PROIZVODNJA IN PRODAJA V LETU 1977 Medtem ko finančne pokazatelje poslovanja DO No-voteks še pripravljajo, so osnovni podatki o delovni sili, proizvodnji in prodaji za leto 1977 že znani. 2. Proizvodnja Podatki o doseženi proizvodnji nam kažejo, da je proizvodnja v primerjavi z letom 76 porastla v Predilnici Metlika za 13 % in brutto realizacija v TOZD Trgovine za 26 %, medtem ko beležimo minimalno povečanje v obratih tozda Tkanina, v tozd Konfekcija pa občutno zmanjšanje tako glede na leto 76, kot tudi v primerjavi s planom za leto 1977. Primerjava proizvodnje s planom za leto 1977 nam pove, da bo treba v letu 1978 posvetiti več pozornosti problematiki proizvodnje, še posebej v tozdu Konfekcija. 1. Delovna sila I XII 1976 I XII 1977 Tozd Predilnica Met. 312 306 Tozd Tkanina 969 927 Tozd Konfekcija 841 785 Tozd Trgovina 74 79 SS podjetja 116 113 IVS 102 90 Menza 16 16 Skupaj: 2430 2316 TOZD — obrat Enota mere 1976 Predilnica Metlika B kg NM 40 965 162 Predilnica Novo m. B kg NM 40 684 835 Priprava B kg NM 40 1.274 402 Tkalnica votki 7.063 052 Pletilnica obrati 3.874 634 Oplemenitilnica metri 3.326 223 Trgovine bruto real. 49 086 595 Konfekcija Novo m. minute 19 850916 Konfekcija Vinica minute 16 757 450 Konfekcija Trebinje minute 12 411 666 Skupaj Konfekcija minute 49 020 032 Indeks 77/76 98 Skupno število zaposlenih v 93 107 97 88 100 Novoteksu se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo za 114 zaposlenih ali za 5 %. Najobčut-nejše zmanjšanje delovne sile je v IVS in tozdu Konfekcija. 95 Plan 77 Izvrš. 77 Indeks 77/76 Indeks na plan 77 1.080 000 1.088 070 113 101 680 000 694 806 101 102 1.240 000 1.243 224 98 100 7.315 100 7.392 696 105 101 3.750 000 3.895 670 101 104 3.482 400 3.413 577 103 98 56 300 000 61 898 738 126 110 17 684 446 15 852 259 80 90 14 847 036 12 690 856 76 85 14 049 691 10 879 850 88 77 46 581 173 39 422 965 80 85 3. Fizični obseg prodaje a) TOZD Tkanina domači trg klasičen izvoz izvoz preko jugosl. konf. izvoz preko konf. Novoteks interna real. konfek. Novoteks Skupaj metri preja v kg stenji metri 76 metri 77 Indeks 77/76 1.926 205 2.393 889 124 317 086 547 963 173 274 964 176 179 64 338 759 75 899 22 260 920 367 918 141 3.117 934 3.561 848 114 159 770 116 866 73 — 23 325 — Kratka analiza prodajnih rezultatov v tozd Tkanina nam pove, da se je močno povečala prodaja tkanin in pletenin na domačem trgu, v klasičnem izvozu in prodaja lastni konfekciji, da pa je celo leto v upadanju izvoz preko jugoslovanskih konfekcij in še občutneje izvoz preko konfekcije Novoteks. Celokupna prodaja pa se je v primerjavi z letom 1976 povečala za 14%. b) tozd Konfekcija Komadi 76 Komadi 77 Indeks 77/76 domači trg 4477 342 592 650 132 klasičen izvoz 191 249 62 682 33 izvoz dežele v razvoju 130 598 39 051 30 izvoz lohn 277 932 233 910 84 Skupaj komadi 1.047 121 928 293 89 c) Tozd Trgovina 1976 1977 Indeks 77/76 Fakturirana realizacija (nd) 44.031.398 55.857.710 127 Fakturirana realizacija v tozd Trgovina se je v primerjavi z letom 1976 povečala za 27 %. Prodaja konfekcijskih izdelkov se je v skupnem obsegu zmanjšala v primerjavi z letom 1976 za 11%. Glede na to, da se je prodaja na domačem trgu povečala za 32 %, moramo ves izpad količin pripisati izvozu. Izpad izvoza pa je samo logična posledica izpada v proizvodnji, ki je v letu 1977 svoje planske obveznosti izpolnila le 85-%. Iz teh grobih podatkov, ki ne zajemajo finančne plati poslovanja, lahko za leto 1978, ki je pred nami, izluščimo naslednje zaključke: 1. Večjo pozornost bo treba posvetiti proizvodni problematiki in produktivnosti v posameznih obratih. 2. Analizirati vsako fazo proizvodnje in ugotoviti, zakaj prihaja do težav, do slabše kvalitete, do slabe produktivnosti. 3. Držati se rokov izdobave in kvalitete, saj sta to dva aduta, ki vplivata na uspešnost prodaje in število naših kupcev. 4. Potrebno bo štediti na vseh področjih in budno spremljati postavke, ki prekoračujejo planirane stroške. 5. In ne nazadnje se moramo vsi zaposleni v Novoteksu zavedati, da sanacija naše delovne organizacije še traja in da lahko prav vsi pripomoremo, da bo uspešnejša. Karikatura — B. Babič stran 2 novoteks 8. februar-slovenski kulturni praznik Ob letošnjem kulturnem prazniku se bomo še posebej spomnili našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Letos poteka 25 let od ustanovitve Prešernove družbe, ki nudi našim bralcem dobre knjige in druge publikacije. V teh letih se je marsikaj spremenilo. Tako seje izboljšala kvahteta knjig in se povečalo število naročnikov. Od leta 1965, ko sem postal zaupnik Prešernove družbe za No-voteks, se je tudi v našem podjetju število bralcev iz leta v leto večalo. Tako je bilo v letu 1977 že 210 naročnikov redne knjižne zbirke Prešernove družbe. Od tega je bilo v posameznih oddelkih število naročnikov naslednje: tkalnica 37 članov, priprava 25, predilnica 9, oplemenitilnica 49, konfekcija 42, IVS 1. trgovina 2, SSK 8, SST 10 in SSP 17 članov. Naročnikov na knjižno zbirko Ljudska knjiga je bilo 9 in naročnikov na mesečno revijo Ob- zornik 36. Večina članov je na knjige naročenih že več kot 10 let. Da bi tudi v bodoče obdržali to število oziroma ga povečali, moramo napeti vse sile; predvsem nam lahko pomagajo pri tem osnovne organizacije sindikata, mladinske organizacije in tudi posamezniki. Vse pogosteje ugotavljajo, da smo Slovenci med zadnjimi po prebranih knjigah. Redna knjižna zbirka Prešernove družbe, kakor tudi revija Obzornik sta primerni za vsakogar, predvsem pa najdejo v njej mnogo zanimivega in koristnega za šolo naši otroci. Če res nimamo časa za branje mi, omogočimo torej branje knjig našim otrokom. Poglejmo, kakšne knjige bomo dobili v letošnjem letu. Prešernov koledar za leto 1979, v katerem boste našli mnogo zanimivosti in koristnih podatkov. Boris Režek: Ljudje ob meji (roman), Miško Kranjec: čarni nasmeh (povest), Miran Ogrin: Vzhodni veter (potopis), Drago Črnelič in Stojan Plesničar: Alergija in alergične bolezni, Alan White: Podnebje upora (roman). Vse te knjige stanejo v platno vezane (le koledar bo broširan) 170 din, broširane pa 100 din. Zbirka romanov „ Ljudska knjiga“ šteje 6 knjig. Knjige so vezane v platno in pisane na brezlesnem papirju. Cena zbirke je 300 din. Te knjige so: Knut Hamsun: Potepuhi (roman; knjiga bo izšla v dveh delih), Noelle Loriot: Krik (sodobni roman), Colin Forbes: Klatež v oklepu (vojni roman), Augusto Roa Bastos: Sin človekov (roman), Boris Vian: Minljiva sreča (ljubezenski roman). Zelo priljubljena je mesečna ljudska revija „Obzornik“, ki stane broširana 120 din na leto. Plačilo knjig je v dveh oziroma treh obrokih in se obračuna ob izplačilu osebnih dohodkov. Člani delovne skupnosti, ki ste se pred kratkim zaposlili, in tisti, ki do sedaj še niste naročili knjig Prešernove družbe, pohitite, še je čas! Poverjenik PD JUSTIN KRANJČIČ Razvijanje in organiziranje množične inventivne dejavnosti V dosedanjem razvoju naše DO nismo uspeli izkoristiti vsega ustvarjalnega potenciala na področju inventivne dejavnosti. Ža reševanje številnih tehnično-tehnoloških, in organizacijskih problemov je aktiviranje znanja kot razvojnega dejavnika eden glavnih elementov. Novoteks je utrpel doslej veliko materialno škodo, ker smo zanemarjali bogastvo ustvarjalnega potenciala našega delovnega človeka, ker nismo uspeli sprostiti množičnega inventivnega dela ter zgraditi tvornih vezi med zadnjimi tehnično-tehno-loškimi izsledki in prakso. Da bi odpravili te pomanjkljivosti, moramo ustvariti ugodno vzdušje za razvoj inventivne dejavnosti, ves potencial moramo bolj usmeriti v reševanje problemov ter uveljaviti sistem materialnega in moralnega nagrajevanja za dosežene uspehe. Pri vsem tem morajo imeti družbenopolitične organizacije še posebej izostren posluh, saj se prav s pravilno vodeno politiko pri nagrajevanju predlagateljev izumov in tehničnih izboljšav najbolje približamo politiki delitve po delu in rezultatih dela. Zavedati se moramo, da na tem področju tako dolgo ne bomo dosegli pravih rezultatov, dokler ne bo postala inventivna dejavnost normalen razvojni delovni proces, obravnava predlogov pa delovna dolžnost. Ne smemo se zavzemati za inventivno dejavnost le zavoljo akcije same, temveč zaradi koristi, kijih ta dejavnost prinaša. Vsak odpor pri razvijanju množične inventivne dejavnosti moramo oceniti kot odpor pri razvijanju samoupravljanja. Če hočemo izboljšati sedanji relativno neugoden položaj na tem področju, moramo uveljaviti ukrepe, ki bodo vodili do cilja. Zavedati se moramo, daje inventivna dejavnost v resnici gospodarska dejavnost; dokler ne bo tako, bo odziv predlagateljev slab, ker so potrebni preveliki napori za uveljavljanje idej znotraj kolektiva. Prav družbenopolitične organizacije morajo biti pobudnice naprednih idej in so dolžne, da ne glede na težave, ki so lahko tehnične, tehnološke ali organizacijske, spodbujajo in razvijajo takšna načela, ki bodo demokratično izločevala zaviralne elemente, da bi lahko v čim večji meri povečali število predlagateljev oziroma avtorjev koristnih predlogov, racionalizacij in izumov. Da bi še bolj zaživela inventivna dejavnost, je potrebno ustanoviti solidno kadrovsko bazo (službo, referente in pod.), ki bo sposobna ustvarjati in ohranjevati stalno inventivno dejavnost. Brez te baze, ki mora biti ustrezno usposobljena za svoje delo, bodo vsi napori odborov, komisij in sindikatov ostali brez zaželenega uspeha. Smernice za razvoj inventivne dejavnosti. V naši delovni organizaciji bomo bistveno povečali produktivnost z razvijanjem delovnih sposobnosti in znanja delavcev (izobraževanje delavcev ob delu, za to je potrebno odpreti šole za kvalifikacije delavcev), z razvijanjem in uporabo znanstvenih, tehničnih in tehnoloških dosežkov, z razvijanjem pobud pri delu, priluanki pri materialu in energiji, z izboljševanjem izdelkov ali postopkov (kar bomo dosegli zlasti z raziskovalnim delom), prenosom tehnologije in z organizirano množično inventivno dejavnostjo; Vsak delavec ima pravico in obveznost, da se razvija kot ustvarjalna osebnost in da sodeluje pri inventivni dejavnosti. Zato je potrebno zagotoviti vsem delavcem, da v mehanizmu samoupravnega odločanja aktivno sodelujejo pri odločanju o pogojih organiziranja raziskovalnega dela v TOZD ter o združevanju sredstev ter menjavi dela z raziskovalnimi OZD. Nujno potrebno je pospeševati prenos in uporabo znanja v proizvodnji in vključevati inventivno dejavnost v proizvodne procese kot del redne proizvodnje. Kako vključiti inventivno dejavnost v proizvodni proces? Dolgoročni, srednjeročni in letni plani proizvodnje morajo biti pripravljeni tako, da bodo vključevali razvojne naloge, iz katerih je možno videti probleme proizvodnje ter da bo zagotovljena sodobnost in s tem konkurenčnost izdelkov. S temi nalogami morajo biti seznanjeni delavci in strokovni kadri, ki so zainteresirani za sodelovanje. Tako bi dosegli, da bi bilo njihovo razvojno-raziskovalno delo oziroma ustvarjalnost usmerjena predvsem k reševanju teh nalog in problemov. Da bi zagotovili uspešneje reševanje aktualnih nalog in problemov, je potrebno objavljati tudi najrazličnejše javne razpise in razglase. Pri delu komisije vedno znova naletimo na vprašanje: „Kaj je delovna dolžnost in kaj je ustvarjalna inventivna dejavnost? “ Kje je meja med njima? V vsakdanji praksi namreč zelo pogosto zasledimo mnenje, da delavci v proizvodnji zaslužijo priznanje, če ob svojem rednem delu kaj izboljšajo, izumijo ali spremenijo. Drugače pa si to razlagajo delavci v organiziranju proizvodnje, iskanju boljših rešitev, razvijanju novih delovnih postopkov ali izdelkov. Vse njihovo ustvarjalno delo naj bi bila delovna dolžnost. Takšna mnenja so pogosto utemeljena tudi z doložbo 2. točke 86. člena zakona o patentih in tehničnih izboljšavah, ki zadeva tehnične izboljšave, in ki med drugim pravi: „Določbe 83. in 95. člena tega zakona ne veljajo za predloge strokovnih sodelavcev v zdravstvenih raziskovalnih institutih in konstrukcijskih birojih, če se nanašajo na projekte, konstrukcije in tehnološke postopke, ki so jih pripravili in izvršili ti strokovni sodelavci v okviru svojih rednih službenih nalog.'1 Ta omejitev je sicer upoštevala predvsem izdelavo programov in projektov v inštitutih in birojih zunaj delovne organizacije, vendar se prepogosto uporablja v DO za lastne strokovnjake, ki lahko največ prispevajo k izboljšavam in modernizaciji proizvodnje; le-ti pa so s takšnim ravnanjem grobo diskriminirani Zakon o združenem delu uvršča inovacije kot materialne pravice med družbena sredstva in materialne osnove združenega dela (3. odst. 10. čl. ZZD), razvoj delavca v celovito ustvarjalno osebnost pa med temelje socialističnega samoupravnega združenega dela (Z čl ZZD). Priredil po Delavski enotnosti SALKO DELIČ Kot vsako leto, je bil tudi v zadnjih decemberskih dneh na obisku pri naših najmlajših dedek Mraz . . . novoteks stran 3 SINDIKALNA LISTA ZA LET01978 Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na svoji seji 23. decembra lani sprejelo stališča o samoupravnem sporazumevanju o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter drugih prejemkov za leto 1978 (sindikalna lista), ki so skupen dogovor v sindikatih SR Slovenije. Omenjena stališča vsebujejo navodila in predloge, katerih cilj je oblikovanje takšnega sistema delitve osebnih dohodkov ter drugih prejemkov za leto 1978 (sindikalna lista), ki so skupen dogovor v sindikatih SR Slovenije. Omenjena stališča vsebujejo navodila in predloge, katerih cilj je oblikovanje takšnega sistema delitve osebnih dohodkov, da bomo uresničevali ustavne smernice in določila zakona o združenem delu. To pa pomeni oblikovati tak sistem delitve, v katerem bo delavčev osebni dohodek odvisen od delavčevega prispevka k delu, ki ga je dal s količino in kakovostjo svojega dela, z inovacijami, racionaliziranjem ter z godpodarjenjem in upravljanjem s sredstvi družbene reprodukcije. Delovni prispevek delavca se izraža poleg sestavljenosti dela (vrednotenje zahtevnosti dela), količine dela, kvahtete dela in gospodarnosti z opredmetenimi sredstvi v procesu proizvodnje tudi z doseženim dohodkom temeljne organizacije. Sindikalna Usta je razdeljena na sedem poglavij: I. VLOGA SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV DEJAVNOSTI II. RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA III. DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IV. DRUGI OSEBNI DOHODKI, OSEBNI PREJEMKI IN SKLAD SKUPNE PORABE V. VLOGA DRUŽBENIH DOGOVOROV ZA OBMOČJA VI. VLOGA SKUPNIH KOMISIJ UDLEEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA VIL UVELJAVLJANJE STALIŠČ 1 2 3 1. V prvem poglavju je dogovorjeno, da bo bodoča vloga samoupravnih sporazumov dejavnosti le primerjalna in se bodo udeleženci dogovarjali predvsem o skupnih merilih za ugotavljanje uspešnosti poslovanja, značilna za stroko udeležencev za različne standarde (merila, strojne zmogljivosti, delovnih časih na enoto proizvoda itd), kijih udeleženci potrebujejo, ko opredeljujejo vsebino samoupravnih sporazumov o pridobivanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka. Merila za izračun dogovorjenih sredstev za OD in skupno porabo ostanejo še naprej kot primerjalni kazalec oz. način, po katerem se lahko ugotavljajo tudi preseganja dejansko izplačanih sredstev za OD. 2. Pri ugotavljanju in razporejanju čistega dohodka bodo morali udeleženci (TOZD) primerjati svoj poslovni uspeh z drugimi udeleženci na osnovi kazalcev po 140. členu ZZD, to je med drugim: — planirani dohodek na enoto enostavnega dela - planirani čisti dohodek in razmerja delitve čistega dohodka - planirani najnižji (minimalni) dohodek itd. 3. Stališča za delitev sredstev za osebne dohodke so podana jasno, saj so sindikati in druge institucije v lanskem letu večino teoretičnih vprašanj pri delitvi sredstev za OD uspešno rešili. Tako se je izoblikoval integralni sistem delitve sredstev za OD po rezultatih dela in delovnem prispevku, ki ga daje delavec s svojim živim delom, z gospodarjenjem in upravljanjem z družbenimi sredstvi (denarnimi) kot minulim delom ter na podlagi inovacij, racionalizacij ali drugih oblik ustvarjalnosti. Delavčev delovni prispevek k povečanju dohodka temeljne organizacije na podalgi rezultatov živega dela ugotavljamo z naslednjimi merili: a. Ugotavljanje sestavljenosti dela. Do sedaj smo ta pojem razumeli kot vrednotenje zahtevnosti dela oz. analitično oceno, s katero ugotovimo relativno razmerje med enostavnim in sestavljenim (bolj zahtevnim delom). b. Merila delovnega učinka (količina dela) kažejo obseg oz. količino opravljenega dela, izraženega z enoto potrebnega delovnega časa (normo), ali da kako drugače za vsako delo določimo normalno delovno storilnost (plani dela). c. Merila kvalitete dela kažejo kvaliteto doseženih rezultatov kvalitete ali drugih sprejetih pravil obnašanja in dela. d. Z merili gospodarnosti dela pa ugotavljamo ekonomičnost in gospodarnost dela pri ravnanju s sredstvi za delo (stroji) in predmeti dela (material), ki se izraža v uspešnosti pri uporabi sredstev, prihrankih na materialu, stroških itd. Povsem nova oblika nagrajevanja, ki ga uvaja ustava oz. zakon o združenem delu, pa je ugotavljanje delovnega prispevka pri gospodarjenju in upravljanju s sredstvi družbene reprodukcije - minulo delo. 4. V četrtem poglavju, kjer govori sindikalna lista o drugih osebnih dohodkih, osebnih prejemkih in skladu skupne porabe, pa so predlagane spremembe za delovne organizacije zelo ugodne, saj so absolutni zneski pri nadomestilih, nagradah, materialnih stroških itd. nadomeščeni z odstotki na poprečni neto OD v gospodarstvu SR Slovenije za prvih devet mesecev preteklega leta. To pomeni, da bomo lahko vse spremembe uveljavljali takoj, ko bodo sprejete v samoupravnem sporazumu dejavnosti. V letošnjem letu bomo morali speljati stari postopek, o čemer bo govor v 7. poglavju. To poglavje vsebuje: (kratki povzetki) 1. Osebni dohodki pripravnikov sc glede na izobrazbo (srednja, višja in visoka) oblikujejo v višini 62 % - 73 % oz. 83 % - 94 % oz. 100 % - 110 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Slovenije v prvih devetih mesecih preteklega leta. 2. Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni znaša 90 % poprečnega mesečnega OD delavca, izplačanega v preteklem koledarskem letu. 3. Nadomestilo OD za delo v času udeležbe na mladinskih delovnih akcijah je enaka kot pri izračunu OD za čas rednega letnega dopusta. 4. Vrednotenje delovne dobe (maksimalno do 12% glede na delovno dobo). To določilo je po naših samoupravnih aktih urejeno z dodatkom točk na uro. 5. Nadurno delo: dodatek v višini 50%. 6. Nočno delo: dodatek v višini najmanj 35 % in največ 50 %. Veljavni dodatek v Novoteksu je 50%. 7. Delo v nedeljo: dodatek v višini 35 % - 50 %. Veljavni dodatek pri nas je 50 %. 8. Delo na dan zveznih in republiških praznikov: dodatek v višini najmanj 50 %. 9. Deljen delovni čas je poseben pogoj, ki se mora upoštevati pri ugotavljanju sestavljenosti del oz. nalog. 10. Dodatek za omejevanje fluktu-acije znaša lahko največ 50% predvidene mesečne akontacije. 11. Dnevnica za službena potovanja v državi ter stroški prenočevanja. Dnevnice so za vse delavce enake in znašajo: - za čas odsotnosti od 8 do 12 ur - največ 3 % - za čaas odsotnosti nad 12 ur — največ 4,5 % - za čas odsotnosti od 6 do 8 ur -največ 2,2 % - stroški prenočevanja na podlagi računa - največ 5,5 % - stroški prenočevanja brez predložitve računa - največ 2,2 % Vsi navedeni odstotki se računajo od poprečnega neto meseč-nega OD na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v 9 mesecih preteklega leta. 12. Dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo največ v višini, ki velja za II. skupino dnevnic za službena potovanja v tujino, skladno z zvezno uredbo in odločbo (določeno v UR SFRJ. št. 39/1975). 13. Kilometrina znaša za vsak prevoženi kilometer največ 30 % cene super bencina. 14. Terenski dodatek znaša največ 2 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v 9 mesecih preteklega leta. 15. Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno največ 40 % poprečenega neto mesečnega OD. 16. Povračilo stroškov za prihod na delo in odhod z dela. Stroški se povrnejo v višini stroškov javnih prevoznih sredstev na določeni relaciji, s tem, da delavec sam prispeva najmanj 1 % od poprečnega neto mesečnega osebnega dohodka. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini največ 10 % od cene super bencina za prevoženi km. 17. Povračilo selitvenih stroškov. Selitveni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov po predloženih računih in komisijsko ugotovljenih upravičenih stroških. 18. Regres za prehrano med delom se obračuna največ v višini 8 % mesečno na delavca od poprečnega neto mesečnega OD. 19. Izplačila po pogodbah o delu se morajo poimensko obravnavati po periodičnem oz. zaključnem računu na delavskih svetih tozd. 20. Nagrade učencev z učno pogodbo znašajo najmanj: v prvem letniku - 20%, v drugem letniku - 25 %, v tretjem letniku -30 % od poprečnega neto mesečnega oseb. dohodka. 21. Nagrade učencem in študentom na praksi znašajo najmanj 20 in največ 60 % poprečnega neto mesečnega OD. 22. Izobraževanje — namenski zne- sek za izobraževanje znaša najmanj 1,5 % bruto OD temeljne organizacije. 23. Oblikovanje družbeno dogovorjenega dela sklada skupne porabe (sredstva družbeno dogovorjenega dela sklada skupne porabe se oblikujejo v taki višini, da le-ta ne presegajo 100% višine poprečnega OD, pomnoženega s poprečnim številom zaposlenih ali s številom delavcev ob koncu preteklega leta). 24. Regres za letni dopust. Sredstva regresa se oblikujejo v višini najmanj 30 % in največ 45 % od poprečnega neto mesečnega OD. Regresa za letni oddih ni mogoče deliti vsem delavcem v enakem znesku. 25. Preventivno zdravstveno varstvo. Temeljne organizacije konkretizirajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti. 26. Solidarnostne pomoči (smrt delavca, daljša bolezen ali smrt v družini delavca, enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah, enkratne letne obdaritve upokojencev, enkratne pomoči ob težji invalidnostih in druge solidarnostne pomoči. 27. Nagrade za delo ob upokojitvi znašajo najmanj 2 in največ 3 poprečne mesečne neto OD na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije. 28. Nagrade ob delovnih jubilejih. Pogoje za pridobitev nagrade, višino nagrade ter obliko nagrade za posamezne delovne jubileje določajo temeljne organizacije s svojimi samoupravnimi splošnimi akti. 29. Namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo znašajo 6 % od bruto osebnih dohodkov. 5. Območni družbeni dogovori bodo ohranjeni v svoji prvotni boliki, dokler se ne bo v celoti uveljavilo samoupravno sporazumevanje o osnovah plana v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in družbeno-političnih skupnostih. 6. Skupne komisije bodo morale bolj tekoče spremljati in udeležence svojega samoupravnega sporazuma vsebinsko seznanjtai z njegovim delovanjem in dosledno obveščati organe samoupravljanja in sindikat v temeljni organizaciji o ugotovljenih nepravilnostih. 7. Uveljavljanje stališč. Navedena stališča v •.idikalni listi bomo uveljavili po naslednjem postopku: - najprej bo skupna komisija udeležencev samoupravnega sporazuma dejavnosti pripravila predlog sprememb in dopolnitev, potrebnih za uveljavitev stališč; — predlog samoupravnega sporazuma dejavnosti bo poslan udeležencem sporazuma in bo sprejet, ko ga sprejme večina delavcev v temeljni organizaciji in ga podpiše za podpis pooblaščeni delavec; - datum uporabnosti sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma dejavnosti oz. naših samoupravnih splošnih aktov, ki sc nanašajo na stališča 4. poglavja, katerih realizacija je vezana na razporejanje dohodka ob zaključnem računu za leto 1977 (izobraževanje, oblikovanje sklada skupne porabe), je od prvega januarja 1978 dalje; — za ostala določila iz 4. poglavja pa je rok uporabnosti od prvega dne v naslednjem mesecu, ko bomo sprejeli spremembe in dopolnitve v naših samoupravnih splošnih aktih. Seznanili so nas z legendarno Kozaro Z velikim zadovoljstvom sem sprejela obvestilo, da sem bila izbrana za delegatko na zboru samo-upravljalcev, katerega je letos v okviru zletnih aktivnosti zletov Bratstva in enotnosti organiziralo zletno področje iz Banjaluke. V četrtek, 15. decembra, smo se zbrali delegati Dolenjske in Bele krajine na avtobusni postaji v Novem mestu, odkoder smo odpotovali prek Zagreba in Novske mimo zloglasnega taborišča Jasenovac v Banjaluko. Med potjo nas je vodstvo seznanilo z vlogo zletov Bratstva in enotnosti, njegovi zgodovini in o Banjaluki - mestu domačinu letošnjega zbora samoupravljalcev. Vsako zletno področje sta sprejela dva domačina, ki sta imela nalogo, da sta ves čas na razpolago vodstvu določenega področja. Našo delegacijo sta sprejela tovariša Vlado Ivičič in Vladimir Katič. Preden smo se razporedili po sobah v novem hotelu „Bosna“, smo dobili vse potrebno gradivo in lepe prospekte. Ob 17. uri smo imeli prvo plenarno sejo v dvorani doma kulture. Predsednik skupščine občine Banjaluka je pozdravil udeležence posve- tovanja in jih seznanil s kulturnim in gospodarskim razvojem mesta. Za njim je spregovoril predstavnik republiškega sindikata, ki je v svojem referatu govoril predvsem o vlogi delavca v luči zakona o združenem delu. V petek, 16. decembra, smo se v manjših skupinah 5 do 7 oseb iz vsakega zletnega področja (Banjaluka, Bihač, Gospič, Karlovac, Novo mesto, Prijedor in Sisak) z avtobusi odpeljali v sedem delovnih organizacij. Razporejena sem bila v skupino, ki je obiskala lesni kombinat „Vrbas“. V tovarni so nas prisrčno sprejeli. Povedali so nam, da njihova tovarna izdeluje stilno pohištvo, stole in fotelje, podobno kot Novoles, razprostira pa se na površini 3,5 km2 in zaposluje 3200 delavcev. Po ogledu zelo modernega tehnološkega procesa smo izmenjali izkušnje s področja samoupravljanja. Na drugi plenarni seji so morali vodje delegacij prebrati svoja poročila. Menili smo, da je takšna izmenjava izkušenj izredno koristna, istočasno pa smo določili tudi organizatorja naslednjega srečanja, ki bo v Prije-doru. Po končanem zasedanju smo poslali pozdravno pismo tovarišu Ti- tu. Organizator srečanja samoupravljalcev nam je priredil izjemen užitek s kulturno-umetniškim programom, ki ga je izvajalo KUD Pelagič iz Banjaluke. V soboto, 7. decembra, smo se vsi udeleženci odpeljali na legendarno Kozaro. V spominskem parku so predstavniki vseh delegacij položili vence. Kustos spominskega parka na Kozari, ki je sam doživel strahote Kozare, nam je zelo doživeto govoril o smrti in življenju, o strahotah in junaštvih preprostih ljudi s Kozare. Bilo je lepo in ganljivo, hkrati pa grozljivo - vsi smo jokali. Težko je o tem pisati, to je potrebno slišati m videti, potem bomo lažje razumeli, doumeli in cenili svobodo, ki jo danes uživamo. Po uri zgodovine smo si ogledali še film o KozarL S skupnim kosilom v hotelu Ko-zara se je naše srečanje končalo. V imenu vseh udeležencev se je domačinom zahvalil za izredno dobro organizirano srečanje samoupravljalcev najstarejši član zletov Bratstva in enotnosti tovariš Danilo Kovačič. Vsi smo zaplesali kozaračko kolo in se pozdravili od mnogih novih prijateljev ter se z avtobusom vrnili v Novo mesto. Bila sem srečna, da sem bila delegat na tem zboru. Med tridnevnim bivanjem v Banjaluki nas je spremljalo prijetno razpoloženje in spoznanje, da smo vsi udeleženci tega posvetovanja enaki IVANKA NOVAK Veličasten spomenik na Kozari Ustanavljanje aktiva Poslovanje BVP v letu 1977 Rdečega križa v OZD Pred več kot letom dni so v programskih izhodiščih za delovanje RK Slovenije izrazili potrebo po ustanavljanju aktivov RK v organizacijah združenega dela. V tem času so oblikovali organizacijsko in programsko zasnovo, ki temelji na ustavi SFRJ in SR Slovenije, na zakonu o združenem delu, na sklepih partijskih kongresov in stališč SZDL. V organizacijah združenega dela so potrebe po takih programih zdravstvenega varstva in zdravstvene vzgoje ter preventivnih ukrepov, ki bi izboljšali delovno varnost in vplivali na kakovost in produktivnost dela. Aktivisti Rdečega križa, organizirani v aktiv RK pri sindikatu v delovni organizaciji, bodo lahko v prihodnje z ustreznimi pobudami prispevali k varnosti dela, zmanjšanju nesreč v delovnih organizacijah in s tem zmanjševali odsotnosti z dela zaradi obolenj, ki bi jih s sistematičnim zdravstvenim in vzgojnim delom lahko zmanjšali. Kakšne bi bile naloge aktiva RK? Naloge aktiva RK izhajajo iz programa, ki bi bil tako različne, kot so različni problemi, ki jih bodo aktivi RK zaznali in pomagali reševati. Seveda pa je nekaj osnovnih nalog, pri katerih lahko sodeluje vsak aktiv RK v organizacijah združenega dela: - skrb za preprečevanje nesreč in nezgod na delovnih mestih z obveščanjem ljudi v razgovorih in s predavanji; - sodelovanje pri ukrepih za higi-ensko-tehnično varnost dela s pravočasnim opozarjanjem na probleme; - skrb za napredek splošne in osebne higiene ter spodbujanje pogojev za ustvarjanje objektov higiene; - organizacija občasnih in stalnih razgovorov, predavanj in akcij za zdrav način življenja in dela; - spodbujati in opozarjati varstvene organe za organiziranje tečajev prve pomoči in skrb, da se čim-več ljudi usposobi za nudenje prve pomoči; - sodelovanje s CZ v okviru nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite pri realizaciji programov izo- braževanja na področju prve pomoči, nege bolnika in poškodovanca, gasilskih veščin in znanja iz varovanja ter reševanja ljudi in ljudskih dobrin; - sodelovanje pri organizaciji letovanja otrok in mladine pa tudi odraslih delavcev, ki sami ne zmorejo ali pa se ne zavedajo pomena teh oblik rekreacije za zdravje in dobro počutje ljudi; - organiziranje najrazličnejših oblik solidarnostnih akcij; med njimi skrb za nadaljnji razvoj največje solidarnostne akcije - krvodajalstva; - sodelovanje pri razreševanju vprašanj družine, starejših delavcev v organizacijah združenega dela in tistih, ki so že v pokoju (nudenje pomoči v primeru bolezni) in prizadevanje za odpiranje objektov za pomoč številnim družinam itd. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je treba program aktiva RK uskladiti z vsemi samoupravnimi organi v OZD in s sindikalno organizacijo. Člani aktivov RK bodo našli vsebino dela in konkretne oblike za uresničevanje programa v svoji delovni organizaciji, v okviru delovnega mesta, obrata. Le neposredni problemi, ki so članom aktiva RK blizu, bodo spodbudili konkretne in najustreznejše akcije. Kako bodo aktivi organizirani in kako bodo delovali? Aktiv se ustanovi pri sindikatu. O svojem sklepu obvestijo krajevni odbor RK in mu pošljejo zapisnik. Aktiv ni pravna oseba. Deluje po pravilih krajevne organizacije RKS in po sklepih in smernicah skupščine in krajevnega odbora RKS. Predsednik aktiva RK je član upravnega odbora krajevne organizacije RK. Člani aktiva so člani krajevne organizacije RKS in uresničujejo svoje pravice in dolžnosti neposredno v aktivih ali pa po delegatih v organih krajevne organizacije RK. VKLJUČUJMO SE V SPLOŠNO JUGOSLOVANSKO AKCIJO IN USTANOVIMO AKTIV RK TUDI V NOVOTEKSU! DeKa Na občnem zboru blagajne vzajemne pomoči NOVOTEKS Novo mesto, ki je bila 9. februarja 1977, je bil sprejet tudi sklep, da se v glasilu objavi blagajniško poslovanje za vsak mesec posebej. Ker menimo, da bi bilo to preveč razdrobljeno in bi člani težko sledili pregledu finančnega poslovanja za leto 1977. V lanskem letu je upravni odbor BVP ugodno rešil 525 prošenj za posojilo. Članom balgajne je bilo dodeljenih 1.363.100 din posojil. Blagajni pa so vrnili 1.352.835 din. Člani so v tem letu vložili 846.620 din, svojega denarja (ne posojil) pa so dvignili 832.500 din. Iz skopih podatkov se vidi, kakšen finančni promet je bil v letu 1977, kar govori tudi o pomenu BVP za naše člane. Čeravno 600 članov naše blagajne ni tako majhno, pa spričo števila zaposlenih v Novem mestu s tem ne smemo biti zadovoljni. Čimveč je članov, toliko boljši so pogoji za dajanje posojil. Sedanji pogoji za pridobitev posojila so sledeči: član, ki vlaga najmanj 100 din, ima pravico do 3000 din posojila; član, ki vlaga le po 50 din, kar je tudi najmanjša vloga, pa lahko dobi 2000 din posojila. V izrednih primerih, kot so smrt ali nesreča v družini, pa član lahko dobi do 5000 din posojila. Posojilojemalec mora imeti v blagajni najmanj 10 % zaprošene vsote. O višini rednega in izrednega posojila razpravlja upravni odbor blagajne. Če še niste član blagajne vzajemne pomoči, premislite in se včlanite. Pristopne izjave lahko dobite pri članih upravnega odbora, ki so skoraj v vsakem oddelku. Da vam bomo olajšali delo naj jih navedem: Kru-Ijac Nada - konfekcija, Regina Franc - oplemenitilnica, Pungertnik Ana — priprava, Redek Jože — IVS, Krajčič Štefka - predilnica, Štaudo-har Ana - prodaja tkanine, Vavpotič Krista in Kranjičič Justin - skupne službe. Osnutek značke ob jubleju BVP Blagajna vzajemne pomoči pomeni, da si v stiski vzajemno pomagamo, zato ne oklevajte, temveč postanite čimprej naš član! Ob 20-letnici obstoja blagajne, ki bo drugo leto, bomo izdali tudi značko. Vsak član BVP bo značko dobil brazplačno. Predsednik BVP JUSTIN KRANJČIČ Z vsakoletnega obiska naših mladincev v kasarni „Milana Majcna1 Mladi iz Novoteksa o svojem delu... BRIGADIRSKO ŽIVLJENJE Čeprav je preteklo že pol leta in smo stopili v novo leto, mi je ostal v glavi lep vtis in spomin iz mesec dni trajajočega bivanja na delovni akciji v SR Makedoniji, na planoti Plačko-vici. Po njej se je imenovala tudi delovna akcija „Plačkovica 77“. Zbrali smo se nekega toplega dne, ki se je že nagibal proti večeru. Avtobus sta vozila dva makedonska tovariša proti Beogradu in naprej skozi Šumadijo, do Skopja, kjer smo se obrnili proti vzhodu. Pričelo je že vzhajati sonce in pred nami se je prikazala neznana pokrajina. Gozdov, ki smo jih tako vajeni v naši republiki, skoraj da ni bilo; le nizko grmičevje, tu in tam pa je sililo pod nebo drevo z uvelimi listi. Da, vroče bo, smo ugotovili že prvi dan. Okoli četrte ure smo prispeli na cilj. Priredih so nam lep sprejem in čeprav smo prišli iz najoddaljenejše republike, smo bili druga brigada. Nastanili so nas v šolsko poslopje s pogradi, ki sem se jih navadil že v vojski. Ugibal sem, kako bodo spah moji „sotrpini“, ki še niso bili v JLA? Hja, pa dekleta? Vendar seje že naslednji dan izkazalo, da le ni tako hudo. Sicer je marsikdo malce potarnal, da ga boli križ. Prvi dan smo šli vsi skupaj na ogled trase. Ko smo se samo vozili in gledali, smo nekateri dejali: ,,No, če bomo pa samo to delali, se bo pa že zdržalo tudi v tej peklenski vroči-ni!“ Zvečer je bil spoznavni večer s plesom. Samo s plesom je bilo bolj težko, kajti deklet je bilo 30, fantov pa kar 300. Saj si lahko predstavljate, kaj lahko iz tega nastane ... Potem pa se je začelo. Mishm, da naslednji dan. Prav krepko je bilo treba pljuniti v roke in zavihteti kramp ali lopato. Lahko bi rekel, da se je brigada šele ob delu popolnoma združila. Marsikatera roka je zacvetela, ko se je na njej pojavilo nešteto rožnatih žuljev; in ko so se le-ti čez nekaj dni razpočili in so pod njimi nastajali novi, je bilo še huje. Sonce je neusmiljeno pripekalo, tako da je imel ekonom Bojan ogromno dela z vodo, ki jo je komaj nanosil za sproti. In potem, ko smo posedli po avstobusih, si je marsikdo želel, da bi se vlegel na posteljo in ga ne bi budili celo večnost. Po kosilu je bilo nekaj trenutkov počitka. Pravim trenutkov, saj sta tisti dve uri minili tako hitro, da se še zavedel nisi. Popoldne so bile na sporedu športne aktivnosti (nogomet, košarka, odbojka in atletika). Lahko povem, da smo bili v nogometu naj- boljši, vendar so nas opeharih. Pa se nismo veliko razburjah, kajti ob tabornem ognju in kulturnem programu je bilo vse skupaj pozabljeno. Nekatere brigade so se tudi pobratile in takrat je bilo naj veselejše. Zbrali sta se pobrateni brigadi, prinesh so vse zastave, ki jih je boter zvezal, in jih nesli najprej pred šotor ene izmed pobratenih brigad, naslednji dan pa še pred drugega. Potem seje pilo, jedlo in rajalo. Za zaključek pa še kolo: „Oj Kozaro........“ ah pa „Druže Tito, mi ti se kune-mo ....“. V brigadi so se tudi poro-čali; to niso bile poroke, kot jih vidiš vsak dan. To je nekaj vsakdanjega. Nevesta in ženin sta enkratna, svatje pa so vsi, ki so zbrani na akciji- Ob takšnih trenutkih smo pozabili na vse žulje, na vse kletvice, ki so padale na trd kamen, ki se niti pod krampi ni hotel drobiti, in na nebo, ki ni hotelo dati dežja, da bi bili vsaj en dan doma. Ja, doma, saj nam je brigadirsko taborišče postalo pravi dom. Vseeno, pa so misli vsem potovale tja daleč, tisoč kilometrov, kjer je naš pravi dom in ki ga ne moreš pozabiti. Vsak dan je bila dolga in nestrpna vrsta pred šotorom, ki je čakala glas, da je kakšno pismo zanjo ah zanj. Naša brigada je bila na koncu prva; in prav to je bil najčudovitejši občutek, saj smo imeli v svojih vrstah največ deklet. Vendar mora- mo priznati, daje marsikatera delala bolj zagnano kot fantje. Ko smo se v sedli na avtobus, nam je postalo kar nekam tesno pri srcih, saj so se v mesecu dni spletle marsikatere prijateljske vezi. Marsikatero srce je zažarelo v teh dneh, sedaj pa je bilo treba tako hitro pozabiti na vse. Ne, to se ne da, ker se ti vsi čudoviti trenutki za vedno vtisnejo v spomin. Nemogoče je z besedami zapisati vse, kar se je zgodilo v tem mesecu. Vesel sem, saj sem spoznal mnogo čudovitih tovarišev. In ko se bomo še kdaj srečali, si bomo podali roke in se pogovorih o tem in onem, največ pa o brigadirskem življenju, saj si o njem ne bomo nikoli vse povedali. Sicer pa, poskusi sam in pre-pirčan sem, da potem ne bo več leta, ko ne bi sodeloval 'na kakšni izmed mnogih mladinskih akcij v naši domovini. BRIGADIRSKI ZDRAVO! FRENKI Pripis uredništva: Kakor vsako leto, tudi letos zbiramo prijave za mladinske delovne brigade. Ker pa se vsi prijavljena akcij ne bodo mogli udeležiti, sedaj le evidentiramo kandidate, ki jih bo obravnaval delavski svet. Prednost bodo imeli tisti mladinci, ki na MDA še niso sodelovali. Prijave za tozd Tkanino zbira Darko Potočar, za DSSS Danica Fabjan ter za tozd Konfekcijo Zdenka Židanik. Zaživelo je delovanje Novoteksove družine počitniške zveze 9., 10. in 11. decembra smo se Milena Jeraj, Breda Rajmer in Bogdana Iličin udeležile seminarja mladih ferialcev v Novi-gradu. Na tridnevnem seminarju smo zvedele veliko novega. Šele sedaj smo spoznale, da si tudi človek s,,plitvim" žepom lahko privošči udobno letovanje v hotelu, za katerega je vedno mislil, da ga bo lahko gledal le od zunaj. Takoj po končanem seminarju smo v tovarni ustanovili Družino počitniške zvez Novo-teks, katere predsednica je Breda Rajmer, tajnica Bogdana Iličin in blgajanica Milena Jeraj. Seveda smo poskrbeli tudi za dobro propagando in s tem za dobro obveščanje naših delavcev. Najprej je naša družina organizirala „srečanje mladih Novo- teksa“, ki je bilo 21. januarja 1978 v Šmarjeških Toplicah. Srečanja se je udleežilo 60 mladih, ki so se do tretje ure zjutraj zabavali ob dobri glasbi in seveda ob dobri kapljici. Da bi srečanje malo bolj popestrili, smo imeli tudi srčkov ples in kratek program. Ob koncu rajanja nas je pred hotelom čakal avtobus, ki nas je odpeljal v Novo mesto. Prepričani smo, da so se vsi udeleženci „sre Čanja mladih" dobro zabavali ter da se bodo na praznovanju 8. marca prijavili v še večjem številu. Družina PZS bo v februarju ali marcu organizirala ogled smučarksih skokov v Planici. Vsi, ki radi potujete, se zabavate in želite spoznavati domovino, pojdite z nami! SPOZNAVAJ DOMOVINO IN ŠE BOLJ JO BOŠ LJUBIL! Breda, Bogdana ZA MANJ DENARJA - PO DOMOVINI IN TUJINI V naši tovarni je ponovno zaživelo delo Počitniške družine. Mnogo vas ne ve, kaj sploh je Počitniška zveza. Počitniška zveza dela že od 1920 pod imenom Ferijalni savez Jugoslavije. Med NOB je prenehala z delovanjem, ponovno pa je zaživela leta 1952. Glavni sedež FSJ je v Beogradu, obstojajo pa še poslovalnice v Skopju, Sarajevu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu. Zveza dela v osnovnih, srednjih in višjih šolah ter mnogih delovnih organizacijah. Člani te organizacije lahko postanejo pionirji, mladinci, seveda pa tudi starejši ljudje, ki žele v FSJ aktivno delati. V začetku letošnjega leta poteče mandat vsem organom ZSMS, zato je bil na 2. seji občinske konference ZSMS Novo mesto sprejet akcijski program predvolilnih priprav in volitev. Tako smo se tudi mladinci skupnih služb vključili v te priprave: nosilec je predsedstvo OO ZSMS, ki je odgovorno za realizacijo programa, medtem ko ga operativno izvršuje kadrovska komisija. Tudi v skupnih službah smo sestavili 3-člansko komisijo; v njej so aktivni mladinci Miloš Avbar, Marija Judež in Mirko Nilič. Naloga komisije je izvrševanje vseh del v zvezi s pripravami na volitve in njihovo izvedbo. Pripraviti mora oceno dela dosedanjega vod- Letna članarina je 20 dinarjev; člani FSJ imamo določene popuste pri izletih, letnem oddihu, na pohodih, na avtobusu, vlaku, ladji itd. V naši tovarni imamo letovišča na morju, toda so žal premajhna, da bi vsi preživeli dopust v njih. Morda bi zaradi tega poskusili letovati s počitniško družino. Cene bi bile gotovo enake, če ne mogoče še celo nižje. Popusti ne veljajo samo za letni oddih - tu so še izleti po domovini in tujini. Le kdo izmed nas ne bi želel spoznati našo domovino ali pa sosednje države, ljudi in nove običaje? To vse se vam obeta, če se včlanite v to družino. In ne samo to, še mnogo več drugih prijetnih presenečenj vas čaka. Milena Jeraj stva, evidentirati člane za najvažnejše funkcije v 00 ZSMS ter dati svoje mnenje o posameznih kandidatih. Prva faza v predvolilnih pripravah je bila evidentiranje kandidatov; pobudo za evidentiranje za posamezne funkcije so dali mladinci sami, predlogi pa so bili zbrani pri kadrovski komisiji in dani v razpravo članstvu OO ZSMS. Na osnovi teh priprav je bila v drugi polovici januarja volilna konferenca, na kateri so analizirali dejavnost OO ZSMS delovne skupnosti skupnih služb za obdobje zadnjega mandata, istočasno pa so potrdili program dela za naslednje leto. M. J. Priprave na volitve v 00 ZSMS stran 6 novoteks Krvodajalci Novoteksa smo visoko prekoračili planirano število odvzemov Krvodajalstvo je v Novem mestu in v vsej naši domovini visoko razvito. Po številu prostovoljnih krvodajalcev pa se uvrščamo v sam vrh svetovne lestvice. Krvodajalstvo, ki je ena izmed mnogih aktivnosti jugoslovanskega Rdečega križa, praznuje letos svoj jubilej. Četrt stoletja s svojo organizirano akcijo krvodajalstva zagotavlja zdravstveni službi zadostne količine krvi, omogoča ji uporabo modernih metod zdravljenja s krvjo in hitro intervencijo pri ponesrečencih. Krvi v naših bolnišnicah ne bo nikoli primanjkovalo. Naši delovni ljudje dobro razumejo globok pomen krvodajalstva, ga razumejo ne samo kot humano in solidarnostno gesto pomoči človeka človeku, temveč vse bolj tudi kot dolžnost vsakega posameznika do družbe in do samega sebe. Dajanje krvi je sestavni del zdravstvenega varstva, eden izmed prispevkov zdravstvenega zavarovanja. O uspešnosti krvodajalskih akcij v občini nam zgovorno govori podatek, da čeravno se planska poraba krvi veča iz leta v leto, plan odvzema krvi vedno dosegamo in presegamo. Tako je bilo v letu 1977 planirano za novomeško območje 1100 litrov krvi, zbrano pa je bilo 1195-ali za 8 odstotkov več- Za odvzem seje priglasilo 4670, odklonjenih je bilo 510, kri pa je darovalo 4160 občanov. Za tako visoko dosežen plan gre predvsem zahvala ljudem, ki jim geslo KRI REŠUJE ŽIVLJENJE že dolgo ne pomeni zgolj geslo, saj štejejo to človekoljubno dejanje kot solidarnostno dolžnost, da zdrav človek poklanja svojo kri in s tem pomaga bolnim, pogosto pa rešuje tudi življenja. Novoteksvoi delavci v občinskem merilu „vodimo“, saj je v letu 1977 459 krvodajalcev 727-krat darovalo kri: 279 delavcev 1-krat; 110 delavcev 2-krat; 52 delavcev 3-krat; 18 delavcev 4-krat. Skupaj: 459 delavcev, 727 odvzemov! 459 krvodajalcev pomeni 22 odst. vseh zaposlenih, 727 odvzemov pa kar 35,6 odst. Pohvalno je tudi to, da se vsako leto veča število krovda-jalcev, saj je od 459 registriranih krvodajalcev letu 1977 kar 10 odst. takih, ki so prvič v življenju darovali svojo kri. Vzlic visoki zavesti delovnih ljudi Novoteksa na področju prostovoljnega krvodajalstva in doseženim uspehom pa moramo ugotoviti, da je še vedno precej zdravih ljudi, ki pri tem stojijo ob strani. Mnogi uporabljajo razne tehnične pripomočke - v službi in doma (zlasti motorna vozila) in so vsak dan izpostavljeni najrazličnejšim nevarnostim. Zanimivo je, da prav ti ljudje v primeru morebitne potrebe trdno računajo na pomoč sočloveka. Ne pomislijo pa, da mnogi pričakujejo in potrebujejo tudi njihovo pomoč. Na koncu mi dovolite, da se vsem krvodajalcem zahvalim v imenu vseh, katerim je vaša kri rešila življenje ali pa je pomagala pri hitrejšem okrevanju. Za pomoč in sodelovanje se zahvaljujem tudi Novoteksovemu sindikatu, vsem družbenim organizacijam, samoupravmi organom in vodstvenim ter vodilnim delavcem v ZAHVALA Vsem, ki ste mi ob izgubi moje mame izrekli sožalje, ji podarili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti, isrena hvala. MARIJA ŽAGAR Modni kotiček v________________/ Zimske počitnice so minile, otroci so se naužili sveže- ga zraka na snegu in pod toplim soncem. Spočiti bodo zakorakali v drugo polletje, kmalu pa tudi v toplo pomlad. Zato moramo že sedaj misliti na to, kaj jim bomo oblekli, ko bodo odložili težka zimska oblačila. Naj vam nekaj skic pomaga pri izbiri! Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Od 3. novembra do 22. decembra so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: Martin Kozjan (do sedaj že 20-krat), Stanko Anžlovar (11), Drago Vavpotič (4), Danilo Kovačič (62), Jožica Glinšek (2), Rudi Zupan (31), Franc Štanfel (4), Viktor Avsec (22), Franc Nadu (16), Franc Pintar (15), Pavla Drenik (7), Jože Rozman (11), Jože Kinčič (13), Jože Lužar (6), Ljuba Avguštin (18), Zlata Osterman (12), Tončka Vidic (4), Franc Malerič (15), Antonija Hočevar (7), Vili Udovič (13), Slavka Mohar (4), Marija Fabjan (4), Damir Dujmovič (2), Cveta Kavšček (7), Anica Kocjan (8), Jožefa Mavsar (10), Marija Novak (4); na odvzemu v Bihaču so dali kri naslednji mladinci: Evstahij Janežič, Milivoj Zadkovič, Bojan Štalcer, Bojan Pureber, Jože Kocjančič Jaroslav Hočevar, Darko Štampfel, Darko Potočar, Miloš Avbar, Milena Boltez, Marinka Klobčar in Ajdišek Anton; Anton Kukman (8), Anton Pate (12), Franc Kupljen (4), Metod Žagar (3), Ivan Kastelic (6), Milan Močnik (14), Marija Verček (21), Anica Štandekar (11), Jože Zupančič (5), Draga Kajtazovič (30), Peter Pavlin (4), Anica Križman (4), Franc Murgelj (13), Jože Mitag (6), Mirko Nilič (18), Jožica Grubič (3), Franc Franko (21), Martin Čučnik (4), Anton Kaferle (10); krvodajalski akciji so se odzvali naslednji delavci iz Metlike: Katica Lužar, Nada Plut, Katica Zvonkovič, Anica Kocjan, Halid Kadragič, Marica Siročič Marija Škof, Marija Čirič, Blaž Čurči, Ivan Pezdirc, Jože Nemanič, Ivan Kukman, Suljo Durmič, Muhamed Ramič, Zvonko Kambič, Miro Jakofčič, Anica Čurči, Ruda Cvitkovič, Martina Vajda, Vlasta Gornik, Marija Fortun, Marjan Vidic, Jože Kostelic, Milka Radakovič, Jože Cajnar, Josip Jalševec, Anica Štefanič, Anton Ivec, Jože Judnič, Franc Nemanič, Katica Hirbljan, Zdenka Ferenc, Anica Jurinčič, Ladislav Marendič, Štefka Orlič, Marica Hribljan, Anica Možina, Miodrag Kolakovič, Alojz Gregorič, Alojz Kozjan, Ljubica Boldin, Ivan Kučinič, Ana Dembič, Mirko Brklje, Vinko Lužar, Jože Šimec, Tine Hudorovac, Anton Križan, Mijo Cvitkovič, Josip Mihalič, Vida Brodarič, Ivan Lukunič, Mirslav Stipančič, Ivanka Matjašič, Jože Štefanič in Janko Butala; Alojz Urbič (14), Ivan Radoš (35), Anica Cesar (16), Alojz Blažič (20), Irena Blatnik (3), Alojz Kovačič (2), Alojz Kramar (13), Danica Kovač (10), Ivan Kocjančič (24), Franc Krakar (15), Joža Draginc (12), Pepca Gajič (12), Peter Kumer (25), Janez Dular (21), Jože Mišmaš(24), Jože Šulc (11), Martin Plantan (31), Cvetka Tomšič (8), Jože Zabukovec (11), Ivanka Zupančič (6), Drago Žučak (2), Jože Žugelj (23), Simona Žmavc (9), Zdenka Kotnik (4), Šlavko Bogolin(23), Martin Može (13), Jože Cekuta (22), Janko Dobovičnik (20), Miha Gošnik (10), Stanko Stanič (7), Anton Ajdišek (19). V času od L decembra do 31. januarja so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: v tozd Tkanina — oplemenitilnica: Mihaela Eržen, Jožica Cvelbar, Katica Cekeš, Majda Berkopec, Nada Grm, Janja Kump, Tereza Baro, Milo-sava Radonjič, Esnaf Gugač, Majda Mlakar, Franc Ucman, Marija Prešeren, Tatjana Zgonc; priprava: Ivan Banič, Djulbija Taramiš; tkalnica: Srečko Seni-čar, Stanislav Kuzma, Matjaž Koligar, Jožica Seničar; skupne službe: Jože Mikec; oplemetil-nica: Rade Klisarič, Bogo Pavlin; predilnica: Jože Zagorc, Ivan Lužar, Zdravko Marinkovič, Djema Dedič, Vida Kirn, Šefhet Kroni in Stanko Košmrl. odšli Tozd Konfekcija: Antonija Kokalj, Anica Rudman, Marija Djurnič. Skupne službe: Rozalija Junec, Bogdan Avbar, Silvo Fir, Franc Erpič, Darko Urek. Trgovina: Zoran Milenkovič. V istem obdobju pa so podjetje zapustili: tozd Tkanina - priprava: Djulbija Taraniš, Djordje Selak; tkanilnica: Marija Glinšek; pletilnica: Anton Potočnik; predilnica: Darko Pe-čavar; apretura: Majda Trinko; dessenatura: Majda Konda; konfekcija: Rosa Duvnjak, Joža Zupančič, Jožica Juršič, Ana Videtič, Ciril Vide. Skupne službe podjetja: Marjana Kugler, Jože Rolih, Terezija Rifelj, Silvo Fir. Trgovina: Viktor Cuj-nik. novoteks stran 7 Občni zbor kegljačev Novoteksa Vreteno n 8 1.10 črka abecede 2. veznik 3. hrvaški Petrol 4. vladar Inkov 5. ženski okras 6. tovarna v Osijeku 7. žensko ime 8. nemški filozof 9. prislov 10. Karlovac 11. 1000 kilogramov V decembru so imeli kegljači redni letni obračun. Od ponovne ustanovitve kegljaškega kluba je ravno letos poteklo 5 let. Zakaj ponovno? Kegljaški klub je obstajal v Novoteksu že pred leti, a žal o tem ni nobenih podatkov. Vendar so bili prav kegljači, ki so bili takrat aktivni, pobudniki za njegovo ponovno ustanovitev. (Kacin, Pate, Čalovič). Iz poročil predsednika kluba Franca Pavlina in tehničnega vodje Jožeta Roliha je bilo razvidno, da je kegljanje v Novoteksu doseglo veliko uspehov ne samo na rekreativnem, ampak tudi tekmovalnem področju. Veliko članov, članic in mladincev je sodelovalo na dolenjskih, republiških in državnih prvenstvih, kjer so dosegali zelo dobre uvrstitve. Organizirana pa so bila tudi množična rekreativna tekmovanja v sklopu podjetja. Ravno teh je bilo po mnenju večine udeležencev občnega zbora še premalo. Zato je razumljiv sklep občnega zbora, da je glavna SEJEM MODE 78 Čeprav je sejem mode v Ljubljani že za nami, še enkrat poglejmo, kaj nam dobrega in slabega nudijo jugoslovanski konfekcionaiji. Mnogi izmed njih so prikazali safari stil, ki bo letošnjo pomlad in poletje nadomestil modri jeans s prijetnimi naravnimi in peščenimi barvami. To je novi stil mladih, svoboden in udoben. Tudi mi smo prikazali v tem stilu vrsto lepih modelov za moški, ženski in otroški svet. Obiskovalci so se radi ustavljali in občudovali naše izdelke. Posebna komisija, ki jo je organizirala revija Jana, je izbrala naša safari krila kot enega izmed najboljših artiklov. Nad temi artikh bo komisija budno bedela, ali se pojavljajo v trgovinah ah ne. Safari stila torej nismo pogrešali, pogrešali pa smo zelo modno žensko mehko in udobno modo. Le redki konfekcionarji so se opogumili in jo sešili. Upamo, da ni krasila samo razstavne prostore, ampak se bo pojavila tudi v izložbah in na policah trgovin in ne nazadnje tudi na žen-skah v naravni, skoraj beli barvi Pleteninarji so se tudi letos izka-zali. Najbolj nas je navdušila Almira, ki je bila najbolj modna z udobno, široko linijo v nežnih pastelnih barvah. Pohvalo zasluži tudi Rašica, saj se je kot edina izmed pleteninarjev potrudila tudi za moški modni svet - pokazala je moško kolekcijo, ki spominja na safari stil Ponovno je navdušila Mura s svojo široko in pestro kolekcijo, za kar je dobila „ljubljanskega zmaja". Zmaj je prišel v roke tudi Jutranjki kot proizvajalcu otroške mode. V ljubkosti in pestrosti pa dobiva vse več konkurence, saj se z otroško modo ukvarja vse več proizvajalcev, med katerimi smo tudi mi. S pe- strim programom smo se uspeh preriniti k vrhu; to so nam potrdili tu di razstavni modeh, za katere je bilo veliko zanimanja in pohval obiskovalcev in modnih kritikov. Po vsem tem lahko rečemo, da bodo naši otroci modno in udobno oblečeni, da ne bo več potrebno odhajati nakupovati v Itahjo. Vse pa je odvisno tudi od trgovcev. Kaj bodo od vsega tega odbrah in nam ponudili? Marsikateri proizvajalec nas je razočaral; predvsem tisti, ki so pri-kazah zimsko-jesensko kolekcijo, čeprav vemo, da je to sejem pomladanske in poletne mode. Bodimo vsaj v tem pogledu enotni in ne zaostajajmo oziroma prehitevajmo. Prvič smo opažih, da so proizvajalci mislili z modnimi tendencami tudi na moške. Vedno je bila v ospredju ženska moda, toKrat pa ji je moška enakovredna, predvsem v športnem elegantnem stilu - tovarna Labod in drugi. In kaj so nam pokazali metražer-ji? Naš tozd Tkanina se je predstavil z vedno aktualno mešanico sintetike in volne (45/55, 70/30 in 60/40). Prikazah so nam novi model „Vršič“. Zaradi odlične kvahtete in široke barvne palete je primeren tudi za izdelavo safari oblačila - od hlač, kril do kompletov. Navdušila nas je še Tekstina iz Ajdovščine s prijetno potiskano fla-nelo in Tekstilindus s prijetno kolekcijo bombažnih tkanin. Kmalu se bo prikazalo toplo sonce, z njim prve pomladanske cvetice in v trgovinah prvi pomladanski modeli. Zehmo in upamo, da bo marsikateri obiskovalec lahko kupil v trgovinah tak model, kakršnega je videl na sejmu mode, in da ga bo z veseljem nosil. aktivnost kegljaškega kluba organiziranje množičnih tekmovanj. Pridobivanje novih članov, predvsem žensk, mora biti osnovna dejavnost kluba. To pa je najlažje ravno s pomočjo takih tekmovanj. Ob koncu plodne diskusije so kegljači sestavih celoletni program dela, katerega bo skušal realizirati nov odbor v sestavi: predsednik Marjan Pirc, tehnični vodja Marko Zupančič, njegov pomočnik Branko Bec, blagajničarka Martina Makše, gospodar Miloš Avbar ter člani Božo Čavlovič Jože Mohorič in Janez Jerman. V nadzornem odboru pa so: predsednik Matjan Podvinski ter člana Anton Bojane in Milan Radovanovič. Kar tako naprej Po občnem zboru kegljaškega kluba se treningov redno udeležujejo novi, mladi kegljači. To je zelo razveseljivo, predvsem zato, ker je v letu dni odšla iz podjetja skoraj vsa najboljša ekipa (11 kegljačev) in so nam že vsi prerokovali črno prihodnost. Ob taki zagnanosti mladih pa lahko pričakujemo, da bo ekipa Novoteksa še naprej ostala najboljša v Novem mestu. Kegljaški klub vabi na rekreacijo tudi vse starejše člane kluba. Zmotno je namreč mišljenje, da naj trenirajo samo člani tekmovalne ekipe. Tudi za čiste rekreativce se najde čas in prostor. Zato na svidenje vsak četrtek od 19. do 21. ure v kegljišču doma JLA. fkmsfaks NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2500 izvodov. Urejuje ga izdajateljski svet: Mira Kovačič, Teodora Kovačič, Franc Pavlin, Andrej Počrvina in Slavko Polak. Predsednik izdajateljskega sveta je Andrej Počrvina. Odgovorni urednik Miha Gošnik. Uredništvo in uprava: Novoteks, Novo mesto, Foersteijeva 10. Stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski Ust. Tiska Knjigotisk Novo mesto. Naš razstavni prostor na „Sejmu mode" sije ogledalo veliko število obiskovalcev