje se ukvarjam s fotografijo eno le-
to. Strokovne nasvete mi daje mentor tov. Silvo Muršec.
Na republiškem tekmovanju mladih tehnikov sem sodelovala z devetimi fotografijami, med
katerimi je bila fotografija, ki vam jo pošiljam, tudi nagrajena. Z izbranimi fotografijami na repu-
bliškem tekmovanju sem sodelovala tudi na zveznem srečanju v Makarski.
Simona Peserl
Umetniški večer
poezije in proze
v soboto, 16. junija se bodo v restavraciji Ribič v Ptuju predsta-
vili člani Društva pisateljev Avgust Šenoa iz Zagreba: Siniša Maksi-
movič, Ana Fistač, Mladen Vuruna in Davorin Horvatin, poleg njih
pa še literarni kritik profesor Juraj Lončarič ter skladatelj in violinist
Teodor Booch.
Obiskali bodo tudi ptujsko knjižnico, pri organizaciji literarnega
večera pa so jim prijazno priskočili na pomoč v restavraciji Ribič. To
je ena redkih priložnosti, ko lahko v Ptuju spoznamo mlade literate iz
ne tako oddaljenega Zagreba. Literarni večer bo ob 17. uri.
N. V.
Slovenjebistriškl
zbornik
Na Zvezi kulturnih organizacij
občine Slovenska Bistrica so po-
vedali, da nekateri prednaročni-
ki drugega ZBORNIKA SLO-
VENSKA BISTRICA po telefo-
nih in tudi pisno izražajo svoje
nezadovoljstvo, ker knjige, ki je
bila obljubljena že v prvi polovi-
ci 1990. leta še ni, meneč, da so
bili prevarani, ker so knjigo v
prednaročilu tudi že plačali. Na
Zvezi kulturnih organizacij so še
poVedali, da je knjiga v sklepni
fazi tiskarske obdelave. Med nje-
no pripravo in končno podobo je
bilo nič koliko težav, pa tudi
urednik je bil pri obdelavi in
montaži zelo natančen, saj tak-
šna knjiga ne izide vsako leto.
Neučakanim želijo med dru-
gim povedati, da bo knjiga izšla
ob koncu 'ulija 1990, ker je prej
v tiskarni ne morejo natisniti.
Prednaročniki, ki so drugi slove-
njebistriški zbornik že plačali, ga
bodo dobili med prvimi. Pa še
prednaročniška cena 200 dinar-
jev je smešno nizka in bo v redni
prodaji vsaj trikrat večja, pred-
naročniki, ki so zbornik že plača-
li, pa ga seveda dobijo po pred-
naročniški ceni. To pa tudi nekaj
pomeni.
Vida Topolovec
Tekmovanje potapljačev
Praznik civilne zaščite bo v Ptuju tudi v znamenju zanimivega tekmovanja in srečanja potapljačev, ki
se bodo pomerili v podvodni orientaciji na ptujskem jezeru: prireditev bo v soboto, 16. junija, ob 10. uri
pri pomolu Ranče na levem bregu jezera. Prireditev, vsekakor zanimivo tudi za gledalce, organizira ptuj-
ska potapljaška reševalna enota, ki pričakuje osemnajst 3-članskih tekmovalnih ekip iz Slovenije in drugih
republik.	(jos)
UVODNIK
Marsovci,
na pomoč
v Ptuju se v glavnem poznamo. Vemo nekaj dobrih stvari drug
o drugem, vemo pa veliko več »grehov« drug drugega. Vsak kandi-
dat. ki se je in se ho pojavil v kombinaciji za katerokoli mesto v
skup.ščini, izvršnem svetu, v upravnih organih ali kot poslanec, ima
»zato seveda prekleto srečo, če se v času njegovega« boja za oblast
ne pojavi kak neprijeten grafit, kakšno neprijetno novinarsko nami-
govanje ali zgolj sproži plaz obrekanj po sistemu Kjer je dim, je tu-
di ogenj.
Posebej novemu mandatarju ne bi bila rada v koži. Si predsta-
vljate, kako ga sovražijo tisti, ki so že leta in leta držali stolčke v
občinski upravi? Nekateri z ustrezno izobrazbo, drugi s pomanjklji-
vo. Nekateri so se lepo selili s te na ono funkcijo, za šalo vpisali kak
študij ob delu, da bi prikrili svojo pomanjkljivo izobrazbo. Verjetno
so otrpnili, ko so se dogodki v Sloveniji razvili tako daleč, kot se
pač so. Naenkrat ne veljajo več nobena pravila. Določen človek ni
več prava zveza za določen položaj, nekateri panično iščejo stare
dobre službe, nekoliko nižje na družbeni lestvici, nekateri, takih je
najbrž najmanj, pa so prepričani, da se s svojo strokovnostjo in do-
brim delom nimajo ničesar bati.
Kar hudo mi je. če pomislim, koliko tistih, ki so leta in leta ve-
drih na občini, sedaj na vse kriplje želi dokazati, da jim mandatar
dela krivico. Da so oni že toliko let na občini, da so tako dobro de-
laU. . .
Za vsako mesto se pri toliko ljudeh pač še vedno najde kakšen
boljši. Nihče ni nezamenljiv. Le žalostno je, da nekateri tega ne do-
jamejo. Da ne dojamejo, da nekatere funkcije pač zahtevajo nove.
sveže moči. Žalostno je, da so ta dober mesec, ki so ga občinski po-
slanci podelili mandatarju, da bo svoje delo lahko dobro opravil, ti-
sti najbolj ogroženi porabili za zarote proti njemu. Raje bi delali
svoje delo, ki zaradi politiziranja že tako aH tako trpi, kot pa da po
mestu zbirajo pristaše za to, da bi vrgli mandatarja, še preden je
imel priliko kaj pokazati.
Sicer pa se bo jutri tako ali tako pokazalo, kakšen je manda-
tar in tudi, od kod leti nanj največ kritik. Če jih ne bo s strani bivših
funkcionarjev in njihovih mladih učencev, obstaja upanje, da so se
tudi tisti najbolj zagrizeni sovražniki sprememb sprijaznili z dej-
stvom, da je občinski aparat, ki je, mimogrede, preobsežen kar za
150 ljudi, predvsem zaradi ptujskega gospodarstva nujno potrebno
skrčiti na strokovno in računalniško podkovano druščino.
Za tak obrat bo najbrž katerikoli Ptujčan prešibak. Zato bi
prav prišel kak Marsovec, ki ga nihče ne bi ogovarjal in mu metal
polen pod noge. AH pa tudi njemu ne bi bilo prizanešeno .. .
Darja Lukman
V ponedeljek
Bombetka
Družbeno podjetje Pekarne in slaščičarna Vinko Reš bo 18. juni-
ja v Ulici 25. maja 17 (večnamenski paviljon, v katerem je tudi zaseb-
ni lokal Hit) odprlo prodajalno »Bombetka«. Pri izbiri imena ni bilo
zadreg, saj so zaposlene menile, da je pravšnje tisto ime, ki simbolizi-
ra tudi njihovo proizvodnjo. Bombetke pa imajo Ptujčani že od ne-
kdaj zelo radi, zato je pričakovati, da bo tako tudi z novo prodajalno.
Spalno naselje dela krajevne skupnosti Borisa Ziherla bo tako
bogatejše še za eno dejavnost. V Bombetki bodo krajani lahko kupo-
vali kruh, pekovsko pecivo in delno tudi špecerijo (moko, testenine,
drobtine, pa čokolado in drugo). V »poskusnem« obdobju, ki je obe-
nem testiranje kupčevih potreb, bodo delali vsak dan od 7. do II. ure,
popoldne od 15. do 18. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. V nedeljo
ne bodo delali, saj je ta dan moč dobiti sveži kruh v vseh dežurnih tr-
govinah družbenega in zasebnega sektorja. Ptujski peki pečejo za ne-
deljske potrebe eno vrsto kruha.
Novost v družbenem podjetju Pekarne in slaščičarna Vinko Reš
Ptuj je tudi spremenjen delovni čas slaščičarne v Lackovi ulici. Ta bo
v poletnem času — od 18. junija do 15. septembra — odprta od 6. do
19.30 ure. Dlje bodo delali tudi v trgovini na Ormoški cesti. Kruh in
drugo bodo prodajali vsak dan do 16. ure. Po potrebi bodo delovni
čas spremenili.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
14. junij 1990 - TB|llim(
Agisove težave niso
nič manjše
kot pri drugih
140()-članski kolektiv te ptuj-
ske kovinske organizacije živi v
strahu, saj ne ve, kaj bo jutri. Po-
vrhu jih vznemirjajo govorice o
spisku s 600 ljudmi, ki naj bi jih
odpustili. Predsednik poslovne-
ga odbora Agisa Jože Botolin za-
gotavlja, da spisek ne obstaja, in
dodaja, da pa bodo spiske pričeli
delati. Gospodarsko stanje pod-
jetja in ukrepe za izboljšanje po-
slovanja je predsednik poslovne-
ga odbora pred obravnavo na
delavskem svetu predstavil tudi v
pisni obliki. Delavski svet se je
sestal 7. junija.
Februarja smo še pisali, da so
novo poslovno leto v Agisu zače-
li z velikimi načrti. Letos naj bi
bil prvi in edini cilj bistveno po-
večanje proizvodnje. Več naj bi
izvozili na zahodni trg, pa tudi v
vzhodne države. S sprejetimi
ukrepi (sprejem je narekovalo
zdajšnje težko in kritično stanje
podjetja) pa posegajo v doseda-
njo poslovno politiko, v kateri
sta imela prednost proizvodnja
in prodaja v prepričanju, da se
bo likvidnostno stanje v državi
postopoma uredilo. Težave pa se
iz dneva v dan stopnjujejo, bati
se je tudi, da pri nadaljnji proda-
ji blaga slabim plačnikom ne bo-
do dobili svojega denarja. Na
dolžniškem spisku — kupci jim z
obrestmi vred dolgujejo 90 mili-
jonov dinarjev — so tudi nekate-
re organizacije, ki jim letos niso
plačale še ničesar. Nekateri kup-
ci jim blago plačujejo z velikimi
zamudami, tako da se roki plačil
približujejo 90 dnem. Kupci so
jim dolžni plačilo za trimesečno
proizvodnjo.
V prvih dveh mesecih je Agis
dosegel planirano prodajo. Apri-
la je bila realizacija le še 83-od-
stotna, v maju se je izboljšala in
znaša 91 odstotkov. Napovedi za
junij, julij in avgust sicer niso
dokončne, naredili so jih na os-
novi napovedih kupcev, a pro-
gnozirajo, da se bo prodaja v teh
mesecih zmanjšala za 20 odsto-
tkov.
Agisov žiro račun je nepreki-
njeno blokiran od 18. maja, ko
so izplačali osebne dohodke, za
regres in štipendije pa jim je
zmanjkalo. Osebne dohodke so
maja izplačali s tridnevno zamu-
do. 7. junija bi za deblokado po-
trebovali pet milijonov dinarjev.
Zaradi vedno večjih terjatev se
zadolženost povečuje. Obseg
kratke očnih kreditov naj bi po
mnenju banke že dosegel zgor-
njo mejo zadolženosti. Poleg te-
ga pa se srečujejo z vedno večjim
pomanjkanjem denarja na trgu,
ta pa je povrhu tudi vedno draž-
ji. Obresti za kratkoročne kredite
dosegajo že 80 odstotkov, Agis
zaračunava svojim dolžnikom
zanje 40 odstotkov, nekateri pa
—	izkoriščajoč stanje na tržišču
—	ponujajo denar za 250-odstot-
ne obresti.
Zato je nujno, da povečajo de-
lež lastnega kapitala. To kanijo
doseči s prodajo dela premože-
nja, predvsem stanovanjskega
fonda in Petovie, ter s prodajo
vrednostnih papirjev svojim de-
lavcem. Poleg tega morajo izter-
jati vse dolgove in ustaviti pro-
dajo slabim plačnikom. Naredili
bodo proizvodno inventuro in
prenehali proizvajati tiste izdel-
ke, ki zahtevajo preveč vlaganj in
prevelika obratna sredstva, poleg
tega pa kupci zanje ne povprašu-
jejo.
V program ukrepov za izbolj-
šanje gospodarskega stanja sodi
tudi uskladitev plana prodaje
proizvodnje in nabave, ugotovi-
tev stanja zalog ter uskladitev
zmogljivosti. Načrtujejo, da bo-
do v poletnih mesecih — junija,
julija in avgusta — imeli delne
kolektivne dopuste, po ptrebi
razporejali delavce ter izdelali in
uresničevali načrt zmanjševanja
števila zaposlenih, predvsem s
predčasnimi in invalidskimi upo-
kojitvami. Dodatna naloga pre-
vetritve je analiza obsega in
upravičenosti režijskega dela; se-
daj zaposlujejo na 120 proizvod-
nih delavcev sto režijcev. V bo-
doče naj bi tudi več delali pred-
vsem naj bi bil delovni čas bolj
izkoriščen. V Agisu so odsotnosti
z dela resničen problem. Bolni-
ške pomenijo 12-odstotno izgu-
bo delovnega časa — ali drugače
povedano: vsak delavec Agisa je
en mesec v letu na bolniški.
Četudi so letos načrtovali več-
ja investicijska vlaganja, se jim
bodo morali zaradi dramatično-
sti položaja začasno odpovedati.
To velja tudi za investicijsko
vzdrževanje in uresničevanje de-
lov gospodarskega načrta, ki
zahtevajo velike denarne odlive.
Jože Botolin tudi poudarja, da
bodo pri izvajanju ukrepov po-
sebno pozornost posvečali sprot-
nemu informiranju. Delavcem
bodo dajali pisne informacije,
prav tako bo delavski svet sproti
obravnaval vse aktivnosti, pove-
zane z reševanjem težavnega go-
spodarskega položaja podjetja.
Posebej pa opozarja, da bodo
ukrepali proti vsem, ki bodo širi-
li neresnične informacije o sta-
nju, saj bi v tem trenutku lahko
to podjetju samo škodilo.
Četudi jim splošno gospodar-
sko in politično stanje ne gre naj-
bolj na roko, se pogovarjajo z
ameriško-nemško firmo o usta-
novitvi mešanega podjetja za
proizvodnjo zavornih sistemov.
Ameriška firma ECHLIN je last-
nica firme GRAU v Nemčiji, s
katero ima Agis dolgoročne li-
cenčne in poslovne odnose. To-
varni že ima v Nemčiji in Angliji,
od držav vzhodnega bloka pa je
trenutno najbolj privlačna loka-
cija v Ptuju. Odločitev za ustano-
vitev mešanega podjetja pa je v
veliki meri odvisna od tega, kako
bo država opredelila družbeno
lastnino in uredila politične raz-
mere.
MG
Brezvladja ni — stari
izvršni svet še dela
četudi v Ptuju se nimamo nove
občinske vlade oziroma izvršnega
sveta, dela dosedanji skladno s
pooblastili nove skupščine. Tako
bo vse do izvolitve nove vlade.
Na seji — minuli četrtek — je
ptujski izvršni svet razpravljal o
več pomembnih vprašanjih. Pri
obravnavi sklepa o izločitvi te-
meljne organizacije Osnovno
zdravstveno varstvo Ptuj iz
Zdravstvenega centra dr. Jožeta
Potrča Ormož-Ptuj in oblikova-
nju delovne organizacije Osno-
vno zdravstveno varstvo Ptuj je
ugotovil, da niso bili izpolnjeni
sklepi, ki jih je ta v zvezi z izlo-
čitvijo sprejel 26. februarja letos.
Zato z njo ne soglaša in tudi ne
bo (vsaj stari izvršni svet) dal so-
glasja za vpis v sodni register.
Razpravljal je tudi o odredbi o
določitvi najvišjih cen komunal-
nih storitev, saj 20. junija prene-
ha veljati zvezni odlok o zamrz-
nitvi teh cen. Pristojni za cene
komunalnih storitev so pohiteli
in že za četrtkovo sejo pripravili
predlog novih cen. Izvršni svet
ga je zavrnil z obrazložitvijo, da
bo o novih cenah komunalnih
storitev razpravljal šele, ko bodo
znane kalkulacije za posamezne
cene. Sicer pa so o cenah komu-
nalnih storitev razpravljali tudi
na posvetu, ki ga je sklical pred-
sednik republiškega izvršnega
sveta. Poleg tega pa tudi še o
predvidenem razbremenjevanju
gospodarstva.
V zvezi s tem je ptujski izvršni
svet že v četrtek predlagal, da se
posameznim organizacijam pre-
loži plačevanje občinskih pri-
spevkov za en mesec. Podobno
naj bi sklenili v republiškem
skretariatu za finance, saj bi na
ta način pomagali organizaci-
jam, ki jim grozi stečaj. Republi-
ški izvršni svet je že pred tem
sklenil, da je potrebno preprečiti
verižne stečaje.
Izvršni svet je izdal tudi sklep
o soglasju k statutu Komunalne-
ga podjetja Ptuj. Statut so delav-
ci že sprejeli na referendumu in
je izdelan skladno z določili
odloka o javnem podjetju ter
drugimi predpisi. Sedaj je na vr-
sti konstituiranje posameznih or-
ganov v sestavi javnega podjetja.
Občinska Zveza prijateljev
mladine Ptuj bo v bodoče pod
svojo streho imela tudi Klub
mladih oziroma C enter interes-
nih dejavnosti mladih. Sestavila
je predlog programskih, kadrov-
skih, prostorskih in finančnih
zasnov za njegovo delovanje.
Program je izdelan za posame-
zno interesno področje. Dejstvo
pa je, da bo potrebno zagotoviti
vire finančnih sredstev za uredi-
tev prostorov dosedanjega Klu-
ba mladih in nakup opreme, ki je
bila uničena.
Izvršni svet je sprejel še sklep
o izdelavi regulacijskega načrta
za mesto Ptuj ter se seznanil s
poročilom Zavoda za raziskavo
materiala o stanju zgradbe osno-
vne šole Podlehnik, za katero bo
potrebno izdelati sanacijski pro-
gram.	Mg
Zdrava pitna voda tudi v naseljih
Gorišnica in Moškanjci
Gradnjo vodovoda v naseljih
Moškanjci in Gorišnica so v lira-
jevni skupnosti Gorišnica dolgo
načrtovali, najmanj deset let. Za-
pisovali so jo v svoje in občinske
plane, vedno pa je prišlo »nekaj
vmes« in gradnjo so morali v inte-
resu »višjih« ciljev odložiti.
Letos pa so komunalci po 15.
aprilu pričeli kopati jarke in po-
lagati cevi. Ob koncu prejšnjega
tedna so v naselju Moškanjci
opravili že okrog 90 odstotkov
vsega dela. Za vodovod so se
odločila skoraj vsa gospodinjstva
v omenjenih naseljih — skupaj
jih je 350. Sedaj se z vodo oskr-
bujejo še iz vodnjakov, iz pip pa
bo pritekla, če ne bo posebnih
zadržkov, avgusta in septembra.
Vrednost investicije je
4,098.835 dinarjev. V to ceno ni-
so vključeni hišni priključki; vsa-
ko gospodinjstvo bo moralo zanj
odšteti še 4500 dinarjev. Kraje-
vna skupnost je v.investiciji ude-
ležena s 1,412.268 dinarjev, iz
komunalnega oziroma občmske-
ga dinarja pa je 2,686.967 dinar-
jev. Delež, ki ga je zagotovila
krajevna skupnost, sestavljajo
sredstva samoprispevka ter pri-
spevki gospodinjstev v denarju
in delu.
Kot je povedal tajnik krajevne
skupnosti Dušan Bezjak, morajo
biti gradbena dela končana v ju-
liju. Gre za primarni in sekun-
darni vodovod. Naselji Moškanj-
ci in Gorišnica bosta med zadnji-
mi dobili vodovod; v krajevni
skupnosti Gorišnica imajo enajst
naselij z nekaj več kot 4000 pre-
bivalci. Z vodovodom pa bodo
morali v novem srednjeročnem
obdobju »pokriti« še hriboviti
predel Zamušanov.
Gradnja vodovoda v krajevni
skupnosti Gorišnica je letos naj-
večja komunalna investicija v
ptujski občini, hkrati pa najob-
sežnejša naloga, ki jo v tem sred-
njeročnem obdobju uresničujejo
v tej skupnosti.
Med letošnje naloge sodi tudi
širitev telefonskega omrežja na
celem območu krajevne skupno-
sti, razen Zamušanov. Za tele-
fonski priključek se je odločilo
210 naročnikov, vsak pa mora
prispevati oziroma plačati 15 ti-
soč dinarjev. Do sedaj je vsak
novi naročnik plačal 10 tisoč di-
narjev. S tem denarjem so kupili
telefonsko centralo za 380 številk
(četrtino njene vrednosti naj bi
plačali poštarji), sistem PCM in
za 600 tisoč dinarjev kablov. Za
širitev telefonskega omrežja ima-
jo v krajevni skupnosti dva pro-
jekta. Obdravski je v glavnem
končan. Pričakujejo, da bodo te-
lefoni zazvonili že letos.
V tem mesecu bodo v krajveni
skupnosti Gorišnica tudi odloča-
li o novem krajevnem samopri-
spevku, sedanji poteče konec
meseca. Do sedaj so krajani pla-
čevali 2-odstotni krajevni samo-
prispevek, v bodoče naj bi plače-
vali manj. Krajevna skupnost
oziroma njeni organi predlagajo
za novo bodobje 1-odstotno
obremenitev, drugačen sistem
delitve zbranih sredstev in kon-
kretnejše programe. Na zborih
krajanov, ki so jih organizirali v
teh dneh, krajani niso imeli pri-
pomb in soglašajo, da bodo tudi
v novem obdobju del krajevnih
načrtov oziroma svojih potreb
uresničevali s samoprispevkom.
M G
V Moškanjcih so delov glavnem opravili.
(posnetek: O. M.)
Še več svežine iz Mlekarne Ptuj
čez nekaj dni bodo na trgu novi izdelki
ptujske mlekarne. Gre za več vrst jogurtov,
med njimi bodo tudi sadni z rokom trajanja
več kot 21 dni, kar je prvi tak mlečni izdelek
v Jugoslaviji. Ptujska mlekarna se tako pribli-
žuje potrebam in željam kupca, to pa je v za-
ostrenih tržnih razmerah nujnost. Tudi njiho-
vega konzumnega mleka v prihodnje ne bo-
mo več kupovali v neprijaznih, predvsem pa
nepraktičnih plastičnih vrečkah. Pripravljajo
namreč pakiranje v kartonsko (pure-pak) em-
balažo. Mleko iz te embalaže bo prinašalo
potrošniku več svežine, bistveno enostavnejši
bo transport, mleko bo v tej embalaži varnej-
še tudi v gospodinjskih košaricah, poleg tega
pa je nova embalaža sprejemljiveiša tudi z
ekološkega vidika. Tudi njihova sk ta bo od-
slej pakirana drugače — v lončkt Celoten
projekt prilagajanja zahtevam čas in trga
poteka v mlekarni pot imenom ŠE VEČ SVE-
ŽINE.
Mlekarna Ptuj je od lanskega 1. oktobra
samostojno podjetje. Tako so odločili delavci
na referendumu, posledica njihove odločitve
je bila tudi odcepitev od Kmetijskega kombi-
nata. Seveda ni šlo brez težav; kot pravi di-
rektor Janko Vindiš, so morali v teh osmih
mesecih postoriti marsikaj, da so ujeli nor-
malen tok proizvodnje. Precej težav je bilo
predvsem z informacijskim sistemom: po od-
povedi Kombinata so se morali tako rekoč
prek noči znajti sami in se na svoje izkušnje
nasloniti tudi pri uvedbi samostojnega raču-
nalnika. Nekaj korakov so naredili tudi pri
organizaciji poslovanja, predvsem v smeri ra-
cionalizacije in zmanjševanja administracije.
Sedaj, po osmih mesecih izločitve iz K K
Ptuj, ne obžalujejo; nasprotno, že prej so iz-
računi kazali na to, da je lahko manjša firma
bolj uspešna. Največja pridobitev reorganiza-
cije je možnost natančnega obračuna uspeš-
nosti, kar v velikih sistemih ni možno ali vsaj
ne v taki meri.
Sicer pa ne smemo trditi, da se ptujskim
mlekarjem poleg mleka cedi tudi med. Slo-
venski in jugoslovanski trg sta napolnjena z
uvoženimi mlečnimi izdelki. Država je uvozi-
la ogromne količine sira, mleka v prahu, sve-
žega mleka in kazeina, vsega torej, kar je tudi
v proizvodnem programu ptujske Mlekarne.
Cene uvoženih mlečnih izdelkov so nižje od
domačih, saj je znano, da druge države sub-
vencionirajo izvoznike, in tako se dogaja, da
Avstrijci kupujejo avstrijski sir pri nas ceneje
kot v Avstriji. Seveda je to že druga in nam
precej znana zgodba, toda pretiravanje z uvo-
zom lahko dolgoročno negativno vpliva na
naše kmetijstvo. Mlekarji zahtevajo torej pre-
nehanje uvoza blaga, ki ga imamo sami do-
volj, ali pa vsaj ustrezno obdavčitev uvoza.
Sicer pa dolgoročno gledano v Jugoslaviji še
dolgo ne bomo imeli presežkov doma prireje-
nega mleka, čeprav je potrebno računati tudi
z vse večjo zaprtostjo republiških meja, torej
z manjšo prodajo v druge republike.
V Mlekarni Ptuj menijo, da je pravilna
usmeritev slovenske živinoreje, da je potreb-
no ohraniti sedanjo prirejo mleka. Tudi sami
tako ravnajo in ne omejujejo odkupa, čeprav
se izdelki že kopičijo v skladišču. Da pa jih je
manj kot v drugih mlekarnah, je rezultat dol-
goletnega poslovnega sodelovanja z varaž-
dinsko mlekarno, ki se ponaša tudi z dobro
razvito prodajno mrežo.
Na morebitno zaostritev težav pa je le tre-
ba računati. Tako so v Mlekarni razdelili kri-
zno stanje v dve fazi. V prvi, ki jo preživljajo
in ki lahko traja še kak mesec dni, ne name-
ravajo omejevati odkupa mleka. To jih precej
stane in ves obratni kapital bodo vezale zalo-
ge. V tem primeru seveda stavijo na treznost
državne politike in ustrezno ukrepanje glede
uvoza mleka in izdelkov. Sicer bodo v drugi
fazi prisiljeni omejiti odkup mleka, to pa ni
enostavna odločitev. Gre namreč za to, da
bodo v tem primeru prisiljeni odkloniti sode-
lovanje kmetovalcem, ki oddajajo majhne
količine mleka, so torej ekonomsko manj za-
nimivi. Takih pa je pri sedanjih kooperantih
večina, prireja in prodaja mleka jim pomeni
pomemben dopolnilni vir dohodka. Tak
ukrep bi torej povzročil tudi socialne proble-
me. Tako mlekarji tudi v imenu teh kmeto-
valcev terjajo trezne vladne odločitve.
J. Bračič
l^oleg volitev na Češkem
Slovaškem, v Romuniji in Holga,
riji so te dni bila v ospredju vpry.
Sanja človekovih pravic in enot.
nega pravnega sistema na ob.
močju celotne l:vrope. Na konfe.
renči o evropski varnosti in sode-
lovanj u v Kobenhavnu so se
pred nedavnim dogovorili veliko
pomembnega o človekovih pra.
vicah v celotni Evropi, o pravi,
cah manjšin in o položaju delav-
cev, ki so na delu v Zahodni Ev-
ropi. Vsi udeleženci so se strinja-
li s francosko-sovjetskih predlo-
gom o vzpostavitvi enotnega ev-
ropskega pravnega sistema. Ju.
goslavija pa je aktivno sodelova-
la v skupini z Avstrijo, Madžar-
sko, Češkosloveško federacijo
ter Italijo. Skupaj z neuvrščenimi
in nevtralnimi državami pa je
predlagala, da bi konferenca po-
šiljala stalne opazovalce v posa-
mezne dežele, in ti bi se seznanili
s stanjem človekovih pravic.
• • •
Kot kaže, je glede združevanja
Nemčij že vse dogovorjeno.
ZDA je na sicer vehementen na-
čin uspelo tudi Gorbačova pre-
pričati, da mora biti združena
Nemčija članica NATO, vendar
na ozemlju sedanje Vzhodne
Nemčije ne bo vojaških sil Nata.
V sklopu dogajanj okoli združi-
tve Nemčij se je zgodilo še eno
presenečenje. Vsaj včasih bi bilo.
Vzhodnonemški premier je v ne-
deljo odpotoval v ZDA na štiri-
dnevni obisk. Obisk je zgodovin-
ski zato, ker bo premier prvi vo-
ditelj NDR, ki bo vstopil v Belo
hišo.
Kot so napovedali opazovalci,
je na svobodnih volitvah na Če-
škem zmagal Državljanski fo-
rum, na Slovaškem pa Javnost
proti nasilju, politični organiza-
ciji, ki sta radikalno načeli stari
sistem. Obe sta dobili večino v
svojih republikah, kakor tudi v
dveh zborih federalnega parla-
menta. Med močnejšimi stranka-
mi na Slovaškem so tudi krščan-
ski demokrati, medtem ko so ko-
munisti v obeh republikah doži-
veli poraz. Volilna udeležba na
volitvah pa je bila kar 96-odstot-
na.
Sovjetsko zvezo pretresajo na-
cionalni nemiri. V Pribaltiku po-
teka nacionalno osamosvajanje
precej bolj civilizirano kakor v
azijskih delih Sovjetske zveze.
Tam prihaja občasno do spopa-
dov različnih nacionalistov, ki
pogosto terjajo ogromno žrtev.
Nedavni krvavi spopadi v Kirgi-
ziji kažejo, da je poleg zgrešene
razvojne poliitke marsikaj naro-
be tudi z nacionalnimi vprašanji,
tokrat še tudi z verskim. Zaposta-
vljanje islamskih predstavnikov
v organih oblasti se ni obneslo.
Sicer pa Mihail Gorbačov ni-
kakor ne popusti pred zahtevami
Litve in drugih pribaltiških de-
žel. Ponovno jih je opozoril in
jih proglasil za »tatove«, ker že-
lijo Sovjetski zvezi odvzeti »njen
del«. Boris Jelcin, šef ruske fede-
racije, pa svojih kart glede nacio-
nalnega vprašanja še ni pokazal.
Zaenkrat se zavzema za samo-
stojno in močno Rusijo, kakršna
je bila nekoč.
• • •
Tudi Bolgari so volili. Volilna
udeležba je bila visoka, Bolgari
pa veseli prvih povojnih svobod-
nih strankarskih volitev. Rezulta-
tov sicer do oddaje teksta v ti-
skarno še ni bilo. Na izbiro so
volilci imeli kar 38 strank in koa-
licij.
• • •
Tudi Romuni so že imeli svo-
bodne parlamentarne volitve in
so konec minulega tedna že obli-
kovali novi parlament. Po 50 le-
tih diktature so dobili dvodomni
parlament. Novi premier je po-
stal Petre Roman. Na konstituti-
vni seji novega parlamenta so
poslanci slišali tudi uradno poro-
čilo o žrtvah, ki jih je romunsko
ljudstvo plačalo za svobodo i']
demokracijo. Med decembrskim'
nemiri je umrlo 1033 ljudi. 2198
pa je bilo ranjenih. To so tud'
dokončni podatki o krvavih de-
cembrskih dneh v Romuniji.
Pripravlja: d.l-
TEDNIK - 14. junij 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Roža, ki je več kot to
Včeraj je bil 13. junij, za veči-
no datum, ki bi se mu najraje
izognili. Za Brigito in Bojana
^lif;ka s Slovenskega trga pa
Jan, ki ju spominja na začetek
uspešnega dela, ki sta ga začela
pred štirimi leti. Roža je od tiste-
ga lepega petka, ko je začela cve-
teli, postala simbol za nekaj, kar
si velja zapomniti.
»Roža« se 'vse bolj turistično
odpira; podobno kot nekateri
drugi ugotavlja, da imamo za tu-
ristični razcvet vse pogoje: turisti
lahko hodijo k nam celo leto in
vedno jim bomo postregli s kon-
kretnim. Škoda je, pravita, da se
je v preteklosti marsikaj podrlo
tu zato, ker ni bilo moralne pod-
pore, zlasti še v primerih, ko de-
nar ni bil največje zlo. V ljudeh
moramo »vzbuditi odprtost«, v
turizmu (tudi v vsakdanjem ži-
vljenju) ni dovolj, če je prijaz-
nost nekje »zapisana«, ni pa iz-
ražena. Ideje in izkušnje, pou-
darjata, naj z roko v roki gradita
turistični image Ptuja in okolice.
V to so poleg njiju prepričani tu-
di v agenciji Charlie, grafičnem
študiju 3 ... in še kje.
V	letu evropskega turizma in
tudi sicer postaja okolje vse po-
membnejše. V »Roži«, kjer so že
doslej lepšali naše okolje, so do-
dali novo dejavnost — servis, ki
po ugodnih cenah in kakovostno
skrbi za lepoto živih mej, manj-
ših travnikov in vrtov.
V	predalu pa je takšnih in dru-
gačnih idej še veliko. F'ri vsem
tem pa pri Miškovih niso najbolj
navdušeni za njihovo »razgalja-
nje«. Za vsakim, še tako majh-
nim delom, je skrita Bojanova
dobra volja in Brigitina potrpe-
žljivost.
Majhnemu, a po dejanjih veli-
kemu kolektivu ob jubileju tudi
naše iskrene čestitke!
MG
Brigita in Bojan Miško	(Posnetek: M. Ozmec)
pismo »od daleč«
Ni je oblasti, ki hi se lahko ognila beograjski prestolnici in Slo-
venski vili na Dedinja. Zaenkrat namreč kaže, da so omenjene »in-
stitucije« večne, čeprav je očitno konec »poti v Canosso«. V pogovo-
rih z Markovičem. ki so bili neformalni in za zaprtimi vrati, je prev-
ladovalo dajanje komplimentov. Kot je pričakovati, pa se bodo vite-
zi spopadu naslednji teden, ko naj bi vrgli rokavico, saj so oboji do
vratu v problemih. Slovenska vlada se otepa s stečaji in nelikvid-
nostjo, zvezna pa poleg tega še resno razmišlja, kako zadržati pro-
klamirano konvertibilnost dinarja i' razmerju ena proti sedem v
raztnerah, ki so, kot pravi znani »Bajtov inštitut«, podobne agoniji.
Medtem ko so zveznega ministra za finance komaj prepričali, daje
nespametno predlagati povečanje oziroma rebalans zveznega pro-
računa, v katerem so se zopet pojavile »luknje«, je slovenska vlada
požela absolutno odobravanje Markoviča pri razbremenjevanju go-
spodarstva, kar je lahko eden resnih temeljev prihodnje stabilnosti
dinarja in možnost, da ne bi inflacija zopet »zažgala«. Eden od os-
novnih problemov novega gospodarskega sistema je še vedno velika
negotovost podjetij tudi zato, ker ni rešen politični status nove drža-
vne ureditve. Kot smo izvedeli, slovenska vlada pripravlja svoj po-
gled na morebitno bodočo konfederacijo države, o čemer je diplo-
matski premier Markovič menda samo dejal, da je potrebno še na-
prej graditi nov sistem, bodočo državno ureditev, ki bo morala biti
po meri vseh. pa naj bi prepustili dogovoru republik. Markovič je z
optimističnimi dimenzijami svojega vladanja očitno toliko pame-
ten. da ho poskušal tudi nove večstrankarske vlade iz Slovenije ter
»kmalu tudi Srbije« prepeljati z zavezanimi očmi prek leda. da bo-
do nazadnje ugotovili »v novem sistemu, seveda« možnost življenja
v državi, kjer bo. kot v Italiji, sever odločal o gospodarskih odnosih,
vlada se bo konstituirala v Beogradu (Rimu), jug pa bo moral biti
srečen, če bo še naprej padla v njihove malhe kakšna »lova«.
No. Peterle je bil v pogovoru s slovenskimi predstavniki v Zvez-
nem sekretariatu odločno za popolno suverenost Slovenije v konfe-
deralni državi, in če tega ne ho mogoče uresničiti, »se bomo morali
pač drugače obrniti«. Njegovi predlogi za ukinitev avtomatičnega
prispevanja v proračun so razumni, saj je nemogoče vse skupaj reši-
ti s kotizacijo, temveč se lahko davki enako imenujejo kol v Zahod-
ni Evropi, le da je potrebno bistveno zmanjšati davčne stopnje.
Ce nekoliko pustim našo slovensko vlado v miru. saj so se mi-
nistri Bavčar in finančnik Kranjc skupaj s premierom Peterletom
pošteno utrudili na verjetno najbolj znameniti »partv«, kar jih je bi-
lo od vojne naprej v Slovenski vili, predvsem s tujim diplomatskim
zborom, potem je najbolje reči še nekaj besed o skorajšnjem novem
paketu ukrepov Markovičevega kabineta do konca leta. Po designu
decembrskega programa bi .se. kol pravi Bajt. v drugi polovici leta
moral začeti nov investicijski ciklus in postopno oživljanje proizvod-
nje. kar je mogoče »le za ceno visoke ponovne inflacije«. S tem se
seveda nihče ne ho sprijaznil, zato bo o razvojnem ciklusu potrebno
govoriti malo kasneje. Najpomembnejše je. kaj se ho dogajalo s ce-
nami. potem ko bo vlada spustila iz steklenice tudi komunalne sto-
ritve ter infrastrukturne dejavnosti, .^e vedno namreč ni občutka za
formiranje cen v razmerah nizke ali sploh brez inflacije. Obresti na
posojila — predvsem kratkoročna — so še vedno izredno visoke za-
radi pomanjkanja denarja na domačem finančnem trgu. Vlada bo
tako tnorala prav gotovo popustiti uzde v omejevanju posojilno-de-
narne politike, toda če bo to storila z novim emitiranjem denarja, je
izhod znan. Strinjati seje potrebno z Bajtom. ki predlaga »ekono-
mijo dela« v najbolj elementarnem delu proizvodnje, poleg tega pa
ho nujna sanacija bančnega sistema, kjer je vprašanje, ali je najbo-
lje razpisovanje dveh in pol milijarde dolarjev, kar je polovico pro-
računa. za katere pa naj bi garantirala federacija. Prihodnjič pa
kaj več o velikem mitingu združene srbske opozicije zaradi nedo-
končanega datuma večstrankarskih volitev.
Vladimir Vodušek
EPIGRAMI
Tonetu Vogrincu
Zaton Elana
konec je vseh
upov, sanj.
Smučarije alpske
iz dneva v dan
bo manj!
■Miranu Potrču
Ustavni amandmaji
res so silna sila.
Zaradi njih
Republika je naša
orožje JLA delila!
Viktorju Žaklju
Socialisti ne bodo
več dvoživka.
Zdaj izpisati
bo treba vse
z rdeč'ga lista!
Slovencem
Partiji predolgo
smo verjeli.
Zato smo zdaj
na dnu globeli!
Anteju Markoviču
Da rešil svojo
bi reformo,
oblekel si bo
svoje stranke
uniformo!
Adolf Pušnik
Dober den! Po dugen cajti dežovja smo kumer drgoč sunče-
ka pričakali. Jehal ga na grahle in gorični kol, z Mico srna celi
tjeden gledala, kak nama je krma na travniki rjavela in slama
grotala, v gorici pa so trseki cveli in jih je dež tak doj opra, da
hode v jeseni na grozdekih precik manj jagod. Nekšni vrag pač
more priti in hiti, da neje vse tak, kak hi človeki pasalo. Tak je
pač že od negi negda na toten puklasten sveti. To ovi den sen do-
ha pismo od Pepeka iz Haloz. Tak mi piše:
»Drogi sotrpin Lujzek. Vidin, čujen in v cajtngah štejen, da
so Prleki skoro z enokimi težovami ukvorjate kak mi v Halozah.
Ceste, pitna voda, slah električni štrom, plazovi, neurja, toča —
to .so naši skupni problemi. Prav si ovokrot napisa, da hogec in
tudi posvetna ohlost najrajši po revežih vdorita. Nekaj hi te rad
gnes vproša: Čuj, Liijz, ti si hija pret delegat v ta stori skupščini
in si tudi zdaj odbornik v toti ta novi skupščini. Povej mi, kokšna
je razlika med prejšnjin enopartijskim sistetnom in zdajšnjo
strankarsko druščino. Rad hi tudi veda, gdo hote novo občinsko
vodstvo ustoličili. Tejko za gnes in srečno od Pepeka s haloškega
brega.«
Zdravo, Pepek. Hvala za pismo. Veš, razlika med mojo
prejšnjo delegatsko funkcijo in toto novo večstrankarsko Je na
krotko tokšna: pret smo bili vsi ZA, zdaj pa smo skoro vsi PRO-
TI. Tak sta vsaj prvi dve skupščinski seji na Ptuji pokozali. Novo
vodstvo in vlodo bomo ustoličili kumer na tretji seji, saj se na pr-
vih dveh nesmo mogli zediniti za predlogane kandidate. Vena
smo te zdaj le najšli ta prove Udi za ta prova mesta. Veš, saj neJe
tak lehko župan, predsednik občinske vlode ali kokšni drugi bud-
žo hiti. Pret Je to še nekak lažji bilo, zaj pa te vsoka stranka in
zveza za vuha čuka in v rit hrče.
Tebi, Pepek, in vsen drugin srečno do drugega tjedna. LUJ-
ZEK.
Jutri bomo dobili
župana in vlado?
Ce se za župana bolj ali manj ve, pa imena nove ptujske vlade še
naprej ostajajo skrbno varovana skrivnost mandatarja. Večina imen
vsaj, zakaj ob zaključku redakcije našega časopisa je predložil svojo
vizijo, ki pa je še vedno nepopolna. Za posamezen resor je predvidel
več kandidatov, v materialu pa je navedeno le eno ime . . . Zakaj je
vse tako skrivnostno, ve le kandidat za mandatarja . . .
Sliši pa se marsikaj in »skrivnosti« so najbolj hvaležna tema ku-
luarjev in gostilniških tračev. In, "če človek skrbno oklesti te govorice,
še vedno ostane kost, ki je vredna, da se ogloda. Tudi ta, da bo ptuj-
ska vlada skoraj tako številčna kot republiška, ali pa to, da bo moralo
kar 80 delavcev občinske uprave s trebuhom za kruhom . . .
In, če je tik pred zdajci mandatar le potegnil na svetlo nekaj
imen, pa se še vedno ne ve, kdo bo profesionalno in kdo ne. In, če de-
legat v zvezni skupščini javno vpraša kakšno je seksualno življenje
predsednika zvezne vlade, Koprivica javno sprašuje (ob vsesplošnih
napovedih mandatarja o racionalizaciji), kako bodo (če bodo) člani
občinske vlade, poleg celotnega neprofesionalnega zbora poslancev,
skrbeli za dobrobit prebivalcev ptujske komune? Ali pa? Napoleon bi
bil kar vesel, da ima toliko dedičev in potemtakem je bila Ilirija veli-
ko več kot zgolj epizoda v slovenski zgodovini.
Vse skupa j spomin ja na slabo partijo taroka. Vse je zdaj na rame-
nih poslancev, ki bodo jutri zvedeli »vse«, vprašanje pa je, če bodo
vedeli, kako naj se odločijo. Ce ne drugega pričakujejo, da bo manda-
tar v svojih besedah krajši od časa, ki si ga je vzel za iskanje sodelav-
cev v vladi . ..
4 - NAŠI KRAJI IN UUDJE
14. junij 1990 - tednik
V vrtu
v SADNEM VRTU so nekatere sadne vrste že dosegle stanje ve-
getacije, ko je čas, da opravimo zeleno rez. Zelena rez je opravilo pri
sadnem drevju, ko odstranjujemo nepotrebne poganjke, zaradi kate-
rih krošnja postaja pregosta ali rastejo nasprotno z vzgojno obliko
krošnje ali pa konkurirajo rasti ogrodnih vej.
Zeleno rez koristno opravimo pri češnjah in višnjah, ko te zorijo.
Čestokrat je obiranje češenj nestrokovno opravljeno; pri tem pride do
lomljenja večjih ali manjših vej, to pa povzroča drevesu rane, ki le
stežka zacelijo. Na nastalih ranah pride zlasti pri starejših drevesih do
smoljenja. kar v nekaj letih privede drevo do propada. V času zorenja
ali neposredno po obiranju odrežemo polomljene in poškodovane ve-
je,. Rez naj bo opravljena do zdravega dela veje na čep ob osnovi veje.
Čep ne sme biti predolg, da ne bi prišlo do trohnenja. Veje tudi ne
smemo odrezati preveč v živo, da ne poškodujemo zdravega lesnega
tkiva ogrodne veje. Nastalo rano z ostrim nožem zgladimo in zamaže-
mo s cepilno smolo kambisan, da preprečimo okužbo z glivičnimi bo-
leznimi ter njeno trohnjenje in pospešimo zaraščanje rane.
Hkrati z izrezovanjem polomljenih vej izrežemo vse tiste veje, ki
rastejo nasprotno z vzgojno obliko krošnje ali pa nas ovirajo pri negi.
Če so nam češnjeva drevesa prerastla, jih v tem času lahko prikrajšu-
jemo v vrhu ali stranskih ogrodnih vejah. Drevo češnje ali višnje,
obrezano v tem času, se bo do jeseni še dobro obrastlo, pa tudi celje-
nje ran bo uspešnejše kot po zimski rezi.
V	BIVALNEM VRTU so zahteve glede na njegovo uporabnost
in namen pri ureditvi drugačne, kot to velja za gospodarski del vrta.
Za bivalni vrt običajno namenimo naji^odnejšo lego, ki bo ustrezala
počitku, zabavi odraslih in igri otrok. Če le mogoče, je ločen od pro-
meta in tako načrtovan in urejen, da v njem dosežemo največjo mo-
žno stopnjo zasebnosti.
Površine v bivalnem vrtu so pretežno zatravljene, vse ti^te pa, ki
so namenjene vzdrževanju, hoji in drugi pogostejši rabi, pa po potrebi
ustrezno utrdimo in tlakujemo. Za tlakovanje v vrtu uporabljamo naj-
različnejše materiale, kot so naravni kamen, beton, umetni kamen, ra-
zlični opečni tlakovci, les ali drugi materiali. Pri izbiri materiala mo-
ramo biti občutljivi, da videza okolja ne popačimo, pri obsegu povr-
šin, ki jih želimo utrjevati, pa bodimo skrajno varčni in ohranimo
čimveč zelenih površin.
Za utrjevanje parkirnih, dovoznih poti in drugih površin, ki naj
bi bile utrjene, ravne in uporabne ob vsakem vremenu, nam lahko ze-
lo Voristno služijo tratne plošče. Tratne plošče ali rušniki so sicer be-
tonski elementi in so tako grajene, da tla mehansko dovolj utrdijo, po
videzu pa učinkujejo kot zelena travna površina. Tratne plošče so raz-
nih oblik in velikosti z vmesnimi vdolbinami, v katere nasipljemo
zemljo in posejemo travo. Tratne plošče so običajno osem centime-
trov debele. Položimo jih tesno drugo ob drugo na dobro poravnana
tla, posipana z dva certtimetra debelo plastjo peska. V vdolbine nasu-
jemo suho humusno zemljo, ki jo priprvimo kot mešanico 60 % miv-
ke, 30% šote in 10% zemlje, jo z lesenim kijem nekoliko potlačimo,
posejemo in rahlo zalijemo. Sejemo trave, ki prenesejo hojo in druge
obremenitve, v trgovini pa so na voljo kot travne mešanice za parke in
igrišča.
Tratne plošče imajo v primerjavi z drugimi tlakovci mnoge pred-
nosti: ne samo da so zaradi ozelenitve dejansko tudi zelenica, ne pre-
grevajo se ob sončni pripeki, ne oddajajo toplote, imajo ugodno mi-
kroklimo, sprejmejo večjo količino padavinske vode in jo tudi za drži-
jo.
V	ZELENJAVNEM VRTU skrbno plevemo vrtnine in odstranju-
jemo plevel, ki se bohotno razrašča v takšnih vremenskih razmerah,
kot so letos. Vrtnine, ki smo jih sejali v maju, sedaj skrbno preredči-
mo in oplevemo, sicer pa je sedanje vreme, ko je pretežno oblačno in
zemlja primerno vlažna, primerno za sajenje vseh vrst zelenjavnih sa-
dik.
Če ste že navajeni ravnati se pri setvi in sajenju po biokoledarju,
je priporočljivo to opraviti za rastline, ki jih pridelujemo za list, 9. in
od 15. do 18. junija, za korenino od 11. do 13. ter 20. junija, za plod
od 9. do 12. in od 18. do 20. junija in rastline za cvet od 13. do 15. in
23. junija.
Miran Glušič, ing. agr.
NASVETI ZA VSAK DAN
Preživimo prosti čas
v naravi
Teletina na ražnju
Več bralcev se je oglasilo z
vprašanjem, kje se oziroma ali se
sploh dobi telečje meso. Kupimo
ga lahko občasno v Mercatorjevi
blagovnici na Ptuju, skoraj ved-
no pa ga imajo na zalogi v mes-
nici Žerak v Podlehniku.
Od večjih delov telečjega mesa
so najprimernejši za pečenje na
ražnju frikando (del telečjega
stegna), ledvična pečenka, zvita
rulada iz plečeta in telečje krače.
Telečji frikando
Meso s servieto osušimo, prič-
vrstimo na raženj in premažemo
z oljem. Pečemo ga nad pravilno
razžarjenim ogljem med počas-
nim obračanjem 30—40 minut
(odvisno od velikosti). Med pe-
čenjem ga večkrat rahlo prema-
žemo z oljem. Tik pred koncem
pečenja frikando rahlo potrese-
mo s timijanom. Raženj z mesom
damo na stran in pustimo 10 mi-
nut stati. Meso snamemo, soli-
mo, popramo, narežemo na rezi-
ne in ponudimo s solato iz para-
dižnika, paprike, in čebule.
Za 8 oseb smo porabili:
frikando (1 kg — 1,5 kg)
4 — 5 žlic olja
za noževo konico timijana
sol
poper
Ledvična pečenka
Ledvični pečenki odstranimo
kosti, solimo, popramo, v sredi-
no položimo očiščeno ledvičko
in zvijemo v rulado. Obložimo z
rezinami slanine in z vrvico po-
vežemo. Ledvično pečenko na-
bodemo in pričvrstimo na raženj,
premažemo z oljem in pečemo
na primerni temperaturi
50 — 70 minut. Med pečenjem
večkrat premažemo z oljem. Go-
tovo pečenko pustimo 5—10
minut stati ob robu in šele nato
jo snamemo z ražnja, narežemo
na rezine in ponudimo.
Za 5 oseb potrebujemo:
ledvično pečenko (I kg) — led-
veni del
1 ledvičko
sol
poper
4 rezine slanine
Nasvet:
Po tem načinu lahko pripravi-
te tudi rulado iz plečeta, telečjih
prsi (kosti odstranimo) ali flama.
Telečja krača na ražnju
Kračo s servieto osušimo, prič-
vrstimo na raženj ali v košarico
za pečenje. Premažemo z oljem
in jo med stalnim počasnim
obračanjem spečemo. Za I/2 kg
krače računamo 30 — 35 minut
pečenja. Med pečenjem kračo
večkrat premažemo z marinado,
ki smo jo pripravili iz olja, bele-
ga popra, sladke paprike, bazili-
ke, starega česna in soli. Odstra-
nimo z ražnja in kračo pustimo
stati na toplem 10 minut, šele na-
to jo snamemo z ražnja in nare-
žemo. Ponudimo jo s sestavljeno
solatno ploščo in krompirjem,
pečenim v foliji.
Za pripravo smo potrebovali
(za 4 osebe):
kračo, težko 1 — 1,5 kg
2 žlici olja
začimbno mešanico iz:
4 žlic olja
1 žličke mletega belega popra
1 žličke mlete sladke paprike
nekaj listov bazilike
I stroka starega česna
Nasvet:
Kračo lažje nabodemo na ra-
ženj, kadar ji odstranimo kost,
meso zvijemo v rulado in pove-
žemo z vrvico ali jo damo v mre-
žico za pečenje. Ce tega opravila
niste vešči, prosite svojega me-
sarja, z veseljem vam bo ustregel.
Telečja krača v srebrni srajčki
Kračo osušimo, naribamo s so-
ljo, poprom, rožmarinom in čes-
nom. Večji kos alufolije prema-
žemo z oljem in vanjo zavijemo
kračo. Zavitek pečemo na pravil-
no razžarjenem oglju okrog 2 uri,
med pečenjem ga večkrat obrne-
mo. Folijo odpremo, odcedimo
omako, ki je nastala ob pečenju
(omake ne zavržemo), kračo pre-
mažemo z maslom in lepo rjavo
zapečemo na ražnju.
Posebej v manjši posodi pri-
pravimo omako. Na maslu oste-
klenimo čebulo. Gobe narežemo
in dodamo k čebuli, pomokamo,
prepražimo in zalijemo z omako,
ki nam je ostala od pečenja, pu-
stimo vreti 8 minut, nato doda-
mo kislo smetano, solimo in po-
pramo.
Meso vzamemo iz folije, nare-
žemo in ponudimo. Omako ser-
viramo posebej. Zraven ponudi-
mo krompir, pečen v foliji.
Naredili smo jo iz:
telečje krače (1 kg — 1,5 kg)
soli
popra
1 žličke rožmarina
1	stroka česna
2	žlic olja
3 žlic raztopljenega masla
Omako pa iz:
1 manjše čebule
1 žlice smetane
25 dag gob (vloženih v slanici)
ali 50 dag svežih
1	žlice moke
2	dl kisle smetane
Nasvet:
Telečjo kračo lahko pečete tu-
di na žaru. Zato prosite oziroma
pravočasno naročite svojemu
mesarju, da vam nareže kračo za
prst na debelo s kostjo vred na
kolobarje. Svojim gostom boste
tako ponudili presenečenje —
nekaj posebnega.
Dober tek, obilo zadovoljstva
in prijetnega razpoloženja ob pe-
čenju vam želim.
V prihodnji številki Tednika
boste lahko spoznali nove manj
znane recepte iz svinjine za peče-
nje na žaru.
Dušan Bombek,
tehnolog iz Kmetijskega
kombinata — Haloškega
bisera Ptuj
Socializem Je propadel zato, ker so se ideologi, ki so si za simbol vzeli
SRP in KLADIVO, otepali celo dela s KOMBAJNOM in ŠTANCO.
- • -
Enotnost mogoče ja.
Bratstva
pa se s tanki in pendreki
nikoli doseči ne da.
- • -
V deželah, kjer državljanov oblast nima za ljudi, res ne more priti do
kršitev človekovih pravic.
- • -
Od vsega SOCIALNEGA v SOCIALIZMU so še najbolj razviti SO-
CIALNI problemi.
- • -
Za izostanek »ta pravih« zim v zadnjih letih je prav gotovo kriva nena-
čelna meteorološka koalicija.
- • -
Le kam bi uvrstil Giinter Wallraff jugoslovanske delavce s povprečno
plačo 300—400 DEM, ko pa je uvrstil najslabše plačane tujce v ZRN (s pla-
čo 1200-1500 DEM) CiSTO NA DNO?!
STARI IN NOVI REAKCIONARJI
Kdor ima moč, si lahko resnico in pravico določa sam. Ta zgodovin-
ska resnica se je znova potrjevala tudi v ptujskem okraju v letih
1951—52, ko je naš povojni razvoj začel prehajati v drugo fazo. Oblasti
ni bilo moč utrjevati naprej brez nenehnega iskanja in udrihanja po de-
janskih in namišljenih nasprotnikih. Vse te pa so uvrščali na skupni ime-
novalec — reakcija.
»Reakcionarno je za nas vse, karkoli ovira gradnjo socializma. Re-
akcijo predstavlja trenutno predvsem kler, razni kapitalistični ostanki in
Informbiro v raznih oblikah. Vsem tem, enim iz takšnih, drugim iz dru-
gačnih vzrokov, je gradnja socializma pri nas trn v peti. . .« Tako je bilo
med drugim zapisano v stališčih okrajne partijske konference v Ptuju, ki
je bila 29. sept. 1951, to je v času uvajanja novih gospodarskih spre-
memb.
Po enem letu, 4. oktobra 1952, je bila spet okrajna partijska konfe-
renca, na kateri so med drugim dajali tudi »obračun boja proti reakciji«.
V tem času seje v okraju veliko spremenilo, tudi v okrajnem vodstvu, to-
da začrtano politiko so dosledno uresničevali naprej. O tem je bilo veliko
in podrobneje napisanega tudi na straneh Ptujskega tednika. Molčalo se
je le o boju proti »Informbiroju v raznih oblikah«. Zato bom nekaj napi-
sal o tem, seveda le toliko, kolikor je bilo povedanega na okrajni partij-
ski konferenci, ker drugih virov nimam.
Informbirojevsko gonjo proti Jugoslaviji so razdelili na tri obdobja,
v katerih so Stalin in poslušni izvajalci uporabljali različne taktike, nobe-
na pa ni dobila podpore med ljudmi, nasedali so jim le posamezniki.
Vodstvo Informbiroja je v letu 1948 odkrito pozivalo jugoslovanske ko-
muniste v boj proti voditeljem s ciljem: zrušiti naše partijsko in državno
vodstvo. O dogajanjih v tistem obdobju na območju ptujskega okraja
sem pred leti že podrobneje pisal v podlistku Prelomno 1948.
Ocenili so, da je ta odkriti poziv naletel na podporo le male skupini-
ce ljudi, ki so se »odkrito izrazili za resolucijo IB, neznatno število pa je
bilo tihih kolebljivcev.« Med tistimi, ki so se odkrito izrekli za Informbi-
ro, so bila navedena imena Ljubo Koler, Drago Hasl in Alenka Skaza.
Vsi bo bili tudi obsojeni, vendar ni moč trditi, da so se odkrito izrekli pro-
ti našemu vodstvu, temveč so, kot sem o tem že pisal nekoliko preveč
glasno svobodno razmišljali, kar so izrabili tisti, ki so se jim hoteli maš-
čevati. Večje bilo »tihih kolebljivcev«, kisa čakali na ugodnejši trenutek.
Prav na te je vodstvo Informbiroja računalo, kp je spremenilo takti-
ko boja proti jugoslovanskemu vodstvu. Poleg nezaslišane gonje po radij-
skih postajah, gospodarskega in vojaškega pritiska so komunistom daja-
li navodila za ilegalno delo proti lastnemu vodstvu. Ta poziv je »naletel
na plodna tla tudi pri nekaterih komunistih v ptujskem okraju pri osebah
Erjavška, Zelenika in drugih.« V ptujskem okraju je bil »formiran ilegal-
ni komite, katerega sekretar je bil Ludvik Zelenik, idejni vodja komiteja
pa je bil Erjavšek, star komunist — tipičem užaljenec«, je rekel razpra-
vljalec na konferenci in potem razčlenil to drugo taktiko — »taktiko ile-
galnega delovanja proti naši Partiji, da bi pritegnili čim več somišljeni-
kov, predvsem iz vrst raznih pokvarjencev in užaljencev, kot so bili oni
sami. Vsi so bili pravočasno odkriti, izolirani in za njihovo protidržavno
delovanje izročeni ljudskemu sodišču.« Pri tem razpravljalec ni pozabil
poudariti, da je bil ta uspeh dosežen zaradi »naše budnosti« in zaradi te
budnosti je tudi drugo obdobje Informbiroja doživelo »absoluten neu-
speh in poraz«.
Zato so prešli na taktiko tretjega obdobja, to je »poglobitev ilegal-
nega dela v špijonske namene. To znači, da je vodstvo Informbiroja po-
stalo NKVD-jevska agentura in v tem špijonskem-diverzantskem smislu
usmerila tudi svoje delo. Ta del je bil nanevarnejši, ker se je pojavil v či-
sto novi obliki. Poudaril bi samo to, da so bile že omenjene osebe pripra-
vljene storiti vse, kar se lahko smatra za najbolj podlo.«
Tako je na konferenci govoril delegat partijske organizacije ptujske
Udbe, kije tudi to »nevarno skupino odkrila« in postavila pred sodišče.
Omenil je, da je bil vodja skupine Franc Horvat, in je tudi ponovil njego-
vo izjavo v preiskavi: »Pripravljeni smo bili izvršiti vsako nalogo od mad-
žarske ali ruske obveščevalne službe, samo da bi povzročili čim večjo ško-
do Jugoslaviji. Žal mi je, da nismo mogli vzpostaviti ilegalne zveze z
Madžarsko.« Že takrat je.bilo težko oceniti, ali je to bila res iskrena iz-
jav ali pa izsiljena v smislu, kije ustrezal preiskovalcem. V zvezi s to sku-
pino so bila omenjena imena več starih ptujskih aktivistov, kot Alfonz
Žunko, Maks Neubauer in drugi, ki so potem preživljali in preživeli stra-
hote Golega otoka. Nekateri od takrat preganjanih še živijo. Njihovi spo-
mini bi prav gotovo veliko prispevali k boljši osvetlitvi dogajanj v tistih le-
tih. Zanimivo in sumljivo je predvsem to, da so se med obtoženimi znašli
predvsem domačini — starejši predvojni levičarji in aktivisti, ki so zrasli
v domačem okolju. Taka in podobna dejstva so bila tudi podlaga govori-
cam, da se v ptujskem okraju načrtno odstranjuje vse tiste, ki bi lahko
ovirali neomajno gospodarjenje »prišlekov« — izvajalcev interesov skraj-
no centralizirane oblasti v Ljubljani. Politika iz tistih let je tudi veliko
prispevala, da se je ptujsko območje znašlo med manj razvitimi, da je za-
čel gospodarsko zaostajati velik del Štajerske.
V zvezi z odkrito »taktiko tretjega obdobja informbirojevske dejav-
nosti« in pod tem izgovorom je bilo moč osumiti vsakega, ki oblastnikom
ni bil po volji, ki ni opravil vseh nalog tako, kot so sijih dogmatiki zami-
slili. Sumljiv je bil tudi vsak, ki je poslušal kako tujo radijsko postajo,
zlasti nevarno je bilo »poslušanje IB-jevskih radijskih postaj«, na kar je
na konferenci bilo posebej opozorjeno. »Moralni lik našega komunista in
državljana to ne dopušča, saj član Partije mora biti tisti, ki se neprestano
bori in pojasnjuje širokim množicam nesmiselnost in škodljivost posluša-
nja te vrste sovražne propagande,« je bilo poudarjeno na konferenci. (Pri
tem sem si mislil, da zaradi tega na območju Žetal ne bo težko, saj so ta-
krat na celotnem območju KLO imeli radijski aparat le trije državljani.)
V	skupini aretiranih in izgnanih zaradi IB-jevske dejavnosti sta bila
tudi dva bolgarska državljana — vrtnarja v Ptuju. V zvezi z njima je bilo
na konferenci povedano: »Bolgarski državljan Peter Sejtanov je imel v
IB grupi aktivno vlogo, dočim Stojan Dončev pasivno. Oba sta vedno se-
dela pri radiu in poslušala Sofijo in Budimpešto ter črpala vsakdanje di-
rektive IB«.
V	drugo skupino reakcionarjev so uvrščali »razne kapitalistične
ostanke«. O tej skupini je eden od pristojnih razpravljalcev povedal na-
slednje:
»Tu imamo oprciviti z ljudmi, ki so že v stari Jugoslaviji živeli na ra-
čun delovnih ljudi. Želji po osebnem dobičkarstvu se je po osvoboditvi
pridružilo še sovraštvo do naše ureditve, ker jim je naša socialistična za-
konodaja vzela pravico do legalnega bavljenja s špekulacijo. V tej vrsti
kriminala srečamo ljudi, brezkarakterne, brezobzirne, brez vsake patrio-
tične zavesti, a zelo prebrisane in namazane z vsemi vrstami ukan. Ti se
vedno trudijo, da do podrobnosti poznajo našo gospodarsko zakonodajo
in jo študirajo zato. da v isti najdejo vrzel, s katero bi se lahko okoristili.
Znajo si nadeti obraz z hinavske navidezne predanosti, v bistvu so to
sposobni ljudje, se tako vrinejo v naše gospodarske ustanove, zadruge,
podjetja in drugje. Če pogledamo le nekaj najznačilnejših primerov, ki so
bili obravnavani v tem letnem obdobju, bomo videli, kako zelo smo tega
sovražnika podcenjevali, ki nam je uspel napraviti ogromno gospodarsko
škodo . . .« No, potem je teh nekaj primerov tudi navedel poimensko, ve-
činoma je šlo za podeželske prekupčevalce. Nadaljeval je s številnimi po-
neverbami v kmetijskih zadrugah — od 50.000 din v Grajeni do 500.000
din v Slovenji vasi — in s primeri nevestnega gospodarjenja v podjetjih.
Tako je na primer znašala škoda v podjetju Vino-sadje Ptuj 6 milijonov
din, v TVI Majšperk čez 10 milijonov din in podobno.
Veliko besed na kon ferenci je bilo izrečenih na račun »reakcionar-
nega klera, kije največji ignorant zakonov in predpisov.« O tem sem ne-
kaj napisal že v zgodbi, objavljeni v predzadnji številki Tednika. Tako
rohnenje proti duhovnikom je bilo potrebno predvsem za notranjo partij-
sko disciplino, saj je bilo vse več primerov, da so se člani K P tajno cer-
kveno poročali, dajali h krstu otroke ali jih pošiljali k verouku. Nekaj
značilnih primerov s tega področja so na konferenci konkretno ožigosali.
Prihodnjič: NASTAJANJE OBČINSKIH ULDSKIH ODBOROV
TEDNIK - 14. junij 1990
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 5
Uspešnost umivanja zob v osnovnih šolah
Vsi, ki se borimo zoper zobno gnilobo,
srno se 24. ma|a v Ljubljani v Domu španskih
borcev udeležili sklepne prireditve akcije
UMIVANJA ZOB in ZDRAVE PREHRA-
NE. Vsebinsko bistvo akcije je PRAVILNA
iN UČINKOVITA USTNA HIGIENA. To
je bilo že 7. republiško tekmovanje, v njem
pa je sodelovalo okrog 350 osnovnih šol iz
cele Slovenije.
Akcija je potekala od septembra do maja,
jn sicer tako, da so si otroci v šoli vsak dan
umivii') zobe ter tedensko želirali z aminfluo-
ridnimi želeji. Sestre za zdravstveno vzgojo
smo mesečno naredile nenapovedano kon-
trolo zobnih oblog s tabletko antiplak. Z gri-
zenjem te tablete se umazani zobje obarvajo
rdeče. Le tako smo ugotovile, kako so bili
učenci iz posameznega razreda spretni in na-
tančni pn individualnem umivanju zob. Več
je bilo v razredu umitih zob v ustih, več točk
si je razred pridobil, in tako smo dobili zma-
govalni razred. Predstavniki teh razredov in
tovarišice razredničarke so dobili v Ljubljani
priznanja in simbolično nagrado v vzpodbu-
do in zahvalo za opravljeno delo.
Iz ptujske občine seje v akcijo vključilo se-
dem osnovnih šol:
OŠ Ivana Spolenaka — nižja stopnja —
49 01 % doseženi procent celotnega umivanja
zob
OŠ Franca Osojnika ~ nižja stopnja -
75.25 % doseženi procent celotnega umivanja
zob
OŠ Dr. Ljudevita Pivka — nižja stop. —
55.03 % doseženi procent celotnega umivanja
zob
OŠ Majšperk - nižja stopnja — 64,49 %
doseženi procent celotnega umivanja zob
OŠ Sela — nižja stopnja — 69,86 % dose-
ženi nrocent celotnega umivanja zob
OS Olge Meglič — nižja stop. glej razpre-
delnico
OŠ Toneta Žnidariča — nižja stop. — glej
razpredelnico
Uspeh akcije je tu, kar je razvidno pred-
vsem iz razpredelnic dveh osnovnih šol -
OŠ Olge Meglič in OŠ Toneta Žnidariča, ki
sta v akcijo vključeni že drugo leto. Tukaj je
tudi procent karioznih zob manjši. Druge os-
novne šole sodelujejo prvič. Ne smemo si do-
voliti, da bi nam akcija propadla, saj nam
takšen način zdravstveno vzgojnega dela že
daje pozitivne rezultate. Žal pa v to akcijo ne
moremo vključiti vseh OŠ v ptujski občini,
saj smo za to delo usposobljene le tri medi-
cinske sestre. Rezultati dela pa niso odvisni
samo od nas sester, ampak od prizadevnosti
učiteljev in seveda od otrok samih. V prihod-
nje pa si želimo, da se starši zavedo dejstva,
da je od njih odvisno, kakšne zobe bo imel
njihov otrok.	Medicinske sestre
za zobozdravstveno vzgojo
Uspeh celotnega umivanja zob se je dvignil v enem šolskem letu za 17,18 %.
* Umiti zobje v % pomeni, koliko procentov otrok si je od septembra do maja umivalo zobe v posameznem razredu.
Pijem — ali sem
alkoholik?
Zadnjič smo pisali o stopnji
odvisnosti, danes pa o vrsti od-
visnosti. Na vse to mora misliti
zdravnik, ko ima pri sebi vpra-
šanca.
Odvisnost od alkohola je lah-
ko psihična ali telesna. In kako
se razvije?
Pri PSIHIČNI ODVISNOSTI
razlikujemo tri stopnje (analizi-
rajte sami sebe, če ste porabnik
alkohola):
—	Pri začetni obliki psihične
odvisnosti od alkohola (ki je zelo
razširjena) čuti človek potrebo
po alkoholnih pijačah samo pri
jedi in ob nekaterih družabnih
priložnostih, srečanjih, prazno-
vanjih, proslavljanjih itd. Števil-
ni ljudje se teh srečanj zelo vese-
lijo predvsem zaradi pijače in
pozneje radi opisujejo svoja do-
živetja v okrajnem stanju.
—	Na naslednji stopnji ima
človek potrebo po alkoholu v ra-
zličnih obremenilnih (stresnih)
doživetjih (sreča, nesreča, uspeh,
neuspeh, javni nastop, zahtevnej-
ša naloga itd.). Takšen človek
potrebuje alkohol zato, da lahko
deluje v družbenem in družab-
nem življenju. Normalen človek,
ki ni odvisen od alkohola, preži-
vlja svoje lepe in nesrečne tre-
nutke v treznem stanju, saj je le
trezen človek sposoben za globja
duševna doživetja. Vsi tisti lju-
dje, ki se morajo v omenjenih
obremenilnih položajih »okrepi-
ti« z alkoholom, so že alkoholiki,
čeprav samo »občasno« in še ni-
majo abstinenčnih težav. Čeprav
so šele na začetku, so že stopili
na pot, ki zanesljivo pelje v po-
stopno alkoholično razčloveče-
nje.
Pri izraziti psihični odvis-
nosti pa človek pije alkohol tudi
takrat, ko to sploh ni primerno (
pred delom in me dnjim, pri vož-
nji itd.), in v večjih količinah, kot
je navada neki kulturi. Za takš-
nega človeka je alkohol že postal
poglaviten smisel življenja, saj o
nobeni stvari ne razmišlja več to-
liko kot o alkoholu. Tudi nobe-
nemu opravilu se več ne posveča
tako natančno kot pitju alkoho-
la.
TELESNA ODVISNOST
Tu je telo tisto, ki je odvisno
od alkohola in zahteva alkohol.
Tako se je »navadilo« na alko-
hol, da se je spremenila celo
presnova. Alkohol se je namreč
vgradil v kemijska dogajanja v
telesu. Tako lahko takšno telo
»normalno« deluje le, če dobi
vase alkohol. Kako močno telo
potrebuje alkohol, se pokaže ta-
krat, ko ga ne dobi in še bolj zbo-
li. Ta bolezen se pokaže v obliki
odtegnitvenih znakov (kot absti-
nenčna kriza).
Do telesne odvisnosti lahko
pride prek duševne. Običajno
pride do stanja, ko je človek
hkrati psihično in telesno odvi-
sen.
Pri razvoju odvisnosti je treba
nekaj povedati o toleranci (pre-
nosljivosti) alkohola, izgubi nad-
zora nad zaužito količino pijače
m o nesposobnosti v vzdržnosti.
TOLERANCA (PRENOSLJI-
VOST) je izredno pomembna za
razvoj odvisnosti od alkohola.
Alkohol je eden tistih strupov,
na katerega se človekov organi-
zem (telo) navadi. To pomeni, da
se nauči prenašati vedno večje
količine, pri čemer pa ostane uči-
nek strupa isti.
Prenosljivost je pojav, s kate-
rim se slovenski fantje tako radi
_ hvalijo. Hvalijo se namreč s tem,
»kdo ga več nese«. Nenavajene-
ga hitro opijani že majhna količi-
na alkohola, vajeni pa potrebuje-
jo neprimerno večjo »dozo« za
enak učinek, torej za pijanost.
Ravno prenosljivost (toleran-
ca) je kriva za to, da nekdo trdi,
da sploh ni alkoholik, saj ga ni
nikoli nihče videl pijanega. In v
resnici je tak človek sposoben
zaužiti velike količine alkohola,
samo da je njegpvo telo teh koli-
čin že vajeno in navzven ni vide-
ti, da je pod vplivom alkohola
(pa čeprav je morda tisti dan po-
pil že toliko alkohola, ki bi neva-
jenega usmrtil). Seveda pa pre-
nosljivost običajno vendarle do-
seže neko raven, na kateri se lah-
ko potem obdrži leta in leta (člo-
vek ima svojo dozo). S telesnimi
okvarami zaradi alkohola pa slej
ko prej nastopi obdobje, ko za-
čne prenosljivost padati (človek
ga vedno manj nese). To je že
značilno za obdobje, ko se življe-
nje od alkohola odvisnega bliža
koncu.
(Nadaljevanje prihodnjič)
dr. Z. L
Referendum za razvoj v
naslednjih petih letih
Krajani krajevne skupnosti heroja Lacka Ro-
goznica se bodo v nedeljo, 17. junija, odločali o
novem samoprispevku. Sedanji se izteče konec le-
tošnjega leta, hkrati s srednjeročnim planskim ob-
dobjem 1986—90. Z zbranim denarjem je bilo v
tem obdobju asfaltiranih nekaj kilometrov krajev-
nih cest, na nekaterih je bila položena druga plast
asfalta, opravljena so bila vzdrževalna dela na ma-
kadamskih cestah, urejeni jarki, zasvetilo je 75 no-
vih luči javne razsvetljave, v 58 gospodinjstvih je
zazvonil telefon, zgrajeni sta bili transformatorski
postaji v Novi vasi in Kicarju, gradili so kanaliza-
cijo, vodovod, kabelsko televizijo in še bi lahko
naštevali.
Krajevna skupnost heroja Lacka Rogoznica ima
osem vasi in šteje okrog 3.500 prebivalcev. Doslej
je bilo 80 odstotkov zbranega denarja iz samopri-
spevka namenjenega za potrebe posameznih vasi
in 20 odstotkov za skupne krajevne potrebe. Tudi
novi samoprispevek bo ohranil to razmerje.
Tudi z novim krajevnim samoprispevkom, torej
v novem srednjeročnem obdobju bodo še naprej
namenjali zbrani denar za ceste, razvetljavo, vzdr-
ževanje krajevnih cest, urejanje pločnikov, avto-
busnih postajališč, za širitev telefonskega in vodo-
vodnega omrežja, za ureditev kanalizacije, za de-
lovanje društev, za potrebe krajevne in vaške sa-
mouprave.
Za novi samoprispevek naj bi krajani iz osebne-
ga dohodka prispevali en odstotek, upokojenci
pol odstotka od pokojnine, kmetje pa dva odstot-
ka mesečno od letnega katastrskega dohodka.
Kolikor je bilo mogoče zaznati razpoloženje na
zborih krajanov, so ljudje prepričani, da je le sa-
moprispevek tista pot, ki jim lahko tudi v nasled-
njih petih letih zagotovi razvoj in uresničitev na-
log, ki so bile začete že v tem srednjeročnem ob-
dobju.
NaV
Gasilsko tekmovanje
za pokal KS Markovci
v nedeljo, 3. junija, je Gasilski center Markovci s sodelovanjem
Gasilskega društva Bukovci organiziral tekmovanje za pokal KS Mar-
kovci. Pravico do sodelovanja so imela vsa gasilska društva iz Gasil-
skega centra Markovci, ki zajema področje KS Markovci, Cirkulane
in Zavrč. Desetine so tekmovale v vaji s hidrantom s sedmimi gasilci.
Gasilsko društvo Bukovci je kljub slabemu vremenu odlično pripravi-
lo tekmovalni prostor. Strokovno sta tekmovanje vodila poveljnik
centra .Janez Liponik in namestnik Stanko Veselič. Pohvalo za odli-
čno sojenje pa zaslužijo vodja sodniškega zbora Alojz Korošec ter
člana Franc Bolcar in Alojz Markovič.
Najuspešnejše desetine so bile: 1. mesto GD Bukovci, 2. GD Pr-
venci — Strelci, 3. GD Borovci, 4. GD Nova vas, 5. GD Markovci,
6. GD Zavrč, 7. GD Cirkulane, 8. GD Zabovci, 9. GD Stojnci.
Pokale in priznanja je podelil podpredsednik sveta krajevne skup-
nosti Markovci, obenem prizadevni predsednik GD Stojnci Mirko
Janžekovič. Prvouvrščena desetina je prejela prehodni pokal in pokal
v trajno last, drugo- in tretjeuvrščeni pokala v trajno last, vsa druga
pa priznanja.
Vsa gasilska društva v Gasilskem centru Markovci so zelo aktivna
in se rada pripravljajo na tekmovanja — bodisi v okviru krajevne
skupnosti, občine, regije ali celo republike.
Marjan Hameršak
SPOMINI NA BORL
«941 — 1943
(34. nadaljevanje)
Na predvečer streljanja 97 tal-
cev v Mariboru, med katerimi je
bila ustreljena tudi Olga, sta se
Olga in Lojzka pogovarjali. Olga
je slutila, da jo bodo nacisti
ustrelili in se je smrti zelo bala,
saj bi morala zapustiti dva ljub-
ka otroka, šestletno Ljudmilo in
osemletnega Borisa. Kako stra-
šna je bila ta misel! Lojzka je Ol-
go tolažila in jo prepričevala, da
je ne bodo ustrelili. Potolažena
je mirno prespala zadnjo noč
svojega življenja. Ko so jo drugo
jutro poklicali, jo je spreletela
groza. Vedela je, kaj ji bodo spo-
ročili. Morala bo umreti, saj je
bila tesna sodelavka partizanov v
Slovenskih goricah.
V glavnem je sodba, kdo od
zaprtih sodelavcev slovenskogo-
riških partizanov bo ustreljen in
kdo poslan v taborišče — padla
že na gestapovski izpostavi v
Ptuju. Izbrane za talce so poslali
v Maribor, izbrane za taborišče
pa na Bori. V Mariboru so izbra-
nim za talce še enkrat preverili
njihovo krivdo in nekaterim
smrtno kazen izbrisali in jih po-
slali nazaj v ptujski zapor ali na
Bori. Med njimi sta bila Lozka
Kojc in Olgin mož Albin Meglič.
Albina so Nemci zaprli skupaj
z ženo Olgo 5. oktobra 1942. Ol-
go so iz Ptuja odpeljali v Mari-
bor 29. oktobra, to je pet dni
pred ustrelitvijo. Albina pa so
poslali v Maribor 3. novembra,
to je na dan pred streljanjem tal-
cev. Vsiljuje se vprašanje, če tudi
njemu niso v Ptuju namenili smrt
med talci, kar so v Mariboru
spremenili v taboriščno kazen. V
mariborskem sodnem zaporu je
že drugi dan učakal ženino smrt
in preživel tam še do 12. novem-
bra, ko so ga poslali nazaj v ptuj-
ski zapor, čez štiri dni pa na
Bori, kjer je čakal na transport v
taborišče.
Na Borlu sta se srečala Albin
in Lojzka, ki mu je povedala, 3a
je z Olgo preživela v skupni celi-
ci dneve pred Olgino smrtjo.
9. decembra 1942 je odpeljal z
Borla transport 37 žensk in 65
moških, skupaj 102 jetnika. Od-
peljali so jih v taborišče Ausch-
witz. Med jetniki sta bila Lojzka
in Albin. Albin je umrl v taboriš-
ču leta 1943, star 32 let. Njegova
otroka sta bila poslana po areta-
ciji staršev v nemška otroška ta-
borišča, kjer sta vojno preživela.
Od 37 žensk s transporta 9. de-
cembra 1942 z Borla je ostalo ži-
vih le šest, vse druge je pokonča-
lo trpljenje v taborišču. Smrt je
na veliko kosila tudi med moški-
mi taboriščniki.
Nacisti so poslali iz okupira-
nih dežel v koncentacijska tabo-
rišča, raztresena od Baltika do
južne Evrope, okoli sedem mili-
jonov ljudi. Vojno jih je prežive-
lo v taboriščih le okrog petsto ti-
soč, dvesto tisoč pa so jih Nemci
poslali iz taborišč po daljšem ča-
su domov. Tako je v taboriščih
učakalo smrt okrog šest milijo-
nov tristo tisoč ljudi, med njimi
nad tristotisoč Jugoslovanov. Pri
tem so všteti tudi zapori in tabo-
rišča v Jugoslaviji. Iz ptujskega
okrožja je v taboriščih preminilo
123 ljudi, med talci pa je bilo
ubitih 166.
Kakor že vemo je grad Bori
služil v prvih mesecih okupacije
za zbirno prehodno taborišče za
slovenske izgnance iz ptujskega
okrožja v druge jugoslovanske
pokrajine. Na gradu pa je bilo že
tedaj zaprtih nekaj drugih jetni-
kov, največ tistih, ki so bili
osumljeni, da zbirajo orožje in
municijo, kar so na raznih krajih
odvrgli jugoslovanski vojaki ob
razsulu jugoslovanske vojske. Pr-
vi boriski talci, ki jih je okupator
ustrelil, so bili ovadeni, da zbira-
jo orožje.
Viri: — Delovodnik zapora
tajne državne policije na Borlu
(hrani ga arhiv Muzeja narodne
osvoboditve Maribor)
—	Izjava L. Stropnik R. Kojc (o
bivanju v zaporu)
—	Ptujska zaporna knjiga (Arhiv
Muzeia NO Maribor)
—	Muzej revolucije Celje (po-
datke o poslanih jetnikih iz Celja
na Bori posredoval kustos Jože
Vurcer)
—	Priporne knjige in indeks za-
pornikov sodnega zapora v Ma-
riboru (Muzej NO Maribor)
Smrtne kazni
Nemška tajna državna policija
in varnostna služba sta izdali 14.
avgusta 1941 okrožnico o areta-
cijah ljudi zaradi sabotaž. Podpi-
sal jo je dr. Machule, SS Sturm-
fiihrer, ki je bil namestnik Otta
Lurkerja, komandanta varnostne
policije in varnostne službe v
okupirani Sp. Štajerski.
Okrožnico je dr. Machule do-
polnil 16. avgusta 1941 z zahte-
vo, da se aretacije ljudi po sabo-
tažah izvršijo brez odlašanja. Pri
izbiri aretiranih naj sodelujejo
krajevne organizacije Štajerske
domovinske zveze (Steirischer
Heimatbund) in da je potrebno
imena aretiranih objaviti z raz-
glasi v nemškem in slovenskem
jeziku. Znano nam je že, da je dr.
Machule 24. 9. 1941 določil, da
osebe, ki so aretirane kot talci,
pošljejo naslednji dan po areta-
ciji na Bori. Ta podataek potrju-
je upravičenost domneve, da je
bilo z Borla poslanih pred puške
več talcev, kakor je ugotovljenih.
Popravek	nadaljuje
V članku Spomini na Bor! se
je v 30. nadaljevanju (17. maja
vrinila velika tiskarska napaka,
češ da je bilo ustreljenih leta
1941 132 boriskih talcev; pravil-
no je 13.
Albin Meglič (1911-1943), pletarski pomočnik v Ptuju, je sodeloval s
komunisti v društvih Svoboda in Vzajemnost v Ptuju, med vojno je bil
sodelavec OF, umrl je v koncenracijskem taborišču, ženo Olgo so Nemci
ustrelili 4. 11. 1942 v Mariboru.
6 ~ NAŠI KRAJI IN LJUDJE
14. junij 1990 - tednik
MEDNARODNI SEJEM EMBALAŽE IN TEHNIKE
PAKIRANJA INPAK V GORNJI RADGONI
Zaostajanje za svetom
Vsaki dve leti na INPAK v Gornji Radgoni predstavijo novosti s
področja embalaže, tokrat od 4. do 8. junija. Letos posebnih novosti ni
opaziti, največji problem pa je standardizacija na tem področju, saj še
nismo usklajeni z merili razvitega sveta ; strokovnjaki se pogovarjajo še-
le o metodah, kako standardizacijo izpeljati.
To so ugotovitve s pogovora pred-
sedniica organizacijskega odbora sej-
ma prof. dr. Franceta Cegnarja in
zveznega sekretarja za ekonomske
odnose s tujino Franca Horvata o na-
črtovani izvozni politiki Jugoslavije v
Evropo. Prisotni so bili tudi predstav-
niki podjetij, ki se ukvarjajo z emba-
lažo.
Kako do evropskih standardov za
embalažo?
Ta določila ureja Zvezni zavod za
standardizacijo, ki spada pod sekreta-
riat za trgovino. Je slabo organiziran
in v Sloveniji so začeli vzporedno de-
lo opravljati v Centralni tehniški
knjižnici. Tukaj pa zaostajajo z zbira-
njem informacij, saj do pred dnevi ni-
so imeli še nobenega letošnjega ev-
ropskega standarda za embalažo. V
beli knjigi prejšnjega izvršnega sveta
je to področje sicer zelo dobro opre-
deljeno, do uresničitve evropskih
standardov zakonsko pa za področje
embalaže še ni prišlo. Dr. Cegnar
predlaga, da enostavno prepišemo tu-
ja določila in jih sprejmemo kot svo-
ja, saj v primeru, da imamo standarde
neke dežele iz EGS, izpolnjujemo po-
goje za vstop v EGS na tem področju.
Franc Horvat o standardizaciji em-
balaže
Program Zveznega izvršnega sveta,
opredeljen kot nova ekonomska poli-
tika, zahteva tako kvalitetno embala-
žo kot izdelek. Jugoslovanski trg mo-
ra biti del svetovnega, kvaliteta proiz-
vodov mora biti enaka. Embalaža je
bila doslej omejitev pri prodaji na tuji
trg, saj dobrega proizvoda, zavitega v
časopisni papir, ne kupi nihče več.
Slab promocijski učinek pomeni tudi
manjšo ceno. Embalaža ima vedno
večji pomen tudi zaradi strukturnih
sprememb svetovne ekonomije, saj ni
več manj zahtevnih tržišč, kot je bil
včasih manj razviti del sveta in
vzhodni blok.
Pri primerjavi različnih gospodar-
skih branž so v zveznem izvršnem
svetu prišli do ugotovitve, da zaosta-
jamo v vseh panogah, najbolj pa prav
na področju embalaže.
Vedno več podjetij se zaveda, da je
denar, vložen v embalažo, dobro na-
ložen, pa tudi ekološko postaja emba-
laža neoporečna. Nova usmeritev ZIS
je oblikovanje zaščitenega izvoza in
ne kot doslej, ko smo zunanje poslo-
vanje regulirali z restriktivnim uvo-
zom; tega je letos le še 10 odstotkov.
Za vključitev v Evropo moramo insti-
tucionalno nuditi enake pogoje, kot
jih zahtevamo, je povedal Franc Hor-
vat v Gornji Radgoni.
Težave embalažnih podjetij
V Kemični industriji Kamnik veli-
ko izvozijo, grozi pa jim propad zara-
di nerešene zakonodaje za prevoz ne-
varnih snovi. Proizvajalci embalaže
ne poznajo pogojev za uvozne daja-
tve embalaže. Predstavniki embala-
žno-grafičnega podjetja iz Škofje Lo-
ke so povedali, da se je potrebno po-
govarjati o sodelovanju gospodarstva
na ravni podjetij in ne na ravni vlad, s
čimer seje strinjal tudi Franc Horvat,
pri tem pa povedal, da je nemogoče
p^opolnoma izločiti državo zaradi
splošnih interesov (raznih davkov in
kontrole — op. p.) in zaščite države.
Povedal je še, da so pri nas carine
majhne, velike pa so druge uvozne
dajatve, zato je uvoženo blago drago.
Vlada si prizadeva, da bi postal edini
zaščitni aparat v bodoče carina, uvo-
zne dajatve pa bi postopoma ukinili.
Podjetnike je zanimalo vlaganje tu-
jega kapitala v naša podjetja in stališ-
če vlade do te svojevrstne razprodaje.
Franc Horvat je povedal, da je tujec
lahko lastnik le dela podjetja. Izbira-
mo pa lahko med popolno samostoj-
nostjo za vsako ceno in v končni fazi
gremo »s klobukom po svetu« ali pa
z delno prodajo imetja ter s tem po-
dano možnostjo prihoda tujih idej in
tehnologije na naša tla.
Tekst in foto: M. Samec
Na sejmu v Gornji Radgoni je
bila razstavljena plastika, kije hio-
razgradljiva, ob določenih pogojih
pa obstojna. V idealnih razmerah
za razkroj fvlaga, prisotnost vrste
mikroogranizmov, ugodna tempe-
ratura ...) plastika razpade v oglji-
kov dvokis in vodo. Proizvajajo jo v
Kemijski industriji Kamnik, kjer so
proizvodnjo začeli zaradi svojih po-
treb. danes pa je ta vrsta proizvod-
nje pomemben del celotne proiz-
vodnje. V nekaterih zahodnoevrop-
skih državah, v Kanadi in ZDA so
že predpisali uporabo razgradljive
plastike za embalažo in v druge na-
mene. Plastika iz Kamnika se upo-
rablja v obliki folij, rokavov in pol-
rokavov za emha lira nje, termokrč-
Ijivih folij, vrečk za smeti, nakupe
in reklame ter folij za kmetij-
stvo . .. Lahko so brezbarvne, bar-
vne ali tiskane.
Nagrajenih je bilo 28 izdelkov,
uporabnih kot embalaža, embala-
žni material in dva stroja iz tega
področja. Jugoslovansko priznanje
za embalažo 90 je dobila tudi kar-
tonska zloženka za piščančje ocvrt-
ke, zrezke in medaljone. izdelek
KTL Ljubljana, ki jo uporabljajo v
ptujski Perutnini.
DANILO TOPLEK, PRVI ČLOVEK TGA
Upravičen optimizem?
Restriktivna monetarna politika zvezne vlade močno vpliva na
poslovanje vseh podjetij. Ne nekatera bolj in hitreje, na druga spet
manj in pozneje. Največ je odvisno od rezerv, ki so sijih posamezni
kolektivi ustvarili v dosedanjem poslovanju. Sicer pa tudi rezerve
kopnijo in težave se stopnjujejo. Za preživetje ni nobenega pravila,
zaradi nelikvidnosti umirajo tako mali kot veliki. In vprašanje ča-
sa je, kdaj bo ta akutna bolezen našega gospodarst\a okužila še ti-
ste redke zdrave bilke, ki kljubujejo.
V TGA Kidričevo so se vse do
pred dvema mesecema uspešno
otepali vseh tistih težav, ki so žal
že zajele dobršen del slovenskega
gospodarstva. Vendar je sedaj sta-
nje že precej drugačno tudi v tem
2300-članskem delovnem kolekti-
vu. Prvi mož aluminijcev Danilo
Toplek (predsednik poslovodnega
odbora TGA) Je v razgovoru sicer
učinkoval izrazito optimistično, a
negotovosti in zaskrbljenosti ni-
kakor ni mogel docela prikriti.
»Gospodarsko situacijo v
TGA dejansko lahko ocenjujem
razmeram primerno. Potrebno
pa je ločiti notranje in zunanje
vplive na"poslovanje. Kar se tiče
naše proizvodnje in rezultatov,
ki jih dosegajo pri tem, smo lah-
ko z njimi zagotovo zadovoljni,
saj dosegamo vso planirano pro-
izvodnjo in sočasno velike pri-
hranke tako pri porabi surovin
kot električne energije.
Ne moremo pa seveda biti za-
dovoljni z zunanjimi vplivi na
naše poslovanje, ki se odražajo
predvsem v poslabšanju likvidno-
sti, še posebej v zadnjih dveh
mesecih. Trenutno se srečujemo
z nerešeno problematiko financi-
ranja, saj nismo več zmožni tako
kot do sedaj stoodstotno pokrivati
obratnih sredstev z lastnim kapi-
talom. To je verjetno izjema tako
v našem prostoru kot tudi nonses
v razvitem svetu. Moram reči, da
smo do sedaj praktično vzdržali
brez pomoči banke oziroma brez
kratkoročnih kreditov in brez si-
vega trga. Vendar glede na situa-
cijo na svetovnem tržišču alumi-
nija ni pričakovati, da lahko na
podoben način financiramo pro-
izvodnjo tudi v naslednjih mese-
cih.«
In kaj lahko storite glede na si-
tuacijo?
»Nadaljevali bomo z nadalj-
njim zniževanjem potroškov in s
tem stroškov, vsaj tistih, ki so
pod našo kontrolo in pod našim
vplivom. Sočasno pa tudi spre-
minjamo sam proizvodni pro-
gram in izbor kupcev, saj se sre-
čujemo z njihovo nezmožnostjo,
da bi poravnali svoje obveznosti.
Zato smo prisiljeni posegati po
najmanj popularnem sredstvu, to
je po ustavljanju posameznih do-
bav.
Seveda vse to ne more izničiti
ogromnih negativnih vplivov in
velikih obremenitev, s katerimi
se spopadamo, saj samo iskanje
tolikokrat poudarjenih notranjih
rezerv ne more dati dovolj do-
brega rezultata. Potrebno se je
zavedati preobremenjenosti. Iz-
računi kažejo, da za 1 dinar neto
osebnega dohodka, ki ga izplača-
mo svojim delavcem, moramo pla-
čati še 1,64 dinarja vseh možnih
obremenitev oziroma dajatev. Za-
gotovo je, da podjetja ne morejo
prenesti takšnih stroškov družbe-
ne nadgradnje, zato je prav, da
se predlagana razbremenitev s
strani slovenske vlade čimprej
realizira.«
Kako v TGA čutite vpliv nove
slovenske vlade? Ali ste sploh že
vzpostavili direktne stike?
Direktnih kontaktov še nismo
imeli, saj se naša nova vlada
praktično šele seznanja s situaci-
jo in z vodilnimi v posameznih
podjetjih. Zagotovo pa bo vpliv
glede na takšne vrste industrije,
kot je v Kidričevem in podobnih
infrastrukturnih objektih, zelo
pomemben in prisoten. Povsod
po svetu je tako, da takšna po-
dročja ureja vlada s svojimi po-
segi. Čeprav slovenska vlada za-
trjuje, da ne bo posegala direkt-
no v gospodarstvo, sem prepri-
čan, da bo slej ko prej spoznala,
da bo na nekaterih področjih to
vendarle nujno potrebno.«
Ali ste v TGA čutili in ali mor-
da še čutite srbsko gospodarsko
blokado Slovenije? Znano je na-
mreč, da se oskrbujete s precejš-
njim delom potrebne električne
energije iz ZEP-a (Združene
elektroprivrede Srbije) in da je ta
povezava dolgoročnega značaja.
»Še zmeraj zatrjujem, da so bi-
le vse stvari okoli srbske gospo-
darske blokade prenapihnjene.
Menim tudi, da kar lep del pod-
jetij išče izgovore za svoje težave
in izgube v tej smeri. Mi s svoji-
mi partnerji v Srbiji nismo imeli
nikakršnih problemov tako na
dobavni kot na prodajni strani,
vsaj takšnih problemov ne, ki bi
bili vezani na že omenjeno srb-
sko blokado. Dejstvo je, da posli
morajo teči, saj je interes oboje-
stranski; zato ti posli pri nas res-
nično potekajo popolnoma nor-
malno.«
Svojčas so bile nekatere nejas-
nosti znotraj sozda UNIAL, pred-
vsem kar se tiče uvozno-izvoznih
poslov in trženja. Ali so sedaj že
razčiščene?
»Ni mi znano, da bi bile zade-
ve takega značaja nerazčiščene.
Praktično se konflikti v vsaki ta-
ki povezavi zaostrujejo z gospo-
darsko situacijo in to pri obeh
partnerjih. V sestavljenem podje-
tju UNIAL (bivšem sozdu) se ta-
ko srečujemo s popolnoma po-
dobnimi problemi kot vsi drugi
gospodarski subjekti. Tudi Im-
pol ni sposoben plačevati prev-
zetega aluminija v roku in obse-
gu, ki bi omogočal nadaljnje
neovirano poslovanje v Kidriče-
vem. Vzrokov za to je seveda več,
največ pa ravno v tem, da tudi
oni ne prejemajo plačil svojih
kupcev - pravcata verižna reak-
cija je to. Vemo, da so Impolove
terjatve večje od njegovih obvez-
nosti, roki so izredno dolgi in ne-
jasni, tako da praktično ugota-
vljamo konstantno nesposobnost
kupcev, da bi redno plačevali ali-
sploh plačevali že prevzeto bla-
go. To povzroča probleme tudi v
sami proizvodnji Impola, ki do-
biva iz Kidričevega že precej
manjše količine aluminija, kot je
bilo to planirano na začetku leta.
Ko je bil realiziran eden največ-
jih povojnih uspehov TGA — mo-
dernizacija proizvodnje aluminija
z novo elektrolizo C, je bila dana
beseda, ki Je danes še zmeraj vaš
dolg, in sicer da boste ukinili pro-
izvodnjo v najstarejši hali A. Kdaj
boste to dokončno storili?
»Kar se tiče modernizacije
proizvodnje, je bila prva etapa že
izvedena z novo elektrolizo C, na
drugo etapo pa bo treba verjetno
še kar nekaj časa počakati, do-
kler ne bodo rešene osnovne za-
deve: to pa so problem financira-
nja in trdnejša zagotovila glede
oskrbe z električno energijo.
Hala A pa Je dejansko že v fazi
izklapljanja. Vsak mesec izklopi-
mo nekaj peči — gre za progra-
miran izklop — in v prihodnjem
letu bo ta elektroliza tudi dokon-
čno izklopljena.«
Ali bo to povzročilo kakšen do-
daten presežek delovne sile pri
vas?
»Vedno, kadar se srečujemo z
vprašanji presežkov delovne sile
v podjetjih oziroma proizvodnih
organizacijah, je moj odgovor en
sam, in ne razumem nekaterih
direktorjev, svojih kolegov, ki ta-
ko vehementno razlagajo, kak-
šen presežek delovne sile imajo.
Menim, da se je treba najprej lo-
titi presežka delovne sile zunaj
podjetij, kajti ti so bolj obreme-
njujoči kot pa tisti, ki so v pod-
jetjih. Mi zagotovo nismo zado-
voljni s številom ljudi, ki jih ima-
mo v firmi. Še vedno produktiv-
nost ni na tistem nivoju — vsaj v
nekaterih naših obratih — da bi
bila lahko primerljiva z zahodni-
mi konkurenti istovrstne proiz-
vodnje. Vendar sem trdno pre-
pričan, da nas bolj obremenjuje-
jo vsi tisti delavci, ki niso znotraj
naše >ograje<, kot oni, ki so.«
Poleg modernizacije je bilo va-
še osnovno zanimanje usmerjeno
tudi v finalizacijo proizvodnje alu-
minijskih izdelkov in polizdelkov.
Del tega ste uresničili v novi livar-
ni s programom rondelic, trakov
in izparilnikov za hladilne siste-
me. V vseh primerih gre za poliz-
delke. Ali ste razmišljali in uspeli
še v čem višje stopnje predelave?
Elektroliza in sama proizvod-
nja aluminija v svojem principu
in po naši poslovni usmeritvi ni
namenjena izvozu. Namenjena
naj bi bila domačim predeloval-
cem aluminija in aluminijskih
zlitin. A kaj se sedaj dogaja?
Praktično proizvodnja upada,
objekti samevajo, saj proizvod-
nje zapirajo, zginevajo razni pro-
izvodni programi in prisiljeni
smo delati samo tisto, kar je na-
šemu tržišču trenutno najbolj po-
trebno.
Poraba aluminija v Jugoslaviji
drastično pada, kar je do neke
mere tudi razumljivo oziroma ni
presenetljivo, saj je poraba alu-
minija v direktni koleraciji z raz-
vitostjo neke dežele.«
Kaj pa ekološka plat proizvod-
nje? V TGA zatrjujete, da uresni-
čujete vse zahtevane tovrstne nor-
me. Ali Je res tako?
»Ekološka merila za proizvod-
njo aluminija in predvsem za
projekt MPPAL so bila eden naj-
ostrejših pogojev za izvedbo in
sam začetek investicije. Po drugi
strani pa tudi eden izmed tistih
faktorjev, ki je celotno investici-
jo krepko podražil. Treba je ve-
deti, da je bilo kar 30 odstotkov
investicije namenjene reševanju
ekoloških problemov. Nova elek-
troliza in nova proizvodnja v
vseh parametrih najostrejšim
svetovnim standardom glede va-
rovanja okolja.
Pri ocenjevanju vpliva na oko-
lje se seveda srečujemo s silnimi
poenostavitvami ljudi, ki se po-
skušajo s temi problemi ukvarja-
ti. To pa seveda večkrat meče
slabo luč tako na naše podjetje
kot na podobne večje proizvod-
nje. Menim, daje treba tudi eko-
logijo obravnavati kot resno ve-
do, s katero se morajo ukvarjati
dovolj usposobljeni ljudje, ne pa
da s poenostavitvami, napačno
interpretiranimi in izkrivljenimi'
podatki le zavajajo javnost . . .«
M. Ozmec
Danilo Toplek, magister ekonom-
skih znanosti: likvidnost podjetij
je verižna reakcija — seveda ne-
gativna.
CENTROVOD - OD KOMUNALE DO SODOBNEGA LENARŠKEGA PODJETJA
Oskar za stroj Centroplast
Podjetje posluje od leta 1963,
do leta 1984 so bili lenarško ko-
munalno podjetje brez lastnega
koncepta razvoja. Po tem letu so
komunalne zadeve takrat še trga
Lenarta predali mariborskemu
komunalnemu podjetju, začeli pa
so se ukvarjati z gradbenimi deli.
Danes so dejavnosti podjetja
gradbeništvo, proizvodnja in in-
ženiring. Že petnajst let se ukvar-
jajo s proizvodnjo suhih malt kot
edini v Jugoslaviji, nudijo vse
oblike gradbenih del — od niz-
kih do visokih gradenj. V delu
podjetja, ki se ukvarja s proiz-
vodno dejavnostjo, je najnovejši
in zelo odmeven program izdela-
ve strojev Centroplast za izdelo-
vanje pihane plastike. Izdelujejo
stroje za nanos strojnih malt.
Najbolj izvozno usmerjen pro-
gram podjetja je izdelava pred-
metov iz železa, tako imenovano
umetno kovaštvo. Prostori inže-
niringa so v Mariboru, glavni del
dejavnosti pa je prenos tehnolo-
gije v naš prostor.
V podjetju Centrovod je zapo-
slenih 260 delavcev, podjetje pa
je nastanjeno v Lenartu, Maribo-
ru in v Durdevcu, kjer je obrat za
izdelavo suhih malt. Podjetje se
je pred kratkim zmanjšalo za do-
brih sto delavcev, saj so ti presto-
pili v novo, mešano podjetje. Tu-
di vse druge obrate mislijo v na-
slednjem obdobju preoblikovati
v mešana podjetja.
Znane težave v Jugoslaviji so
vplivale tudi na Centrovod. Za-
radi njih jim je padla v vodo po-
godba za delo, vredna 25 milijo-
nov mark; na Kosovu naj bi na-
mreč gradili farme. Malo jih bo
pri nadaljnjih projektih prizade-
lo spremenjeno kreditiranje iz
sredstev za nerazvite, upajo le,
da ne bo ustavljeno kreditiranje
že začetih projektov.
V Centrovodu skrbijo tudi za
razvoj kadrov: štipendirajo 35
ljudi, od tega 15 na visokih šolah
in 10 na višjih. Povprečni osebni
dohodek zaposlenih je slabih pet
tisoč dinarjev, kar je veliko za
občino Lenart, in kot sami pravi-
jo, še premalo zanje. Direktor
podjetja Janez Ferk je povedal,
da s plačami nikoli niso zado-
voljni, in to jih poganja naprej.
Lansko poslovno leto so po
besedah glavnega direktorja kon-
čali uspešno, celo presegli so pla-
nirani finančni načrt. Letos ima-
jo z likvidnostjo take težave kot
vsa podjetja, pojavljajo se pred-
vsem zaradi neplačanih računov
njihovih odjemalcev.
Največji uspeh podjetja Cen-
trovod je računalniško vodeni
stroj za izdelovanje pihane pla-
stike. Lani so ga razstavili na
mednarodnem sejmu plastike
v Sarajevu in dobili najvišja
priznanja, saj je bil stroj naj-
privlačnejši, na letošnjem med-
narodnem sejmu embalaže,
transporta in tehnike pakira-
nja pa jugoslovanski oskar za
embalažo, ki ga podeljujejo že
33 let. Embalaža, ki jo izdelu-
jejo na tem stroju, je ekološko
neoporečna in obnovljiva. Sta-
re plastenke namreč lahko vr-
nejo v mlin in v njem naredijo
granulat za nove. V Centrovo-
du menijo, da bodo letos pro-
dali okrog 30 takih strojev,
vsak pa stane milijon devetde-
set tisoč dinarjev — seveda
brez dodatne opreme.
V Centrovodu so osvojili tu-
di novi program strešne kritine
s povsem novo tehnologijo, ki
jo v Evropi poznajo samo na
Danskem. Gre za posebej po-
cinkano pločevino z dolgo ži-
vljenjsko dobo in z videzom
standardnega strešnika. S kri-
tino lahko prekrijejo tudi ob-
stoječe strehe, ki jih pred tem
ni potrebno odstraniti. Za ta
program bosta lenarški Cen-
trovod in Astra iz Ljubljane
ustanovila skupno mešano
podjetje s sedežem v sedanjih
lepo urejenih prostorih Centro-
voda: domače podjetje ho .so-
delovalo s 60-odstotnim dele-
Stroj za pihano plastično embalažo, ki nima konkurence pri nas.
Janez Ferk vodi Centrovod i
osem let.
TEDNIK -
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 7
POLETNI SEMINARJI ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE
V Ptuju letos srednjeveško gledališče
Zveza-kulturnih organizaci j Sloveni je je tu-
(li za letošnje poletje pripravila kup seminar-
jev^: za plesalce, koreografe, igralce, sceno-
giafe, lutkarje in poletno literarno šolo.
Poletna plesna šola se bo pričela že ta me-
jec v Ljubljani. Rok za prijave je že potekel,
islovost za plesalce je letos delo s tujimi pe-
dagogi. V juliju bo imel seminar v Mariboru
in Izoli BiH de Voung iz Združenih držav
/i^merike, v Celju pa Torry Thatcher, avgusta
pa bodo v Murski Soboti vodili seminarje tu-
ji strokovnjaki za balet, sodobno tehniko, ko-
reografsko delavnico, historični ples in mo-
derni jazz.
Literarna poletna šola, ki bo v Radencih
25. in 26. junija, je namenjena vsem, ki se za-
nimajo za literaturo, pa naj so uredniki in
člani uredniških odborov literarnih glasil in
revij, mentorji in člani literarnih skupin v šo-
lah, klubih, delovnih organizacijah, mladi li-
terati, knjižničarji, slavisti. Spoznali se bodo
s špansko in brazilsko književnostjo, s pisa-
njem za gledališče, slovensko poezijo in no-
vim pravopisom.
Za gledališčnike bodo kar štiri možnosti
nabiranja izkušenj in novih znanj. Poletni se-
minar bo v Radencih od 2. do 9. julija. Na-
menjen je mladim gledališkim ustvarjalcem,
ki nimajo in še dolgo ne bodo imeli priložno-
sti, da bi si pridobili temeljno znanje o gleda-
lišču in njegovih zakonitostih, pa tudi za ti-
ste, ki bi si radi osvežili znanje.
Poletni seminar za lutkarje o temeljnih za-
konitostih gledališke lutkovne inscenacije in
konkretna realizacija s poudarkom na sceno-
grafiji bo prav tako v Radencih od 2. do 9.
julija. Mentorja bosta Uroš Trefalt in Ivan
Predmersky, diplomanta katedre za lutkar-
stvo v Pragi.
Tematski seminar Srednjeveško gledališče
bo v F»tuju od 20. do 25. avgusta. Specializira-
ni seminar je namenjen tistim, ki želijo po-
globiti svoje gledališko znanje. Mentorja
Sandra Mladenovič in Brane Završan iz
Mednarodne šole za gledališče in mimo v Pa-
rizu sta v F»tuju vodila gledališki seminar že
lani. V okviru tega seminarja bo govor tudi o
senčnem gledališču; predstavila ga bo Pavla
Rihova, diplomantka katedre za lutkarstvo v
F^ragi.
Lutkovni in gledališki tabor pa bo na De-
belem Rtiču od 27. do 30. septembra.
FViložnosti za poglabljanje znanja in odkri-
vanja nepoznanega bo torej več kot dovolj.
Da bo letos v F'tuju spet gledališki seminar,
pa je gotovo priznanje ne samo zaradi mož-
nosti, ki jih lahko nudi mesto, ampak tudi si-
cer priznanje gledališki dejavnosti, ki jo me-
sto ima, in mestu samemu, ki nudi v prostih
trenutkih udeležencem seminarja prijetno
sprostitev in spoznavanje zgodovine tega ob-
močja.
NaV
Pretirana centralizacija Slovenije je lahko negativna!
še pred meseci smo se Slovenci upraviče-
no pritoževali pred pretirano centralizacijo v
Jugoslaviji. Te zadeve so se kolikor toliko
uredile, žal pa smo pozabili pomesti pred
lastnim, slovenskim pragom; izzvali smo cen-
tralizacijo na vseh področjih v Ljubljani —
prek vseh razumnih meja.
V Ljubljani resda živi približno četrtina
slovenskega prebivalstva. Ker pa je v Ljublja-
ni sedež velike večine slovenskih političnih,
kulturnih in drugih institucij, so nekateri Lju-
bljančani žal začeli v zadnjem času napisno
razglašati, da je ostale tričetrt Slovenije »pro-
vinca«. Vemo, da je beseda »provinca« fran-
coskega izvora in izvira iz polpretekle franco-
ske zgodovine, ko je bil Pariz središče vsega v
Franciji, vse drugo pa so imenovali »provin-
ca«. S svojim sistemom province Francija da-
nes ni več med najuspešnejšimi državami
sveta kot nekoč. Danes najuspešnejši državi
zahoda, Združene države Amerike in Zahod-
na Nemčija, nimata političnih središč v svo-
jih največjih mestih, pač pa v manjših (Was-
hington, Bonn). Iz teh dejstev bi lahko tudi
Slovenci prišli do sklepa, da ni uspešno kon-
centrirati vsega, kar je za Slovence pomemb-
no, v Ljubljani. Tukaj bom omenil Neodvi-
sne sindikate Slovenije (prvi slovenski neod-
visni sindikat), katerega sedež je v Ptuju. Se-
dež teh sindikatov so že pred meseci želeli na
vsak način prenesti v Ljubljano, in ko jim to
ni uspelo, je eden od bivših članov ustanovil
v Ljubljani Zvezo neodvisnih sindikatov Slo-
venije. To pa nas ni onemogočilo, saj ptujski
Neodvisni sindikati Slovenije ustanavljajo
svoje podružnice sirom Slovenije.
Sindikalna decentralizacija v Sloveniji
nam je, FHujčanom, uspela, žal pa nam ni
uspela kulturna. Ko človek posluša radio
Ljubljana, ugotovi, daje v enem dnevu v Lju-
bljani tudi do deset pomembnih kulturnih
dogodkov, kot so premiere, otvoritve likov-
nih razstav in podobno, na I^uju pa je le kak-
šen takšen dogodek na mesec. Vem, da se da-
nes da na preteklost bolj malo, vendar bi nas
spomnil, da je Ptuj kot najstarejše mesto na
Slovenskem imel že pred dva tisoč leti toliko
prebivalcev, kot jih je imela Ljubljana pred
nekaj desetletji, in da današnji Ptuj tega šte-
vila še ni dosegel- Kljub temu da je bilo to
mesto v rimskih časih v tem delu Evrope zelo
pomembno in daje bilo politično in kulturno
pomembno tudi v srednjem veku, danes kul-
turno le životari. To stanje je danes dosti
slabše, kot je bilo pred vojno ali tik po njej.
Danes živi v mestu, ki je bilo pred desetletji
slikarska Meka Kasimirja, Oeltjena in dru-
gih, le še en upokojeni akademski slikar. F*tuj
je bil že pred stoletji, pa še tudi pred desetle-
tji priznano glasbeno mesto. Tukaj so ustvar-
jali znani ptujski skladatelji — o njihovem
delu obstaja znana ptujska zbirka not. V ptuj-
skem muzeju so zbrali toliko glasbenih in-
strumentov iz preteklosti, da je kot prvi v Ju-
goslaviji ustanovil svojo glasbeno zbirko.
Še pred vojno in tudi nekaj časa po njej so
koncertirali na Ptuju priznani glasbeni ume-
tniki. Še v obdobju SIS-ov so bili predvsem v
viteški dvorani ptujskega gradu komorni
koncerti priznanih slovenskih glasbenikov.
danes — po prepolovitvi sredstev za te name-
ne — pa tudi teh koncertov več ni.
F^uj ima tudi bogato gledališko tradicijo:
ptujsko gledališče je starejše od 200 [et. V
njem so v preteklosti režirali Franc Žižek,
Emil Frelih in drugi. Gledališče je bilo do le-
ta 1957 poklicno, ko so ga na pobudo takrat-
nega ministrstva za prosveto skupaj s kranj-
skim gledališčem ukinili. Kranjci so uspeli
medtem obnoviti svoje poklicno gledališče,
F^ujčani pa na tem področju životarimo ob
sicer prizadevnem delu amaterjev. Ob kakš-
nih desetih poklicnih ljubljanskih gledališčih
se mi zdi to nesprejemljivo in za' najstarejše
slovensko mesto poniževalno. Menim, da bi
Ptuj znova moral imeti poklicno gledališče,
kot ga je imel nekoč, ko je bil štirikrat manj-
ši, kot je danes. To, da smo pritegnili ljudi iz
vasi v mesto, pri tem pa niti njim niti njiho-
vim potomcem ne nudimo interne kulture,
ima lahko za mesto daljnosežne posledice. In
te je na Ptuju že moč opaziti.	_
Morda sem koga glede na naslov razoča-
ral, saj sem pisal predvsem o centralizaciji
kulture, in še to predvsem glede na F^uj. Me-
nim, da na Ptuju, pa tudi v drugih nekdaj
kulturnih mestih do takšnih problemov ne bi
prišlo, če se večina sredstev, namenjenih za
kulturo, ne bi stekala v center — torej če ne
bi prišlo do centralizacije kulture in drugega
v Sloveniji.
Neodvisni sindikati Slovenije,
za predsedstvo
dr. Adolf Žižek, dipl. ing.
BOŽO KOS V KNJIŽNICI, UKOVNA DELAVNICA V PAVlUONU DUŠANA KVEDRA
Knjižnica in muzej za otroke
še vedno je prijetno presene-
čenje, pa tudi nenavadno,če lah-
ko otroke povabimo na kulturni
dogodek — ne samo v gledališče
ali kino, ampak tudi kam dru-
gam. Za knjižnico sicer priredi-
tve niso nobena novost, jih pa ni
na pretek. Za muzej pa pomeni
to nov list v njihovi dejavnosti.
Minuli četrtek so se otroci naj-
prej zbrali v knjižnici, kjer so
odprli izredno zanimivo razstavo
Ciciban dela tudi knjige sam.
Gre za razstavo izdelkov —
knjig, ki so jih z vzgojiteljicami
naredili otroci ptujskega vrtca.
Že ideja sama — izdelati knjigo
in se ob tem naučiti, kako knjiga
sploh nastane — je vredna po-
sebne pozornosti. Ta pa se spreo-
brne v prijetno presenečenje in
občudovanje, kaj vse zmorejo
otroške roke. Odprtje razstave je
pospremil znani slovenski kari-
katurist in urednik Cicibana Bo-
žo Kos. Domiseln dodatek, ki je
obiskovalcem ponudil poleg raz-
stave še nekaj več. Kot že toliko-
krat doslej se je tudi tokrat poka-
zalo, da volja knjižničarjev za
uspeh takšne vrste dela ni do-
volj. Knjižnica za takšne priredi-
tve nima prostora, zanimanje
otrok pa je vedno večje. Morda
bi bilo koristno za vse tiste, ki še
vedno dvomijo o Malem gradu
kot novi knjižnici, da kdaj pa
kdaj zaidejo v njene sedanje pro-
store, še posebej ob takšnih pri-
reditvah, kot je bila četrtkova.
Uro kasneje tega dne je bila
odprta še ena razstava. Ta pa je
vredna posebne pohvale z željo.
da ne ostane edina. V zimskih
počitnicah je ptujski muzej odprl
vrata svojih zbirk osnovnošol-
skim likovnim ustvarjalcem. To,
kar so osnovnošolci ustvarili v
Likovni delavnici, si lahko ogle-
date do 30. junija v razstavnem
paviljonu Dušana Kvedra. To-
krat je muzej prvič oganizirano
odprl svoja vrata otrokom, če-
prav je nekaj posameznih posku-
sov že bilo prej, vendar običajno
na pobudo likovnih pedagogov.
Otroci so se lahko nemoteno
sprehajali po muzejskih zbirkah
in iskali med eksponati motive
za svoje slike in risbe. Fantje so
bili navdušeni nad orožjem v vi-
teški dvorani, dekleta pa so bolj
občudovala portrete. V zloženko,
ki spremlja razstavo, sta mentori-
ci Likovne delavnice Lea Kralj
in Nejka Uršič-Jesenik zapisali:
»Pri starejših učencih je bilo
opaziti več posnemanja in pribli-
ževanja originalom, tako v kom-
poziciji kot v barvi, medtem ko
je bil pristop dela pri mlajših
učencih svojevrsten. Originalov
niso posnemali, ampak so jim bi-
li le kot motivacija za ustvarjanje
novih kompozicij in barv.«
V času razstave je v spodnjih
prostorih tudi živa likovna delav-
nica, kjer lahko otroci rišejo, sli-
kajo ali pa ob televizorju po-
kramljajo. Prostor torej tudi tako
živi, kar daje razstavi še poseben
čar. In kot obljubljajo muzejski
delavci, ne bo ostalo v njihovi
dejavnosti za otroke le pri tem.
NaV
Kar poglejte, kaj vse znamo mi iz Likovne delavnice muzeja.
Nocoj bo
en lep
koncert
ženski pevski zbor Delav-
skega prosvetnega društva
Svoboda, ki ga vodi Greta
Glatz, se bo nocoj ob 20. uri
predstavil v refektoriju mino-
ritskega samostana. Zbor, ki
sodi v sam vrh zborovskega
petja nasploh, je za svoj letni
koncert pripravil znane in
manj znane pesmi iz svojega
bogatega repertoarja. Glasbe-
ni dogodek torej, ki je vreden
pozornosti.
N. V.
OB PESNIŠKEM PRVENCU
Še eno drhtenje
Moram priznati, da me je pesniški prvenec So-
nje Votolen V meni je dež (1990) — pred časom
sem ga prebiral v rokopisu — prijetno presenetil,
kajti že vrsto let sem imel s podobnimi publikaci-
jami »slabe občutke«.
Tokrat gre za »liziran vsakdanjik«, za upesnje-
no zemeljskost, ki pa nikjer ne zapade v verizem
ali celo v banalnost, ampak želi vedno znova osta-
ti kot »hote pregriznjena beseda«, kot slast enkrat-
ne, neponovljive osebne, impresionističnemu zapi-
su sorodne refleksije.
Zbirka je zgrajena iz treh razdelkov, ki si sledijo
po dramaturškem loku: prvi razdelek — Vidim te
v dežju — je le bežno, skorajda boječe približeva-
nje moškemu, natkano s tradicionalnimi podoba-
mi, drugi — Zavrnitev je hkrati strah, upanje,
trmnolavost loplel si; in sprijaznjenje (Je pač tako)
z izgubo ljubljene osebe, medtem ko je tretji raz-
delek - Jaz v sebi — znova vračanje na izhodiš-
čno točko: vase. Gre za »obračun s seboj«, s pri-
kritim, neizpolnjenim »notranjim nabojem eroti-
ke«, obarvanim z romantiziranim instrumentari-
jem'(mavrica, večer, škrlatno sonce . . .).
V bistvu se njena poezija dogaja v sebi, gre
pravzaprav le za navidezno razmerje jaz-on-ona;
ta tretja imaginarna oseba je le prikriti drugi (nad)
jaz, samozatajevanje, približevanje in oddaljeva-
nje, ki pa hote ne želi biti niti weltschmerz, kaj še-
le patetični kataklizmični tragos.
To je poezija drobnih, lepih podob, je, kot zapi-
še Jože Smit v Spremnih utrinkih, »še eno drhte-
nje«, utripanje zaradi »večnih hrepenenj«.
Skratka knjižica, ki ne sme ostati prezrta.
Milan Vincetič
Ptujski novinarji - grešni kozli
v 22. številki lodnika, dne 7. junija 1990. scni prebral članek o
ptujskem procesu Perutnine proti enajstim ptujskim novinarii-iii, ki so
si upali negativno ocenjevati nekatere vodilne dclavcc Perutnine. Da
so bili takrat, v preteklosti, pogumni, je ra/vicino tudi i/ lega, čc sc
spomnimo, kako pomembne osebnosti preteklega re/ima, ki so nepre-
stano obiskovale to ptujsko podjetje, odkar so ga /ačcli voditi to/ile-
Iji, so bili »mentorji« Perutnine. Za ta proces bi lahko rekli, da je ena
zadnjih bitk med demokracijo in ostanki nekdanjega realnega (da ne
rečem boljševističnega) socializma na Ptujskem.
Da ne gre Perutnini v današnjih razmerah najbol jše, je jasno, saj
se podobno dogaja tudi drugim podjetjem. Perutnino pa je še precej
prizadela srbska blokada. Za to ne more biti krivih enajst ptujskih no-
vinarjev, ki so kritično pisali o razmerah v podjetju, izbrani so bili le
za »grešne kozle«. Resnično je promet podjetja odvisen od ugleda
podjetja, zlasti od ugleda njegovih vodilnih delavcev, vendar si le-te-
ga najbolj ustvarjajo sami s svojim vedenjem. In o tem je bilo marsi-
kaj zapisano, ne le v Tedniku, pač pa v zadnjih časih tudi v drugih
slovenskih časopisih.
Ce bo nadaljevalo v začeti smeri, bo moralo vodstvo Perutnine
tožiti dobršen del slovenskih novinarjev - s tako potezo pa si bo svoj
preostali ugled še zapravilo.
Priznati moram, da sem, kot tudi veliko ljudi, ki jih poznam, na
strani obtoženih novinarjev.
Dr. Adolf Žižek, dipl. ing.
Kaj mislijo delavci
Perutnine
Zadnje čase v slovenskem časopisju manjka pravega humorja,
časi so vendarle hudo resni, pojavljati pa so se začele smešne, že kar
groteskne novice o sojenju ptujskim in nekaterim mariborskim novi-
narjem. Obdolženci so namreč s svojim pisanjem Perutnini povzročili
škodo, ki po oceni tožiteljev znaša natanko 1 najnovejši milijon dinar-
jev. Na prvi obravnavi so se zbrali obdolženci, tožitelji pa . . . Take
malenkosti ne vplivajo na službena potovanja Perutnininih direktor-
jev. So se že tako navajeni tožiti?
Verjetno nič ne pomeni, da se zgražamo bralci »Tednika«, ki je
očitno pravo leglo novinarske zarote, zelo pa me zanima, kaj si pri
vsem tem mislijo delavke in delavci Perutnine. Navsezadnje je tudi ali
predvsem njihova stvar, če se njihovi vodilni v njihovem imenu toža-
rijo z vsemi novinarji tega območja. Perutnina so delavci, ki morajo
biti užaljeni in se čutiti ogrožene zaradi neresničnega pisanja mašče-
valnih novinarjev. Treba jih je prav občudovati, kako se obvladujejo
ob takih moralnih klofutah njihovemu trudu in delu, da ne organizi-
rajo kakega mitinga v podporo svojemu vodstvu ali podpisujejo vsaj
skromne peticije. V sodni dvorani gre za njihov ugled in denar. Ne le
za odškodnino, ki jo bo sodišče priznalo ali pa tudi ne, sodni stroški
že rastejo . . .
Ko je tov. Alojz Gojčič »užalil« novinarje, so takoj stopili sku-
paj in zahtevali opravičilo. Ko so novinarji »napadli« Perutnino, so
se pod obtožbo podpisali direktorji. Si bodo delavci upali svoje mne-
nje podpisati s polnim imenom?
Metka Murko, Maribor
Vrata
»Le kaj mečkajo ? Že zdavnaj hi
morali imeti odprto,« je nergal Fe-
liks, medtem ko je pogledoval,
zdaj na uro. pa spet na zaprta vra-
ta bifeja, pred katerim sva stala.
»Saj .še ni sedem. Če se ne mo-
tim. se pravi, če se ne moti moja
ura. manjkajo do sedmih cele tri
minute,« sem poskusil obrzdati
Feliksovo nestrpnost.
»Ne govori neumnosti. Po moji
uri je sedem. In če kaže moja ura
sedem, potem sedem tudi je, in ni-
kar ne zagovarjaj teh lenob, ki že-
lijo dobro služiti, delali pa ne
hi. . . Mimogrede pa še tole: če
imaš zanič uro. si kupi novo,« je še
kar naprej robantU Feliks.
Bolj pa ko je robantil, bolj pri-
meren in zrel se mi je zdel za drob-
no potegavščino. Zato sem ga z
resnim glasom in enakim izrazom
na obrazu nagovoril: »Mogoče pa
nimaš prav. Mogoče pa ni tvoja
ura. v kar si sicer tako sveto pre-
pričan. točna. Tudi čas je namreč
relativna kategorija . . . Saj si ver-
jetno že kdaj slišal za strica Ein-
steina.« sem resno razglabljal in
škilil proti Feliksu, da vidim, ali bo
zagrabil trnek.
In ga tudi je, saj je gledal iz tre-
nutka v trenutek bolj debelo. Prav
tako kot riba. ki se znajde na trn-
ku. Zato sem ga začel vleči na su-
ho: »No, ker vidim, da si za Ein-
steina in njegovo relativnostno
teorijo že slišal, mi, prosim, s pre-
prostimi besedami povej, od česa
je odvisna dolžina, recimo, .sekun-
de. Saj veš. da je lahko sekunda
daljša ali pa krajša od sekunde?
Ha. a veš? Če veš. povej!«
Kar zažarel sem od sreče, ko
sem videl, da je vse teklo kot na-
mazano in da imam Feliksa na
suhem, .saj je samo odpiral usta.
ne da bi dal od sebe kakršenkoli
razpoznaven zvok.
Seveda pa mu nisem smel dopu-
stiti. da bi se zbral. Zato sem hitro
izvedel še zadnji napad: »Kar lepo
priznaj, da ne veš. Vendar ne .skr-
bi. Ti bom zdajle razširil obzorje.«
sem hitel tolažiti Feliksa, ki se še
vedno ni nekako znašel.
»Vidiš, to pa je takole. Dolžina
sekunde je odvisna od tega. na ka-
teri strani vrat stojiš,- sem napo-
sled iriumflral.
■ Kako. kako na kateri strani
vrat'^ In kakšnih vrat '.'« me je za-
čel spraševati Feliks, medtem ko
me je premerjal od pet do glave s
tistim svojim značilnim rentgen-
skim pogledom, kije sposoben od-
kriti vsako, pa čeprav najmanjšo
deformacijo človekovega podstre-
šja-
Ker je Feliks ravnal natančno
tuko, kot sem predvideval, mi ni
bilo treba prav nič improvizirati,
temveč sem lahko razodetje izpe-
ljal natančno po scenariju: »No.
pa ti povem. Dolžina sekunde je
odvisna od tega, na kateri strani
vrat WC-ja ali pa če hočeš, da ti
bo bliže in bolj razumljivo, na ka-
teri strani vrat bifeja stojiš. Če si
zunaj, in to pred zaprtimi vrati, te-
če čas neskončno počasi. Ko pa si
notri, pa seveda kar beži. . .«
Vendar ta stara resnica s po-
dročja teoretične fizike na Feliksa
ni delovala tako, kot sem si želel.
Namesto da bi se smejal, je, kakor
.sem lahko videl, pripravljal izbor
iz svojega bogatega besednega za-
klada kletvic. Pa je hudo uro pre-
prečila natakarica, kije — seveda
točno ob sedmih — odprla vrata.
Z zapeljivim pogledom in slad-
kim nasmeškom ter prijetnim
»Kaj bosta moja lepotca?« pa je
pri Feliksu dosegla to. kar meni
nikoli ni uspelo. Začel se je smeh-
ljati in niti sledu nevihtnih obla-
kov ni bilo več na njegovem obra-
zu.
Ko sem malo pozneje bil ob ka-
vi zatopljen v razmišljanje o čude-
žu, ki .seje moloprej zgodil, me je
prekinil Felik.sov resni glas: »Veš
mogoče pa tista teorija z vrati le ni
čisto za la.se privlečena. Prav goto-
vo je nekaj na tem.«
Seveda .sem bil to jaz tisti, ki je
dobival vse bolj izbuljene oči. Pa je
Feliks namerno spregledal moj
presenečeni pogled in nadaljeval:
»Poglej si, na primer, kot še en do-
kaz za pravilnost tiste svoje trdi-
tve. naše politike, ki so se pravkar
zavihteli v .sedlo. Ko so bili .še pred
vrati, .so od tistih za vrati zahtevali
hitre ukrepe, javno delo . . .. sedaj
ko pa so sami na oni strani, pa o
odprtosti v svet razpravljajo za za-
prtimi vrati, čas pa jim očitno tudi
kar beži... — tako kot je prej »ti-
stim drugim<.« je sklenil Feliks
svoje izvajanje.
In mishm. da ima kar prav.
Fredi
8 — OD TU IN TAM
14. junij 1990 - tednik
S sprejema v Domu Franca Krambergerja
Na obisku diabetiki iz Novske
v soboto so na povabilo ptujskega društva diabetikov prišli gostje, diabeti-
ki iz Novske. S kolegi iz Ormoža in Ptuja so se srečali že četrtič. S sprejemom in
pogostitvijo želijo ptujski in ormoški diabetiki vrniti gostoljubje, ki so ga bili
deležni na izletu v Novske.
V domu Franca Krambergerja so diabetike pričakali domačini in jim pri-
pravili sprejem s kurenti. Pozdravil jih je predsednik društva iz Ptuja Alojz Cu-
ček, dr. Lidija Trop je govorila o težavah z zdravili za diabetike, o težavah zara-
di nizkega standarda in s tem pogojene nezdrave prehrane, pa o velikem pora-
stu diabetesa lani. Povedala je, da je že 3,1 odstotek prebivalstva občin Ptuj in
Ormož zbolel za to boleznijo presnove. Govorila sta še predstojnika internisti-
čnih oddelkov Ptuja in Novske. Izmenjali so si darila, si ogledali Ptuj in se po-
poldan zabavali na družabnem srečanju v Dornavi. Obljubili so si, da se še
obiščejo in prenesejo vezi tudi na druga področja življenja.
Tekst in foto MS
DENAR ZA UBLAŽITEV POSLEDIC
SRBSKE BLOKADE
Kapljica za boljšo likvidnost
Nedavna prekinitev poslovnih odnosov med Srbijo in Slovenijo je poleg
političnih imela tudi povsem konkretne materialne posledice. Razkrila pa je tu-
di doslej bolj ali manj zamegljeno sliko o tem, kolikšne zmogljivosti slovenskih
podjetij delajo za srbski trg.
Slovenska vlada je skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije, da bi vsaj
malo ublažila posledice srbske blokade, namenila nekaterim slovenskim podjet-
jem iz sredstev za nerazvite posojila za premostitev likvidnostnih težav. Seveda
pa je to bolj blažev žegen kot pa zdravilo, saj so zahtevani zneski podjetij veliko
večji kot pa odobrena posojila, ki jih morajo podjetja vrniti v nekaj mesecih.
Srbska blokada ni obšla tudi podjetij v ptujski občini. Prva je Perutnina; ta
je tudi v slovenskem prostoru med podjetji, ki so izračunala največje zneske
škode kot posledice srbske blokade. Njen izračun je bil nekaj več kot 69 milijo-
nov dinarjev, posojilo le 8 milijonov dinarjev; to je med večjimi zneski posojil,
ki so jih dobila slovenska podjetja. Tovarna volnenih izdelkov Majšperk je pro-
sila za sedem, dobila pa 1,5 milijona dinarjev posojila. Agis, Hiko Olga Meglič
in Agrotransport posojila niso dobili. Agis je predlagal 7,5 milijona dinarjev po-
sojila, Agrotransport nekaj čez 3 in Hiko Olga Meglič 12 milijonov dinarjev po-
sojila. Še najbližje zahtevanemu znesku je posojilo, ki ga je dobil Kmetijski
kombinat; zaprosil je za nekaj več kot 300.000 in dobil 300.000 dinarjev posoji-
la. Tudi Jože Kerenčič iz Ormoža je dobil skoraj zahtevani znesek. Predlagal je
nekaj več kot 500.000 in dobil 500.000 dinarjev posojila. Nič ni dobil Pleskar
Ptuj, ki je zaprosil za več kot tri milijone dinarjev posojila. Unial Impol Sloven-
ska Bistrica je zaprosil za več kot 20 in dobil 5 milijonov dinarjev. Trgovsko
podjetje Planinka iz Slovenske Bistrice je predlagalo kredit v višini nekaj čez
200 milijonov dinarjev, vendar ni dobila nič.
Odobrena posojila so bolj simbolična, pomoč res samo za trenutne likvid-
nostne težave, in vendar pri vsesplošnem pomanjkanju denarja boljše kot nič.
NaV
POTEP PO DALMACIJI PRED LETOŠNJO TURISTIČNO SEZONO
Žejna zemlja čaka vodo, ljudje pa
pametnejšo kmetijsko politiko
že drugo leto je bolj slabo z
dežjem, nevihte, ki pridejo in
odidejo, ne morejo napolniti šte-
vilnih podzemnih izvirov, kijih v
glavnem uporabljajo za namaka-
nje. Ce zamudiš namakanje ali
če imaš vode bolj pičlo, potem se
to pozna tudi na pridelku. Manj
je vseh zgodnjih poljščin od
krompirja, ki so ga v teh dneh že
izkopali, do zelja, solate, para-
dižnika, paprike in vsega druge-
ga, kar čaka v lepih vrstah in
skrbno obdelano na vodo. Pro-
daja vseh pridelkov, ki jih je vse
leto veliko, saj sta navadno na
teh poljih dve in pol letini, pa je
problem zase. Nekaj malega pro-
dajo na tržnicah v Zadru, Bio-
gradu in Šibeniku. Nekateri skle-
pajo kooperantske pogodbe s
PPK Vrana in potem svoje pri-
delke sicer prodajo, vendar po
ceni, ki ni preveč vzpodbudna.
Tako je to pomlad veljal kilo-
gram semenskega krompirja 14
dinarjev, prodajajo pa ga sedaj
po 6 dinarjev za kilogram in še
sreča, da ga lahko prodajo.
Stroški pridelave m seme so
nekoliko pokriti, o plačilu svoje-
ga dela pa ne smejo niti računati.
Nekateri prodajo večje količine
svoje zelenjave raznim zelenjav-
nim prekupčevalcem, ki kmetom
plačajo pridelek šele po nekaj
mesecih.
Kljub vsej prvobitnosti in glo-
boki navezanosti na delo in zem-
ljo pa ljudje želijo boljšo in pa-
metnejšo kmetijsko politiko.
Kraji predvsem okoli Vranske-
ga jezera še vedno nimajo vodo-
voda, kljub temu da so ga v rim-
skih časih imeli. Ljudje imajo ob
hišah cisterne s kapnico, in ko je
letos zgodaj spomladi v Vrani, ki
se na pobočju 300 m visokega
Baka razprostira v dolžini sed-
mih km, izbruhnila med otroki
zlatenica, je sanitarna inšpekcija
prepovedala uporabo te vode.
Vaščani so na občini v Biogradu
povedali tamkajšnji birokraciji
marsikaj krepkega. Vodovoda
jim sicer niso obljubili, vendar
pa vsak dan pripeljejo cesterne s
pitno vodo. Ko jih po ozkih va-
ških ulicah srečuješ, ti postanejo
nenadoma ob spominu na lan-
sko poletje v naših krajih kar do-
mači.
Ravni kotari, predvsem pa
sam Biograd na moru in tudi
okoliški kraji pa tudi otoki so
nam nekako blizu, saj imajo šte-
vilne delovne organizacije v
kampih svoje počitniške hišice. Z
veseljem se Biograda spomnijo
številni Ormožani in Ptujčani, ki
so dolga leta hodili v poletno po-
čitniško kolonijo prav v Biograd.
Kakšen je bil konec te kolonije,
ne bi govorili, to vedo številni
prosvetni delavci, pa na skupšči-
ni občine Ptuj in pri Društvu pri-
jateljev mladine. Sedaj se pono-
vno pripravljajo na gradnjo poči-
tniških zmogljivosti za ptujske in
mogoče še katere druge šolarje,
kar naj bi bila trajna rešitev. Na
oddelku za urbanizem biograd-
ske občine je prijazna uslužben-
ka povedala, da ob projektni do-
kumentaciji v tem času zbirajo
tudi vsa druga soglasja; vse pa je
v sklepni fazi. Ko bo vsa biro-
kratska procedura mimo, bodo
lahko pričeli gradnjo počitniških
prostorov na površini okoli 2100
kvadratnih metrov; celotna kolo-
nija v predelu Biograda, ki mu
domačini pravijo Granda in je za
srednješolskim centrom, bo na
površini okoli 3000 kvadratnih
metrov. Na občini so povedali,
da bodo zgradili tudi druge po-
dobne objekte, ker jih pač želijo
imeti vse na enem kraju.
V Biogradu je delovna enota
Tekstilne tovarne iz Prebolda. V
časopisih smo lahko prebrali o
generalnem štrajku v tej delovni
enoti, ki je bil od 16. aprila do
14. maja letos. Povod je bil disci-
plinski postopek proti dvema de-
lavcema s kaznijo prekinitev de-
lovnega razmerja, kar pa je bilo
po mnenju delavcev le prehudo.
Menda se je ob tem nakopičilo
še veliko drugih problemov, ljud-
ski glas ve povedati marsikaj, pa
vsega ne moreš vzeti za čisto res-
nico. Nekatere stvari pa bodo
menda le držale. Predsednik ko-
miteja za družbeno planiranje,
razvoj in gospodarske zadeve
skupščine občine Biograd dipl.
inž. strojništva Ivan Galešič in
njegova pomočnica dipl. oec.
Dorjana Morožin sta povedala,
da so delavci postavili svoj stav-
kovni odbor in napisali svoje
zahteve. V prvi vrsti je to zame-
njava direktorja delovne enote,
oziroma ukinitev tega delovnega
mesta. Prav tako želijo ukinitev
delovnega mesta tehnologa, kar
je dokaj nerazumljivo. Med po-
membne zahteve sodi tudi tista o
enakih osebnih dohodkih delav-
cev v Biogradu s tistimi v Prebol-
du in isti sistem točkovanja. Zah-
tevali so tudi, da se ustavi disci-
plinski postopek in da ne upošte-
vajo delovnega načrta za leto
1990, ki so ga sprejeli v Tekstilni
tovarni Prebold. Centralni delav-
ski svet v Preboldu je vse te zah-
teve zavrnil. Izvedeli smo tudi,
da so bili osebni dohodki zapo-
slenih v tej tekstilni delovni enoti
v začetku tega leta daleč nad
povprečjem osebnih dohodkov
zaposlenih v občini Biograd.
Seveda se stanje v delovni
enoti še ni umirilo. Ko se je di-
rektor po svojem dopustu vrnil
na svoje delovno mesto, so de-
lavci ponovno prenehali delati.
Delavci mislijo, da lahko živijo
čisto samostojno, da bodo mogo-
če prek gospodarske zbornice
Hrvatske našli primernega part-
nerja ali pa se bodo kako druga-
če dogovorili z matično firmo v
Preboldu. Tam pa so povedali,
da jim le ni vseeno, kaj se dogaja
s 180-članskim kolektivom v Bio-
gradu, vendar je generalni direk-
tor povedal, da njega pač ne za-
nima politika, temveč samo po-
slovni rezultati, ker se le od teh
da živeti, ne pa od politike. Seve-
da bomo o razpletu tega proble-
ma še slišali oziroma brali. Men-
da bo potrebno najti skupni ime-
novalec.
Turistična sezona v letošnjem
letu se je pričela z velikonočnimi
prazniki, ki so bili sončni in to-
pli. Vsi trije hoteli v Biogradu so
bili polni. V tem času še vedno
nekaj popravljajo na hotelu Kor-
nati, to pa je že čisto naša poseb-
nost.
Med prve večje letošnje turisti-
čne prireditve sodi tudi AMI —
predstavitev vseh najboljših av-
tobusov Evrope, ki je trajala od
23. do 26. aprila in ki jo je sku-
paj z mestom Zadrom organizi-
ral tudi Biograd in bil en dan go-
stitelj več kot 130 avtobusov s tu-
risti.
Maja je bil priliv gostov v ho-
tele nekoliko bolj skromen, prve
lastovke so prišle v okoliške av-
tokampe in izkoristile prijetno
toplo vreme. V avtokampu Cvr-
kvice ob Vranskem jezeru, kjer v
teh dneh hitijo z deli na novem
športno-rekreacijskem centru
(imeli bodo celo konje za ježo),
je bilo okoli 150 prikolic in šoto-
rov. To so stari gostje, ki v ta
kamp prihajajo že več kot deset
let. V zadnjih dneh maja in v za-
četku junija so v Biogradu ureja-
li in odpirali nove gostinske lo-
kale, ki jih to obmorsko mesto
premore kar precejšnje število.
Bogat pa je tudi izbor zasebnih
butikov, kjer lahko najdete mod-
na oblačila po znatno nižji ceni
kot v drugih trgovinah. V zadnjih
majskih dneh si na obali morja
srečal tudi znane domače obraze,
ki so prišli urejat počitniške hiši-
ce, da bodo nared, ko pridejo pr-
vi dopustniki. Kljub nekoliko
slabšemu vremenu, ki je bilo
zadnje dni maja in v začetku ju-
nija, pa so se predvsem gostje s
severne strani Alp ob rahlem dr-
getu domačinov, ki so bili v teh
dneh nekoliko bolj oblečeni,
sončili in tudi kopali v morju.
Mogoče še beseda o grafitih,
ki jih najdeš na stenah hiš, tudi
tistih z bolj svežo barvo. Najpo-
gosteje piše TORCIDA Vrana ali
TORCIDA Biograd, kar pomeni
strastne navijače splitskega Haj-
duka. Pa tudi »Mi smo Hrvatje«
ali pa »Hrvatska moja domovi-
na«, je dokaj pogosto napisano.
Sicer so dan hrvatske državnosti
30. maj dostojno proslavili tudi v
Biogradu na moru, prireditve pa
bodo v poletnih mesecih tudi v
vseh drugih krajih med Zadrom
in Biogradom in še nižje. Ravno
na dan hrvatske državnosti so,
denimo, v Vrani, kjer živi tudi
nekaj srbskih družin, na vaškem
vodnjaku prek vse površine nari-
sali hrvatsko zastavo s hrvatskim
grbom v sredini. Tega so poveča-
nega, da se ja dobro vidi. narisali
tudi na drugi strani vodnjaka.
Vida Topolo\ec
Foto Perica. Biograd
na moru
Lep je svet med Zadrom in
Vranskim jezerom. Rahlo va-
lovit, z vmesnimi rodovitnimi
ravnicami, ki se sklenejo ob
Vranskem jezeru. Povsod v
Ravnih kotarih Je pravo boga-
stvo lepo in skrbno obdelanih
polj in vinogradov, ki jih tu in
tam prekinjajo redki nasadi
oliv. Ponekod zaslediš manjše
trope ovac in koz, vmes pa šte-
vilne cevi, na kilometre jih je,
ki so speljane po njivah zaradi
namakanja. V času tik pred
pravo poletno sezono so ti kra-
ji, celo tisti tik ob morju, zele-
ni, povsem drugačni kot poleti,
ko jih dodobra ožge poletno
sonce. Milo podnebje, rodovit-
na črnosivkasta zemlja in
pridne roke domačinov pa niso
dovolj, da bi lahko v tem veli-
kem vrtu, kjer uspeva vsa
zgodnja in tudi kasnejša zele-
njava, pridelali, kolikor bi kdo
hotel. Potrebna je tudi voda,
ki je tod redno primanjkuje.
Del turističnega naselja ob Vranskem jezeru
Pogled na malo marino z avtobusi in na stari del mesta
Lepo obdelana polja v Jankolovici
Nova lokacija za gradnjo počitniškega
doma v Biogradu na morju
Ptujska občina se je končno sporazumela z občino Biograd na mor-
ju o novi (nadomestni) lokaciji za gradnjo počitniškega doma. Kot je
znano, je dosedanji dom občine Ptuj moral »pasti«, ker je na tem ob-
močju po njihovem zazidalnem načrtu predvidena gradnja hotela kate-
gorije A. Nova marina pa že stoji.
Pogodba med občino Biograd
na morju, izvršnima svetoma
obeh občin in tamkajšnjim turi-
stičnim podjetjem Ilirija, predvi-
denim investitorjem gradnje ho-
tela na dosedanji lokaciji ptuj-
skega počitniškega doma, je pri-
pravljena. Kot je povedal pod-
predsednik ptujskega izvršnega
sveta Stanko Meglič, naj bi se v
njej sporazumeli glede osnovnih
pogojev bodoče gradnje. Novi
počitniški dom občine ^uj v Bi-
ogradu na morju bo imel nivo
hotela kategorije B in bo imel
predvidoma 110 postelj.
Zemljišče na novi lokaciji bo
občina dobila brezplačno. V po-
godbi so zapisali, da je oprošče-
na plačila vseh komunalnih daja-
tev. Ptujčani so zaradi previdno-
sti tudi zapisali, da dokler ne bo-
do izpolnjeni vsi pogoji oziroma
dokler občina ne pridobi vseh
soglasij za idejni projekt (vodno,
komunalno, energetsko in dru-
ga), ne more priti do zamenjave
zemljišč. Idejni projekt je izdela-
la projektna organizacija Koning
iz Varaždina.
Občina Biograd je s svojim ur-
banističnim načrtom opredelila
posebno območje, na katerem
bodo zainteresirani lahko gradili
počitniške domove. Nova lokaci-
ja je nad znanim rekreacijskim
območjem Solin v bližini morja.
Tam že stoji počitniški dom
I NE, v bližini pa naj bi v prihod-
njih letih zrasli štirje počitniški
domovi, med njimi tudi ptujski.
Na novo lokacijo nad Solinami
se bodo namreč morali preseliti
tudi nekdanji sosedi ptujske po-
čitniške kolonije.
Do konca leta naj bi občina
pridobila vsa soglasja, prav tako
pa naj bi v biograjski občini iz-
polnili tudi vse drugo, za kar so
se sporazumeli. Graditi naj bi
pričeli prihodnje leto, v tem pa
naj bi začeli zbirati interesente za
gradnjo. V novem počitniškem
domu naj bi letovali predšolski
in šolski otroci, prav tako občani
ptujske občine. Zato naj bi grad-
njo sofinancirale tudi nekatere
delovne organizacije.
Dokler ne bo novega doma,
bodo otroci ptujske občine leto-
vali v Kukljici na otoku Ugljenu.
Poslovna skupnost osnovnih šol
ptujske občine je z gostinskim
podjetjem v Kukljici že sklenila
pogodbo. Otroci bodo tam leto-
vali, prav tako pa preživljali pri-
jetne trenutke v okviru šole v na-
ravi.
MG
Ptujčani so pogodbo nekoli-
ko popravili, medtem so jo tudi
že podpisali in jo poslali v Bio-
grad. Podpisano so jo Biograj-
čani vrnili 8. junija, kar pome-
ni. da soglašajo s ptujskimi
pripombami. Ptujčani bodo
brž, ko bodo prejeli vsa sogla-
sja, tudi naročili projektno do-
kumentacijo. V občini tudi
poudarjajo, da je združevanje
sredstev osnova za začetek
gradnje.
Zemljišče, na katerem bodo Ptujčani gradili nov počitniški dom (Pos-
netek: Perica)
fCDNIK
— 14. junij 1990
OD TU IN TAM — 9
N8SI n/Ti fnidl HI 7011MO iq9qo
91 0661 Bfiunf t^l'fmj 1AJXX I
:VMI83SA
aruereAzi ui afuBJiauBuijos cz B^jAadsudoiuBS B33UAafBJ>| !qp3An o da|>is 'iL
IlSONaflMS 3NAJrVMM
0)d| BZ ZOIUJO dUI3
-qo a0ub9q0 AOfAadsiJd uf ao>|abp bun9bj b33u3nfi>|bz jAijpjiod o -pi
?()l\M() oŠ .L3AS IN^MA/I
I^ABjdOfJ
Buinpu3J3j3J npizi o pulsjnf 3r|Siiuo>| 3U|!|oa o|!30JO(J
puisjnp jisoudn^s
auaarbj^ nbouiqo bu §661—0661 3fqopqo bz BuiBjSojd bsausojafupdjs
-zi NI afNlVaiDISlVMJOS v/ VMA3dS
-iadOI\VS V93ISlA3rVMM ia(I3An o
d31MS
Bpfajds 0661
KfBiu of sup if^s ifoAS Ru pulsjnf ijsoudn^s
3ua3frj)) bui?Sdn5(S 3f 0661 »^ff^iu oz ^up
BUJnpU3J9J3J BpiZl AOJB)|nZ3J UI pUlSJPf IJSOU
-dn^is 3UA3rRj->j RjnjRjs Buap eV^SS/Sf
'S>IS JS}! lupRjfi) n)(A3dsijdoujBS o buo5|P7
Kuap e 'ilL/iZ S>IS Jsi| mpRjn) nuinp
-U3J3J3J O BUO)(R7 RU3|? H Ul iŽRlpod RjSj
•SZ.
■J s '>13N-Mm »^PfRtM
ZOhl^lO OS V13AS VOHN^aAZI
V3INC13SC13>ld
0661 S "81 :iunjRc]
06/Si-10t' :k511!A31§
•fn;d uj zouijo upqo n>|iujs3A
UiaupRJn A 3ARrqO RASUP pO RfpA daj^js RX
'S
•pp IUARJS3S AOSafu 3f RdSj^JS
r93J i 3>|?OJ $ op I po OfpRJU3Uin)|OCl
■f
•RUn?RJ
R39u?nl"|>(Rz npaiggjd o afisiujo^ ^jiusidRZ g
A3DURZ3A
-RZ IpRidajd UI AO>|URJSORZ RfuRJS p3|S3Jd f
Ejauiojd Rg3U3Z3Sop oudn>is pajSajj
odur|iq ojnjjj 'Z
03UR|!H I
:r33sqo ui ou|ia
-Rjd uafiARisas af 066l 'Z '^Z aup z 06//.-|0f
•js zoujjo 3upqo aupsdn^is rj3as R3
-aUSJAZJ UiOd31>)S s RURA0U9U11 'RflSlUIO?! RUA
-0){0J}S RiRpajSajd af rS i)| 'un?Rj iu?nf|>(RZ
' -e'
U!P 0L'9ii PiZ ^loci
u!P0r68Z.'ei8T Rl!?Rld 7
U!P0t7'9t'r8t'0 £ 3AJ!U3UJ3jqo I
:3(nzR)(zi un^Rj iu?nl|)|Rz
' 'Z '
ipjjod afisjuio^i So|
-p9jd Ru 3s 6861 oj^i ZOUJJO aour?
-qo ao>ia3dsud ui ao^jarp un?rj iu?nf|)|r7
I
0)a| BZ zoujjQ 3upqo AOUBoqo AO>|Aads
-ud UI AO>|ABp BunsBJ BSdU3nr|>|BZ !A|ipj|od o
da|>|S
pfsjds 0661 S '81 ifas ku zoujjo
-i?qo 3ui?sdn))S J3as iusjaz| af (98/J ui
'£L/Z JS 'S^s JSII lUpRJfl) A6uR?qO AO^JARp
nfu3Zifu)| O R)iiu|iARJd nu3i5 {i ui (fZ./S6-6
•js 'fnij ui zoujjo >|!ujs3a luprjfi) ?ouj
-JO 3upqo 3upsdn>(s pas iusjazi ru ijsoufojs
-ud nsouajd o R>(0|p0 Ruap i laujjR f I oj
•PL
(A0j)i3fq0 qi9njp ui
3Z3A 3)(S||JUJ 'RUJOp R§9Ujnj|n)| 3qpRjSzj
A0})f3fq0 qp3fojsqo afuRAazjpzA 6
puisjnf 3)URinqiuR au
-3A}SARjpZ ifpRjdRpR Ijd afuRjpURUIJOS "g
RfzaJUJO R§3)lSU0J3pj SfupRjgzi ui ajRJJ
-u33 S^SUOjapj 3ARqRU afURjpURUIJOS "i
nDsi|Rdo)jod od ijod Aajjpajn -9
PJ09r7 —Rjiuior) —51R3U9S
—>jrsn>jRS—pAOifpog — |0p0/\ Rfzajujo r§
-aUpOAOpOA ifupRjSzi ud afURjpURUlJOS g
IDUISjnf 9J30 3>|SlJO§3fU3AO|S
§0 ^ R^ipizud afupRjSzi afuRjpuRuijos
UJOU
-opqjiRjSR z AajjDRfo — i3uodR|H—afjsoj^i
UJOU
-opq}|RjsR z A3jjDRfo — puiijr)—5(IUjqR9
UJOUOJ3qJlRJ
-SR z ASjpRfO — (R|IUJOr) —10p0y\) pUlSJUf
(pUjJ3IRAJ-|—Z3U
-Rf umRg —i>|Riqo) puijaiRAH — pjoSRZ
:jS3D
qiuiR)|0| afpRziujapoui afuRjpuRuijos
uiou
-Opq}lRJSR z A3jpRfO — RAR)fn^j —afjsoiA]
UJOUOJ3q}|RJSR
z A3jpRfo — (Rfnpiv — pulSjnf) 51aoSrjq
(nzauRf o>jJoz ijojd) >|R?U3S
(RPZ
-of Rpuni/\[ Rz daopo) pujpo—>(R?sipRjQ
(>(RfS3J—Rfnpiv) puiIJf) —?IAO§RJa
(oaAodfi) )|Rsn>(Rs
(nzfoiv uojd) )|R?u3S
(JR>|31S) pAOJJpoa
(^(RfupO|S —0)(U3pz) URUIJOy
RAR)|n^ —)liujqRr)
(nfijRj^ 'fs^t^iS UOJd) pjoŽRZ
ujodaopo z j3ujjrSui3a\—olOH) pjoŽRz
(nuiop UI3?1SA01 IJOjd) pUlSJTlf
(D3AR){OT) )iiujqRr)
:iS3D
qiUA3fRj>j afpRZlUjapouj afuRjpuRuijos 'z
JS3D qiUA3fRJ>l q3SA afURASZJpZA ' |
:RUJRj9ojd R§3fup3|SRU Oqp3AZI RUlOJIZO
afuRjpuRuijos RZ apsAn as >|3A3dsudoujRS
U31? T
■S66I ■/. "1 op 0661 7. "1 po 'J^l
(qU3d) g oqop bz RfRAti as )}3A3dsijdoujRS
U31? -z
•nfjRUap A ^(9A3dSUdOUJRS |UA3fRJ^ apSAn
0661 ^f^ui 0^ 3up nujnpu3j3j3j RU AOUR?
-qo Ul ipnfi qiuAopp 3A}po|po i§r|pod ru as
pjoŽRŽ Ul >|R?U3S ')jBsn)iRs 'uRUjjoy 'afjsoiAi
'BAR)in>^ 'pUISjnf 'pUflJO '^jRJSipRJ^ '5J1U
-jqRO 'piAOŽRJa 'pAOijpOa :RfpSRU RS3sqo
I5| 'puisjilf pSOUdlDlS 3UA3fRJ5] 3f50Ujq0 RZ
usp-i"
i3Ni§arir
iisoNdriMS 3NA3rvaM aQOiMao
VNi S661-0661 3raoaao vz vivvno
-OMd vo3NDoa3rNa3as 3rNvrvA
•(3fdo|sod 05JSJRp0dS0S
jlR aOIURpiZ '30!Siq 3>[SjU}100d '3Siq 3)|SfURA
-ouRjs) suiuoiuiajdau nf50ujq0 ujaj ru Rd of
-RUJi 'puisjnf nf?oujqo bu B?sj[BAiq bSsu
-[BJS OfBUIlU I>| 'lUBfBJ5( Ul pUlSJUf lJS0Udn5[S
3UA3fRJ>| nf0OUiqO bu 35si[RAiq OUjRJS OfRUJI
I>| 'lUBfRJ>| os R>|A3dSudOUIRS pURZ3ABZ
uap" "9
;f3q9SOd jia >jRSA RZ )J3A3dSUdOUJ
-Bs ofafn^Bid (ofauiiR ofupRz pod mapsARU lu
-RDqo uazRj) nu3|5 uiaj a qiu3p3ARU aojia jsa
l[R q3Ap ZI 3>|poqop ofRUlI j>( '3URDqO RZ —
;ou
-P| Uip 00'0S3 n>|S3UZ uj3u]RSARd a (3fdO|SOd
05fSJRpodso§ ijR aoiuBpiz '3D!Siq 3)fSiujpod
'3Siq 3?(sfuBAOUBjs) auiuoiuiajdsu nf?oujqo
UI3J BU Bd OfRUJ! 'B?Sl|RAiq rS3U|R}S ofRUJIU
loulsjnf ijsoudn>|s lUAafBj^j a i)( 'iuBDqo —
;nf
-joj)fRjj od oupi uip 00'0S2 = n5|S3uz uj3U|bs
-ABd A AafjOJ^jRJJ !?|IUJSB1 os l)f 'lUR?qO —
;RUBriqnf-| o>insijBjs
BZ pOABZ jABrqO bS 15| '|flU3A0IS }>|i|qnd3>i
A B)(poqop BS3uq9so BžaujajdAod po %z ifu
-dojs od luifnj a iU3[sodBZ os i)( 'iuR?qo —
!B?(ABP R§3U
-afjauipo po ifudojs od n^jssuz uiaujRSABd
A IJjqO po 513ABP Of3fn?B|d l>| 'lUBDqO —
-ABp n>(jiqpo od r>(poqop R§3jsp r)|urjso ui
R>|poqop RS3Uq9S0 po |fud0JS od IJSOUARf
-ap 3U3I|5|Od ui 3)JSJRp0dS0§ BfUBf|ARjdO r§3u
-fOJSOUJRS po 3>|poqop OfRUJI 15] 'iuB?qo —
:3uiufo>|od po o/p I ifudojs
od oumfo^iod ofRUjafajd i5i 'iuR?qo —
;R>|pOqOp R§3^SJJSRJB51
po 0/gQZ ifudOJS od IJSOUABfap 3)(sfipuj)( Bfu
-BfjABjdO pO )f9pOqOp OfRUJI I^l 'lUB5qO —
'o/^Z ifudojs od B?|poqop B§3uq3SO opu
po 'R|US3UIOpRU RUJOJIZO RfjaUlZRJ bSsUAOI
-ap z| )i3poqop iuq3S0 ofBUJi i?i 'jUBDqo —
:aouso qifup3is
-BU po PUBZ3ARZ ofafn^Rld >13A9dSljdOLUBS
uap "S
•AOJIA q|§
-njp ZI BuafiAojoSBz opoq BuiBJ§ojd ofpRzi|
-R3J rz BAjspajs RiRjsoajd 'uip 00'000"008'l o|
-Bjqz BUiopiApajd oq as ujo^jAadsudouiBS s
uap -p
■jSBA auzaujBsod
BZ qi5SllOA qiUZ3UJRS0d od BfUBAOSRl§ RpiZI
ijsousadsn i§r|pod ru po|op as jsao qiuAaf
-RJ)| fpRziujapouj RfuRjpuRuijos paj IUJSJ/\
■puis
-jnf §->1 Rupsdnjjs aujfajds qif i>j 'Rpp AOURjd
qiup| i§Ripod RU irCbazi oq as ujBjSoJd
(jsouARfap BuiRuop5|unj)
ijsouARfap aupaj afuBJiDURUijos £1
uiOAjsnjp afpRjop zi
RflSOjO^ia Ul ISOUJRA RUJRZOd "I I
qpuisjn'f A a^iiRd
-J? a>{supuaq afupRjSzi afuRjiauteuijos o I
10 - OD TU IN TAM
14. junij 1990 - TBffOTIC
Šahisti,
dobimo se
v Moškanjcih
Sl) Ptuj — sekcija Spuhlja or-
ganizira II. hitropotezni nagrad-
ni turnir za prehodni pokal go-
stilne PAVLA FIRBAS (OJNIK)
iz Moškanjcev. Turnir bo v sobo-
to, 16. junija, ob 9. uri v prosto-
rih lokala Firbas (prijave pol ure
pred pričetkom).
Zmagovalec I. turnirja je Igor
lljaž, član Šahovskega društva
Ptuj, ki tako brani prehodni po-
kal. Najboljši bodo nagrajeni, in
sicer je za prvo mesto denarna
nagrada v višini 500,00 din, za
drugo 300,00 din, tretjo 200,00
din, četrto mesto je pripravljena
bogata praktična nagrada ter več
knjižnih nagrad za druge. Orga-
nizator je za vse udeležence pri-
pravil tudi priložnostne spomin-
ke.	Silva Razlag
Zahvala
živimo v Halozah, obisku-
jemo haloško šolo, za marsi-
kaj smo prikrajšani, a želje
imamo enake kot vsi mladi —
"stik s svetom, s kulturo. Želi-
mo srečno otroštvo.
ZKO Ptuj nas je letos pri-
jetno presenetila. V okviru
mladinskih kulturnih priredi-
tev smo si učenci od 5. do 8.
razreda 25. maja v ptujskem
gledališču brezplačno ogledali
predstavo z naslovom Noč, ko
je posijalo sonce. Všeč nam je
bilo, pobliže smo spoznali no-
tranjost gledališča. Še več!
Lutkovna predstava nas je obi-
skala tudi v šoli 29. maja.
Navdušila je naše najmlajše in
učence nižje stopnje. Za polo-
vično ceno.
Iskreno se zahvaljujemo
ZKO Ptuj in tovarišici Branki
Bezeljak-Glazer za ves trud in
za naklonjenost, za prijetne
urice in upamo, da se bomo še
srečali.
Učenci OŠ Leskovec
Mandatar predstavlja novo vlado
I. ORGANIZACIJSKA OBLIKA IN PODROČJA IS SO
PTUJ
V skladu s predstavljanim programom in sklepom 2.
skupne seje zbora združenega dela, zbora krakvnih skup-
nosti in družbenopolitičnega zbora SAKUPSCiNE OB-
ČINE PTUJ predlagam organizacijsko obliko in področ-
ja dela IS SO F^TUJ, kakor tudi imena članov IS SO Ptuj.
Do organizacijske oblike in področij, ki ustrezajo go-
spodarskim in političnim razmeram v naši občini, sem
prišel po temeljitem skrbnem delu s sedanjimi vodji ko-
mitejev, oddelkov, uprav in strokovnih služb, z morebi-
tnimi kandidati za posamezno področje in na osnovi raz-
govora z vidnejšimi gospodarstveniki (direktorji) v našem
gospodarstvu. K temu je dodano še moje videnje, ki te-
melji na dolgoletnih izkušnjah dela na nekaterih visoko-
zahtevnih delih, ki sem jih s precejšnjo mero uspešnosti
opravljal v združenem delu. uporabil sem tudi vse svoje
izkušnje, saj sem šel tako rekoč skozi vse možne faze in
nivoje, če začneš kot vajenec in končaš kot direktor. Pri
tem nikoli nisem napredoval s politično podporo, ampak
izključno na osnovi svojih rezultatov dela. Celo zavračal
sem nekatere poizkuse (leta 1985), ko naj bi bil politično
postavljen za vodenje neke TOZD.
ORGANIZIRANOST IN PODROČJA DELA sem
zasnoval dolgoročno, pri čemer sem upošteval:
1.	OBLIKOVANOST republiškega IS, ko je le-ta že bil
določen, z željo, da pokrijemo vse pojavljajoče se re-
sorje zaradi možnosti neposredne navezave med na-
šim in republiškim IS.
2.	POGOJE, MOŽNOSTI, CILJE IN PROBLEMATI-
KO v naši občini, ki je specifična in različna od dru-
gih tudi v prostorskih parametrih (gospodarske veje,
negosp. veje, površina, št. preb., geograf, lega, čas
itn.)
3.	Dinamiko političnega spreminjanja in spremembe na
področju prehajanja iz monopolnega prek vmesnega
v tržno gospodarstvo.
4.	SMOTER VLADE, da mora le-ta pravočasno ustvar-
jati najboljše pogoje za delo našega gospodarstva na
vseh področjih in zagotavljati, da veljavni zakoni ve-
ljajo enako brez izjeme za vsakogar. (V gospodarstvo
zajemam tudi negospodarske dejavnosti ali, kakor jih
sedaj radi imenujemo, družbene dejavnosti v celotni
strukturi.)
5.	Daje naš interes resnično imeti vlado, ki ne bo servis
in aparat zaradi aparata, temveč glavni povezovalni
faktor za skupno nastopanje na vseh področjih, kjer
lahko karkoli storimo in dosežemo v naše skupno do-
bro za naš boljši jutri, kjer ne bo važno, kdo je kaj na-
redil, ampak bo važno, da je to naredil zaradi naših
skupnih ciljev.
6.	ZAHTEVE PO RACIONALIZACIJI IN OPTIMI-
ZACIJI vladnega telesa, ki prihajajo iz dneva v dan
iz naših zaostrenih gospodarskih pogojev.
7. ZAHTEVE, da potrebujemo kvalitetno, ne pa kvanti-
tetno (številno) vlado.
Vse to in še veliko drobnih parametrov, ki jih zahteva
profesionalnost za opravljanje katerega koli dela. V pre-
pričanju, da resnično želimo napredek, ki nam bo odprl
vrata proti razvitemu svetu v kateri koli smeri neba ali
političnega sistema. V prepričanju, da želimo tudi za ce-
no žrtev pri delu priti iz mračnega tunela v svetel dan. V
prepričanju, da se zavedamo, da nam nobeno politizira-
nje, načelno nesoglašanje, a priori nasprotovanje, po-
prejšnje diskvalificiranje in neargumentirano delovanje
ne more prinesti pozitivnih rezultatov, ki si jih tako želi-
mo in zaslužimo. V veri, da si lahko edino sami in iz seda-
njih pogojev z lastnim znanjem in hotenjem pomagamo
iz krize. Zato pa sedaj prav gotovo ni čas, ko bi drug dru-
gemu nagajali in si neargumentirano nasprotovali, am-
pak je zadnji čas, da se primemo za roke in drug drugemu
s pomočjo največje pridnosti, poštenosti, medsebojne ko-
rektnosti, lojalnosti in z globokim medsebojnim spošto-
vanjem pomagamo iz stanja, kakršno je.
Naštetih je večina parametrov, ki sem jih uporabil za
dimenzioniranje organiziranosti in področij v IS SO
PTUJ in sega do prvega resorskega (ministrskega) nivoja.
(Zaradi lažjega razumevanja se izražam žargonsko, kjer
pomeni:
— IS SO PTUJ - vlada; resor - ministrstvo).
PREDLAGAM TOLE ORGANIZACIJSKO OBLIKO
IN PODROČJA V IS SO PTUJ
1.	PREDSEDNIK IS SO PTUJ s tajništvom.
Reso rji:
2.	OBČA UPRAVA (vklučuje sedanjo strok, službo. Ra-
cionalizacija na področju služb AOP in odseka za
proračun). Kandidat je hkrati podpredsednik IS SO
PTUJ. Predlog: Metka Slanič, dipl. iur., zaposlena SO
PTUJ, stan. PTUJ.
3.	FINANCE (nov resor, ki nadomesti sedanjo razdro-
bljenost v različnih resorjih, skrbi za finančne nave-
zave proti republiškemu IS in uredi občinski pregled
finančnih tokov ter postane osnova za zelo verjetno
novo organiziacijsko obliko finančnega urada po 1.
januarju 1991.) Predlog: Zaradi izjemne zahtevnosti
nadaljujem izbor.
4.	TURIZEM IN GOSTINSTVO (nov resor - zaradi
zelo velike perspektivnosti "te panoge v naši občini in
zaradi možnosti doseganja velikih rezultatov znotraj
sedanjega stanja). Predlog: Peter Vesenjak, I. st. EPF,
štud. 2. stopnje, stan. Arbajterjeva 10, Ptuj.
5.	KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANA
(obstoječ resor). Predlog: Ivan Lovrec, dipl. inž. agr.,
zaposl. KK PTUJ, stan. Žgečeva 8, Ptuj.
6.	STANOVANJ., KOMUNALNO IN CESTNO GO-
SPODARSTVO (nov resor — nastane zaradi prehoda
SIS pod obč. upr. Ukinejo se nekatere podvojene
funkcije). Predlog: Slavko Vamberger, grad. inž., za-
posl. SO PTUJ, stan. Ob Železnici 8, Ptuj.
7.	URBANIZEM, GRADBENE IN ENERG. ZADE-
VI. (obstoječ, delno dopolnjen in delno okrnjen re-
sor). Predlog: Franc Ivanuša, dipl. ing., gr., zap<»sl. S()
Pl LJ, stan. Dravska 3, Ptuj.
8.	ZDRAV. VAR., SOCIAL. SKRB., DRUŽ. POM. in
ŠPORT (nov resor nastal jz kom. za družb, dejav-
nosti, ki je prevzel SIS DRUŽ. DEJ.) Predlog: Zaradi
izjemne zahtevnosti nadaljujem izbor.
9.	ŠOLSTVO, OTR. VARS., KULTURA, BORCI, IN-
VAL. (nov resor — nastal iz kom za druž. dejavnosti).
Predlog: Kristina Purg-ŠarrtperI, prof. zg. in umet.,
zap. Zg. arh. Ptuj., stan. Ziherlova pl. 3, Ptuj.
10.	INDUSTRIJA, GRADBENIŠTVO IN OBRT (obsto-
ječ, vendar korigiran resor). Predlog: Zaradi izjemne
zahtevnosti nadaljujem izbor.
11.	DAVČNA UPR. (obstoječ resor). Predlog: Stanislav
Zavec, dipl. org., zaposl. SO PTUJ; Volkmerjeva 24,
Ptuj.
12.	MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT (obstoječ resor).
Predlog: Ker gre za medobčinsko službo, je potrebno
sporazumno imenovanje s strani obeh občinskih IS, to
pa bo možno izvesti šele po konstituiranju našega in
ORMOŠKEGA izvršnega sveta.
13.	GEODETSKA UPRAVA (obstoječ resor). Predlog:
Boris PremzI, dipl. inž. geod., zaposl. SO PTUJ, stan.
Rošnja, Starše.
14.	INFORMATIKA, JAV. DELO IN KADROV. POL.
(nov resor-zaradi bazične potrebe prenosa informacij
in javnosti dela vseh organov ter zaradi izredno zapo-
stavljene kadrovske politike). Predlog: Metod Grah
F., dipl. prav., zaposl. SO PTUJ.
15.	NOTRANJE ZADEVE (obstoječ resor). Predlog: Jo-
že Murko, prof. SLO., zaposl. SŠC, stan. Lancova vas
10/a, Videm.
16.	LJUDSKA OBRAMBA (obstoječ resor). Predlog: Ja-
nez Mere, mag. obr., zaposl. SŠC PTUJ, stan. Trdo-
bojci 26, Zg. Leskovec pri Ptuju.
Če napravim primerjavo med obstoječo sestavo IS in
UPRAVNIMI ORGANI, katerih delo je skupaj z na-
mestniki in pomočniki ter podpredsednikom vodilo 24
odgovornih oseb oz. funkcionarjev (brez posameznih vo-
dij SIS), vidimo, da gre za veliko racionalizacio v številu
izvrševalcev. Hkrati pa s povečanim številom resorjev
poudarjamo posamezna področja. Pokrivanje republiških
resorjev, ki jih v naših neposredno ne najdemo, pa bomo
dosegli znotraj strukture na nižjem nivoju v ustreznem
najbolj sorodnem resorju.
Janez Lah, mandatar
za sestavo vlade
C/2
H
>
Z
C
>
"O
z
<
m
CA
H
Z
^
g
O
Z
o
o
N'
Z
C
f-
'c'
3.
—i
'7;-0<3-T3crD 3NaO<33<	—T3
k)-!
i? D S Ji ^ = g . = D-fg k" ^	• N
i II
^ N^ < < f? ^-• 3 ^^ ^ —o.2.s;
■o ^ "75- o. rt 3 „ N- S 2.	^^
ic.l.s
i^l ^^ 5 s - i	s	^
N.^ §<c ^^ a	=
• vi:. ii^ o S: ^^ " "" ;r	cS
S	< ^ 5-S	2.-
^-i--	nimc —
Idi	ip^g^t
fv ^ « - o v:	— O^«^
= 3-< oosjo-	o-o 2.
o ^^ 9 3 o	-o r- 2 ~
gc.o-	s-^r I
o. iO. o T 2T =5 —	3
o ^ ^ § S ^^ -	3-0- «
- ^ o o< on 2 --3	<
i^i ^	Kart	rt'? ^-n
o U ^ ^ SJ.o-	o = o <	3^3
g- g.	• |rt
r- CA a. o 2. ? o	2< § =• ^	- ^
■ 5 • 3 3 'T	^
rt	303=	- Z
C	- N
• 2-	s ^	< -■
c7	rr?rr
3	® ^oc/2o;»rc^<c<
3-'	-< <T ^ 3 o 3' < 2.
ž	5.0-a 3
^O N.	- f^.n-^^Šg^rg^«
«	C o ^ TT
3 3".	- '—a 3-5 - 5
— "	JIb ortijN gd -1
3-	^ s—. —M"^
= 1	1=
r^ rt	o« (T
ip.jf	fig s-ctoi
3 D, K ^ 3 hj	re C 5 3. _ rt - o
■ S N	C C O
^H-Cr i—cl-	— ® 3<<r::OB: o
K C	i- T- 03n'-,< ^
< W 3 ^^ o	« 3 K ^ q rt CL
si gS.a	= =
^ii	I I?
^ CtO ^	Si ■ -t —-C 3" ^ rt
0	3
TO "O	O — 3 C n ^
2 O" .2 ^	-o C^
1	1	Cn
r- 3 T'r	1 TKfiiS-ft: TK
S	£.1 u -oos.-^
Ifišg	islUi
§ O - o-o = ^ S.	i^i
i'^ e^l	C. i.r^-iot-
>1	o I 2 o o H I "I?-i si-f^g
ao3-
5- -H- = ^ S < ^	? < I • • ^ r ^ o. = v § ?
1; ir so^Ji	I .
-,	ri fo < n>'	TT «2 c::
3 3 -r;- a:	o< n. i " rt „ 3 « ::!
is	s-^.i: : =
II
— 3 3 3=- E.^"	3 . t; -t -O vT. < _.
? Ilfll
r: 3=-=i — N	=	C	3 ITO
= a = C ^	I . = C 3 5--
5' s §-	i - N r	^ C
. ^ =9 = 2	t-? rl
a M
I ^
? <
3 ®
M 3
Ci. 9-
t&
ro f>
—	D
dO
5 g.
I 3
fD —
D _
C t"
-D
<	W
O <
3 O
w 3
X- 0)
<	3
fi
C tn
^ S.
o- - <
? o o-
-Is
Nc "" (H
£U , pr
ov I
" O
o.
uto o
o
^ o 5r
O) ^ C
- ^ -I
S" " ™
O C O.
™ I
>3
23
o J?
> o
-n CT
C B)
O O
ag.
(A. X
Ž i
5 0)
C 3
»
8- 3-
~ (S
—	<
— u
U» <A
T- X
» C
o"2
N —
-O «1
f EDNIK -
ŠPORT IN DRUŠTVA - 11
ROKOMET
Drava zmagala tudi v Krogu
v zadnjem kolu prvenstva v vzhodni skupini druge republiške
i^oške lige so člani Drave tudi v Krogu potrdili, da so bili v minuli se-
zoni res najmočnejša ekipa, in so se zasluženo uvrstili v prvo republi-
ško ligo. Tekma, ki ni odločala, je potekala mirno. Prvi del so dobili
joinačini s 14:10, v nadaljevanju pa so se slavljenci zbrali in zmagali
s 24:23.
DRAVA: Koštomaj, Kramberger 2, Bučar I, Vrtarič 6, Habjabič
l^Terbuc2, Vajda 1, Celeš 1, Kelenc, Sagadin 7, Hrupič3, Matjašič.
Dodati velja, da so se gostitelji dobro odrezali, saj ni bilo nobe-
nih problemov. Nasprotno, Ptujčanom so izrekli čestitke in dobre že-
lje.
Ptujskim invalidom
dve prvi mesti
Sedmega avtorelija po poteh pomnikov revolucije, ki je potekal
26. maja, tokrat na Vrhniki, smo se udeležili tudi ptujski invalidi. Na
startu so se zbrali 17 moških in 3 ženske ekipe. Ekipa je bila sestavlje-
na iz po 4 tekmovalcev. Vsak je imel svojo športno panogo: voznik
avtomobila spretnostno vožnjo, prvi sopotnik streljanje z zračno pu-
ško, drugi sopotnik kegljanje na ruskem kegljišču in tretji metanje pi-
kada.
Konrad Kramberger je v streljanju zasedel 1. mesto z 48 krogi od
50 možnih in prejel zlato medaljo. Stanko Kosec je prav tako dobil
zlato medaljo v kegljanju, saj je podrl v petih metih 17 kegljev, kar je
zadostovalo za prvo mesto Ekipno pa smo zasedli 7. mesto zaradi sla-
be organizacije pri poteku avtorelija. Tako smo zamudili nekaj minut
in ne po svoji krivdi prejeli kazenske točke.
Po končanem tekmovanju je bila družabna prireditev in razglasi-
tev rezultatov pri Močilniku na Vrhniki. Ekipo smo sestavljali še Jože
Pinterič v pikadu in Franc Cetl kot voznik.
Organizator avtorelija 91 bo Društvo invalidov Litija.
Franc Cetl
12 - TV SPOREDI
14. junij 1990 -
TEDNIK
fEDNIK
- 14. junij 1990
ZA RAZVEDRILO - 13
14 — OGLASI IN OBJAVE
14. junij 1990 —
TEDNIK
TEDNIK
- 14. junij 1990
OGLASI IN OBJAVE - 15
Četrtek, 7. junija . . . Športna
dvorana Tabor v Mariboru pol-
na do poslednjega sedeža ... V
dnu dvorane oder s sceno, ki
polna zelenja in rož predstavlja
košček mariborskega parka...
Po hodnikih gruče muzikantov iz
različnih koncev Slovenije in Av-
strije . . . Veliko reflektorjev . . .
Veliko luči . . . Televizija ... 25
nastopajočih glasbenih skupin v
več kot petinštiridesetih točkah
sporeda. To je le nekaj značilno-
sti velike sklepne prireditve ob
koncu večmesečnih oddaj popu-
larne lestvice mednarodnih viž z
imenom Marjanca Radia Mari-
bor in Radia MM 2. Osrednja fi-
gura na teh bleščeči, tri ure traja-
joči prireditvi . . .
... Vinko Šimek, oblikovalec in voditelj oddaj, pisec besedil, šalji-
vec, po potrebi tudi pevec ... skratka, Pr(a)vi slovenski sbovvman.
Na pot gre naša viža,
se v vaša srca bliža,
zavižajmo zapojmo:
Marjanca. Marjanca. Marjanca!
Ob drugem rojstnem dnevu Marjance še pozdrav z dobrodošlico za
naše obiskovalce in »Herzlich willkommen« za goste »aus Osterre-
icb ...«
... In začelo se je, seveda z najuglednejšim med najbolj uglednimi:
Alpskim kvintetom, ki mu je pri izvedbi večno lepe melodije avstrijskega
skladatelja Roberta Stolza Dvoje src v tričetrtinskem taktu pomagala
še mala pihalna godba. K splošnemu vzdušju in razpoloženju v dvorani
pa so že takoj na začetku velike prireditve prispevali najmlajši plesalci
plesne šole PINGI iz Maribora. Poleg otroške ljubkosti so pokazali še
veliko mero plesne elegance... torej tiste elegance (pa tudi omike), ki
jo na naših javnih plesiščih v zadnjih letih tako zelo pogrešamo.
Ne joči. Slo ven ija!
Stoletja že si vsak želi.
da srečni bi bili.
pa nas usoda kruta
iz dneva v dan bolj boli... in aplavz! Doživeli so ga Slovenski
muzikanti in pevec Rudi Trojner ob pomoči lepšega dela ansambla Slo-
venija — sester Cite Calič in Erike Zakonjšek-Fele. Pesmica je letošnjo
pomlad doživela kar dvojno zmagoslavje: postala je mesečni zmagovalec
na Lojtrci domačih Radia Ljubljana in nato še mesečni zmagovalec šta-
jerske Marjance. Besedilo, ki se mu z veliko mero čustvenosti odzivajo
Slovenci z vseh koncev tega našega malega sveta, pa je napisal nihče
drug kot naš stari znanec — Marjan Stare.
Velja jih omeniti! Med ansambli iz tujine so vsekakor nekaj poseb-
nega, so sami sebi vzor, domala edini, ki se z nekaterimi prvinami v me-
lodiji in petju naslanjajo na ljudsko izročilo iz svojega življenjskega
okolja. To so trije bratje VVillingshofer znani pod imenom Stoakogler
Trio. Na letošnji sklepni prireditvi Marjance so nastopili s poskočnico
Happy love in Styria (Srečna ljubezen na Štajerskem) in z bolj umirjeno
Luč prijateljstva. V celi vrsti posnemovalcev pomenijo bratje VVillings-
hofer prijetno osvežitev!
Brž ko je stopila na oder, se je iz dvorane razlegel navdušen aplavz.
Vsi so jo spoznali: Nela Eržišnik alias Marica Hrdalo!
Pogleč, Vinko, kakav sam ti ja to samo aplavz dobila,« je vzhičeno
začela, »kakti Kramberger na predizbornoj kampaniji!« V dvorani
smeh. »Dobro, ljudi, je nadaljevala »kaj bi vi sebi mogli zamisliti, da
smo Vinko, Dudek i ja vlada? Bormeš, to bi bila jako smešna vlada! Pa
dobro ... ja velim, da je bolje imati smešnu vladu, a ozbiljne rezultate,
nego kajsmo mi četrdesetpet let imali samrtno ozbiljno vladu, a svi veli-
ju, da so rezultati smešni!« je v zagorskem narečju razpredala svoje po-
glede na naš jugo svet .Marica Hrdalo in še prej »zamerila« Vinku, ker
je ni najavil kot gospodu Maricu ..., »jer sam se ja, vu ovu doba demo-
kratije kad se titule deliju sim i tam, opredelila za gospodu!« In še in še
naprej v tem stilu. Sicer pa: kdor ni videl predstave ali slišal njenega
prenosa minuli četrtek, naj danes ob osemnajstih prisluhne posnetku na
našem ptujskem radiu.
Besedilo in foto: I .C.
Drugi gasilski avtorell
Gasilski center Videm seje lani domislil zanimive novosti, gasilskega
avtorelija. Gre seveda za vožnjo z gasilskimi avtomobili, vendar ne na na.
čin, kot smo ga vajeni na navadnih tovrstnih avtomobilskih tekmovanjih,
V ospredju je v tem primeru tehnična brezhibnost vozila in gasilske tehni-
ke ter nabiranje izkušenj gasilcev v različnih veščinah.
Letošnji start bo v Selih pred gasilskim, domom in sicer v nedeljo,
17. junija, ob 13. uri. Prva »postaja« bo v Pristavi (pri Hebarju), kjer se
bodo gasilci spopadli z gozdnim požarom. Nekaj kilometrov naprej — v
Doleni -- bodo morali pokazati svoje spretnosti pri vezanju vozlov. Po
vožnji skozi Popovce in Jurovce jih bo pri gasilskem domu v Tržcu čakalo
testiranje in preizkus znanja v nudenju prve pomoči. Qasilski avtoreli se
bo končal tam, kjer se bo začel, v Selih torej, in to z mokro gasilsko vajo.
Ce želite sodelovati tudi vi, se lahko še danes prijavite v gostilni Svenšek,
JB
Občni zbor Drave
v petek so se na rednem občnem zboru zbrali nogometaši in vod-
stvo ptujske Drave. Pregledali so delo preteklih dveh let in si začrtali
smernice za naprej. Popravili so del statuta, ki ni bil več v skladu s ča-
som. Naslednji dve leti bo nogometni klub Drava vodil Slavko Hor-
vat, kot podpredsednika mu bosta pomagala Roman Tement in Av-
gust Štefanec. Tehnični vodja bo Peter Starki, strokovno pa bo Dravo
vodil Marjan Lenartič. Izvolili so še dodatnih pet članov izvršnega
odbora.
MS
Leteči cilj v Ptuju
Od 16. do 24. junija bo potekala že 45. mednarodna kolesarska
dirka po Jugoslaviji. Dirka je v okviru svetovnega pokala, nastopa pa
trinajst državnih reprezentanc. Ptujčani si bomo lahko del dirke ogle-
dali, saj bo v torek, 19. junija, ob približno 11.15 uri leteči cilj v Ptuju
na Ormoški cesti pri Petrolu. Kolesarji bodo privozili iz Koprivnice,
Varaždina, Ormoža v Ptuj in nadaljevali v Zreče oziroma na Roglo.
Rodile so:
Milica Kramberger, Krčevina 61 —
Nejca; Marta Kos, Ločič l/a — Ta-
njo; Irena Žibrek, Kog 59 — Andre-
ja; Irena Balažič, Cesta Olge Meglič
22 — Saško; Ana Kozel, Trdobojci 2
—	deklico; Marjana Zavec, Turniška
26 — deklico; Bojana Sovič, Miklavž
pri Ormožu 33 — Natašo; Silva Koci-
per, Placerovci 3 — deklico; Zlatka
Novoselec, Cesta Ob železnici 4, Ki-
dričevo — Jasno; Ida Jambrovič, Sre-
dišče, Prečna 7 — Žano; Marija Ro-
jič, Kvedrova 3 — Nino; Dragica
Veršič, Nova vas pri Markovcih 12/a
—	Moniko; Nada Strelec, Volkmerje-
va 9 — Benjamina; Breda Berghaus,
Dornavska 14 — deklico; Alenka
Mohorko, Majšperk 7 - Janeza; Ana
Petrovič, Pristava 38 — deklico.
Poroke:
Stanislav Vršič, Zagorci 30, in Ani-
ca Brumen, Zagorci 4; Srečko Mla-
kar, Zg. Hajdina 105/a, in Mira Fridl,
Gubčeva 33; Albin Tepeh, Sp. Kore-
na 18/a, in Ljubica Lenart, Lovrenc
na Dr. polju 123/B.
Umrli so:
Anton Škrinjar, Turški Vrh 102, roj
1931, umrl 1. junija 1990; Elizabeta"
Krajnc, Mezgovci 8, roj. 1944, umrla'
5. junija 1990; Andrej Skok, Dom'
upok. Ptuj, roj. 1914, umrl 9. junija
1990; Neža Lesjak, Ziherlova pl. 1
roj. 1912, umrla 9. junija 1990; Lud-
vik Habjanič, Arbajterjeva 7, roj.
1934, umrl 8. junija 1990; Alojzija
Kotnik, Potrčeva 32, roj. 1910, umrla
10. junija 1990; Matilda Keček, Or-
mož, Ljutomerska 8, roj. 1920, umrla
10. junija 1990.
POROKE V ORMOŽU
26. maja: Franci Tušek, Pušenci 15, in
Marjeta Škorjanec, Pušenci 43/a,
2. junija: Franc Vajda, Stojnci 22, in
Marjana Šoštarič, Sodinci 21; Franc
Lah, Radenci, Kidričevo naselje 4, in
Marijana Seretin, Radenci, Kidričevo
naselje 4.
9. junija: Franc Magdič, Ormož, Ksa-
vra Meška 5, in Romana Škrjanec.
Hardek 9/b.
MLADI KOLESAR UMRL
Od Skorbe proti Zlatoličju se
je v petek, 8. junija, okoli 22.30
peljal s kolesom 15-letni Marjan
Verdenik iz Gerečje vasi 9; bil je
v družbi še z nekim kolesarjem.
Zunaj naselja Hajdoše je želel
prečkati cesto in je nenadoma
zavil na levo, ne da bi se prepri-
čal, ali bo to lahko storil varno.
V tistem trenutku je za njim z
osebnim avtomobilom pripeljal
sovaščan Aleksander Tomanič iz
Gerečje vasi l/c in zadel kole-
sarja sredi ceste. Pri trčenju je
fanta vrglo na sprednji del avto-
mobila, potem pa je padel v ja-
rek na nasprotni strani ceste in
obležal hudo ranjen. Med prevo-
zom v ptujsko bolnišnico je zara-
di poškodb umrl.
SMRT POD TOVORNJAKOM
Od Ljutomera proti Ormožu
se je prejšnjo sredo z osebnim
avtomobilom peljal 27-letni Slav-
ko Klemenčič. Kmalu od Ljuto-
mera, v blagem desnem ovinku,
je zapeljal levo in čelno trčil v to-
vornjak s prikolico, ki ga je iz
smeri Ormoža nasproti pripeljal
Stanko Bratušek iz Ptuja. Kle-
menčič je umrl na kraju nesreče.
VOZILO OBSTALO NA STRE-
HI
Armant Ulaga iz Ormoža,
Ptujska cesta 2, se je v soboto, 2.
junija, popoldne peljal z oseb-
nim avtomobilom od Ormoža
proti Ptuju. V naselju Borovci,
pri hiši št. 10, ga je začelo zana-
šati in je zavil levo čez vozišče.
Pri hiši številka 5 je zapeljal z vo-
zišča in trčil v betonske stebre
vrtne ograje, vozilo je preobrnilo
in obstalo je na strehi. Pri tem je
bil voznik lažje poškodovan, hu-
do ranjen pa je bil njegov sopo-
tnik Ivan Vrabec iz Ormoža, Po-
štna ulica 1. Oba so prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
NEZNANI VOZNIK ODPE-
LJAL NAPREJ
V prometni nezgodi, ki se je
zgodila v četrtek, 7. junija, ob
5.15-na odseku magistralne ceste
med Zagrebško cesto in Drav-
skim mostom v Ptuju, je bil lažje
poškodovan voznik osebnega av-
tomobila Peter Habrun iz Panon-
ske 2 v Ptuju. Drugi udeleženec v
nezgodi je bil neznani voznik, ki
je odpeljal proti Ptuju. UNZ Ma-
ribor za njim poizveduje, da bi
razjasnili vzrok nezgode.
F F
TEDNIK
TEDNIK JE NASLEDNIK Ptujske-
ga tednika oziroma Našega de-
la, ki ga je ustanovi! Okrajni od-
bor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO — TED-
NIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc
Lačen (direktor in glavni ured;
nlk), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (namest-
nik odgovornega urednika >i
lektor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik), Jože, Bračič, Ivo Ciani
Majda Goznik, Darja LukmaH'
Martin Ozmec, Vida TopoloveC
Nataša Vodušek in Milena Zup^'
nič (novinarji). NASLOV: Radi"
— Tednik, Raičeva 6, 62250 P^'
p. p. 99; Tel.: (062) 771-226. Ce-
loletna naročnina 250 dinarje*''
za tujino 480 dinarjev. ŽIRO R^
ČUN pri SDK PM'
52400-603-31023. Tisk: GZP Ma;
riborski tisk Maribor. Na podia9j
zakona o obdavčevanju proizvO'
dov in storitev v prometu i®
TEDNIK uvrščen med proizvod«
za katere se temeljni davek ^^
plačuje.