Celje - skladišče D-Per glasilo 539/1978 rudarsko elektroenergetsk kombinata zasavje 1119782146,9 i u i september 1978 C0BI55 O leto XIV št. srečno Program nadaljnje usmeritve V skladu s sprejetimi splošnimi akti, je delavski svet SOZD REK Zasavje, na svojem 1. zasedanju, dne 25. aprila 1978, imenoval, po končani samoupravni preobrazbi prejšnje delovne organizacije REK Zasavje, v SOZD REK Zasavje, s 4 delovnimi organizacijami, 23 TOZD in 9 delovnimi skupnostmi, za vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa — generalnega direktorja REK Zasavje, Srečka Klenovška, dipl. ing. rud., dotedanjega generalnega direktorja REKZ, hkrati pa je sklenil javno razpisati dela in naloge tega organa. Na temelju javno objavljenega razpisa, se je za izvajanje del in nalog individualnega poslovodnega organa — generalnega direktorja SOZD REKZ, prijavil dosedanji izvrševalec teh del in nalog, Srečko Klenovšek. Na podlagi soglasij vseh TOZD in soglasja kadrovske komisije medobčinske konference SZDL, je delavski svet SOZD REK Zasavje na svojem 3. zasedanju, dne 21. avgusta 1978, za dobo 4 let soglasno imenoval Srečka Klenovška, dipl. inž. rud., za individualnega poslovodnega organa — generalnega direktorja SOZD REK Zasavje. Novoimenovani generalni direktor je ob svoji kandidaturi za prevzem in izvajanje razpisanih del in nalog, predložil tudi program dela z najpomembnejšimi točkami predvidene usmeritve dela v naslednjem štiriletnem obdobju. Program objavljamo v celoti, glasi pa se: Program dela za obdobje 1978-1982 V naslednjem obdobju so za REK Zasavje najpomembnejše naslednje naloge: — dokončanje predvidene organizacije in zagotovitev normalnega poslovanja; — preusmeritev separiranja na drobljenje premoga; — zagotovitev porabe drobljenega premoga vključno z izgradnjo tretje elektrarne; — utrditev rudarskega gradbeništva in rudarskega strojništva v okviru novih delovnih organizacij; — družbeni standard in mesto REK Zasavje v družbenopolitičnih skupnostih. 1. Organizacija. S sedanjo samoupravno organiziranostjo so bili doseženi glavni nameni, vendar manjka za učinkovitost poslovanja še marsikaj. Predvsem bo treba dokončno opredeliti elektrostrojni kompleks. S tem, da so ostale TOZD elektrostrojne dejavnosti v vseh delovnih organizacijah, ob novo ustanovljeni IMD, bo trend »divjega« razvoja ostal, ne da bi se za trohico izboljšala učinkovitost vzdrževanja. Zlasti očitno je to na področju Trbovelj, kjer deluje kar 7 TOZD elektrostrojništva v REK Zasavje (EIMD in SIMD Z vrtino K2-5/78 raziskuje geološki zavod Ljubljana po našem naročilu slojne prilike na področju med Kotredežem in Kisovcem. Vrtina v Repniku je poševna. (Foto A. Bregant) v sklopu delovne organizacije IMD Trbovlje, ESMD v RGD, vzdrževanje v TET ter 3 RESD v ZPT). Osnova za organizacijo dela mora biti delitev dela. Nedoslednost bo treba popraviti tudi pri DO RGD, saj je praktično ves združen ter kakršnokoli približevanje upravljanja delavcu ne more biti doseženo, če se združuje delo v inozemstvu z gradbišči v Jugoslaviji, izven in v REK. V naslednjem obdobju morajo predvsem skupne službe dobiti svojo obliko. Zlomiti je treba odpore zoper združitev družbenega standarda v eno skupnost za REKZ, saj lahko le tako v skrbi za počutje delavca pametno in učinkovito napredujemo. K organizacijskim vprašanjem pa je dodati predvsem dokončno ureditev dohodkovnih odnosov, in sicer v prometu s premogom in električno energijo, med TOZD premogovništva, med TOZD proizvodnje električne energije, med TOZD proizvodnje in vzdrževanja opreme in strojev ter med proizvodnjo in RGD za odpiralna dela. Predvsem pa je potrebno še do konca leta 1978 urediti sistem »financiranja svobodne menjave dela« med DSSS in proizvodnjo. Za vsa ta dela pa bo potrebno predvsem pridobiti izkušene delavce s področja ekonomije in finančnih zadev, za katera pa bo potrebno tako ali drugače doseči boljše osebne dohodke. 2. Spremenjen način odkopavanja, usmerjen v strojno dobivanje premoga, preusmeritev porabnikov na druga goriva povzroča, da je v proizvodnji vedno več drobnih vrst, za katere je težko najti porabo. Preostaja izhod, da se čimveč premoga iz revirjev pokuri v velikih pečeh toplarn in elektrarn. Za tako porabo pa je separi-ranje premoga tehniški in ekonomski nesmisel, zato se bomo preusmerili na drobljenje do leta 1981 delno, do leta 1985 pa z vsem premogom. Če upoštevamo poleg ekonomskega še ekološki učinek čiste Save, je ta preusmeritev osnova za nadaljnji razvoj premogovništva v REK. 3. Naslednja naloga, kateri je posvetiti vso pozornost, je izgradnja termoelektrarne III. Termoelektrarna kot toplarna za revirje, ni pri srcu marsikateremu v Sloveniji. Razlog je povsem jasen, ker s tem REK Zasavje, podobno kot REK Velenje, pridobi na ekonomski teži v proizvodnji električne energije v Sloveniji. Kljub temu, da smo zagotovili v Sloveniji izgradnjo TET III v dolgoročni bilanci graditve elektroenergetskih objektov, bo potreben stalen napor, da do izgradnje pride, da se zgradi čimpre-je ter s takšno kvaliteto, da bo električna energija iz REK Zasavje bolj ekonomična in za potrošnjo bolj vabliiva. Izgradnja TET III ni samo eden temeljev nadaljnjega razvoja REK Zasavje, ampak tudi revirjev z dolgoročno planiranim razvojem energetike. 4. RGD in IMD kot delovni organizaciji lahko krepkeje zaplavata v razvoj. Ena izmed osnov razvoja RGD pa je zagotavljanje stalne udeležbe njihove dejavnosti v ostalih TOZD in REK Zasavje. Ta odnos pa bo predvsem v TOZD RIG možno stabilizirati v okviru dohodkovnih sporazumov, ker so pogodbeni odnosi, ki jih imamo sedaj, bolj sredstvo za razhajanje med TOZD REK kot pa združevalni faktor, kar pa mora biti. V okviru programa elektro-strojnih dejavnosti v REK Zasavje ima IMD posebno mesto, kot jedro bodoče enotne organizacije na področju Trbovelj in v okviru REK Zasavje kot celote. Čimprej bo treba sprejeti program modernizacije IMD s posebnim poudarkom na predvideni izgradnji tovarne hidravličnega podporja v Velenju in Zasavju. 5. V REK Zasavje je razmeroma nedorečeno vprašanje planiranja in izvajanja potreb delavcev izven delovnega mesta. Osnovo za počitniško dejavnost imamo, potrebno pa jo bo spraviti na višjo raven. Od vseh domov je treba dati prioriteto izgradnji počitniškega doma na Rabu. Stanovanjska izgradnja je v rokah področnih stanovanjskih skupnosti. Zaradi posebnih problemov (hitre upokojitve, zahteve po boljših stanovanjih), pa bo REK Zasavje v naslednjem letu moral pristopiti k izgradnji posebnih stanovanj za delavce REK Zasavje, da se premosti stalno zaostajanje. Program za pridobitev sredstev bo prva naloga na področju družbenega standarda. Vse naloge, ki jih ni malo, pa bo možno lažje in bolj kvalificirano razreševati, če bomo združili v okviru REK Zasavje, tako kot je predvideno, ves družbeni standard v posebno skupnost. Noben program ne more biti do črke natančen in dokončen. V REK Zasavje si moramo prizadevati, da se usposobimo za dinamično delovanje, ker le takšna ogranizacija potem omogoča ustvaritev glavnih postavljenih ciljev. Vse delovanje pa je in mora biti usmerjeno v izgradnjo čimbolj trdnega gospodarskega temelja za razvoj REK Zasavje in na tej osnovi za čimbolj še in polnejše življenje delavcev REK Zasavje. Srečko Klenovšek Problematika samoupravnih odnosov v REK Zasavje Organizacijska oblika REKZ Kot začetek integracijskih procesov na področju energetike v Zasavju štejemo združitev rudnikov Trbovlje—Hrastnik in Zagorje v letu 1968. S to združitvijo je nastala nova delovna organizacija Zasavski premogovniki s sedežem v Trbovljah. Koncept združitve vseh zasavskih rudnikov v eno delovno organizacijo je temeljil v osnovi na enotni razvojni politiki, skupnemu in enotnemu tržnemu pristopu, na izkoriščanju kadrovskih potencialov in končno na skupnemu poslovnemu riziku, kar vse je pomenilo začetek urejevanja dohodkovnih odnosov in dohodkovne povezanosti na sicer skromni ravni in vsebini. V letu 1975 je nastopilo novo obdobje v nadaljevanju integracijskih procesov. Z združitvijo Zasavskih premogovnikov Trbovlje in Termoelektrarne Trbovlje je nastala nova zgradba organizacije, katere temeljni cilji so bili povezovanje proizvodnje primarne energije premoga s proizvodnjo električne energije. Hkrati z združevanjem primarne energije in električne energije je potekla ureditev samoupravne organiziranosti temeljnih organizacij, ki je načelno povzela politiko organizacije prejšnjih obratnih enot, brez pomembnih vsebinskih sprememb. Takratna organizacijska oblika temeljnih organizacij je temeljila na obstoječem stanju poslovne organiziranosti po teritorialnem načelu. Delovna skupnost skupnih služb na ravni delovne organizacije REKZ pa je povzela domala nespre- menjeno obliko prejšnje uprave. Takratna samoupravna organizacijska oblika je imela veliko hib in slabosti, ki so povzročala številna nesoglasja med temeljnimi organizacijami in v podaljšku tudi med delovno skupnostjo, kar je vodilo do ustvarjanja konfliktov in neusklajenosti pri izvajanju enotne poslovne politike. Slabosti, ki so posledica takšnega stanja organizacijske oblike, so se pokazale v naslednjem: — težnja temeljnih organizacij za zapiranje v občinske meje in kreiranje svojstvene politike, ki je prvenstveno zasledovala svoje lastne interese in občinske interese; — teritorialno načelo samoupravne in poslovne organizacije, pri kateri je vsa pomožna in stranska dejavnost neposredno povezana s proizvodnjo premoga, je povzročilo dohodkovna nesorazmerja in na velikih področjih tudi negospodarno obnašanje, ker je osnovni vir za pridobivanje prihodka bila proizvodnja premoga, drugi viri prihodka pa so bili pogojeni več ali manj od osebnih interesov vodilnih in vodstvenih delavcev; — številne pristojnosti v odločanju so prenesene na TOZD, hkrati pa niso bile razmejene odgovornosti za kompleksne ali posamezne odločitve, ki so bile formalno prenešene na kolektivno odgovornost samoupravnih organov, s tem pa je sledilo tudi zmanjšanje odgovornosti poslovodnih organov in končno tudi delovne skupnosti; — načrtovana tesnejša poslovna povezanost temeljnih organizacij primarne energije in proizvodnje električne energije ni dosegla zaželjenega učinka, ker se je dotakratna Ivan Strgar in Jože Uhan, pregledujeta jedra iz vršine v Mora-vah. (vzhodni sektor jame Dol), na meji z rudnikom Laško. (Foto A. Bregant) delovna organizacija Termoelektrarna reorganizirana v temeljno organizacijo, kar je pomenilo določeno stopnjo nazadovanja, če izhajamo iz dejstva, da je REKZ kot delovna organizacija dediščina bivše rudniške uprave, ki se po svoji vsebini bistveno ni spremenila. Številne slabosti bivše organizacijske oblike temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote so bile izhodišče za spremembe poslovne in samoupravne organiziranosti v skladu z določili zakona o združenem delu in cilji, ki so zastavljeni kot rezultat političnih izhodišč bodoče organizacijske oblike v obdobju p,red-razprav. Politična izhodišča za bodočo samoupravno in poslovno organizacijo so opredeljena z naslednjimi cilji: — samoupravna organizacija temeljnih organizacij in združevanje le teh temelji na proizvodnem načelu, torej naj nove temeljne organizacije v svojem poslovnem predmetu načeloma obsegajo samo osnovno dejavnost; —• stranske in pomožne dejavnosti se organizirajo ali kot temeljne organizacije ali pa kot delovne skupnosti kadar gre zgolj za storitve ali opravljanje skupnih nalog pomož-nostnega značaja; — teritorialni koncept samoupravne organizacije znotraj posameznih občinskih mej, ki je zasledoval cilje vračanja na preteklo rudniško teritorialno organizacijo, je dokončno odpravljen in je postavljeno izhodišče, da se organizirajo kot temeljne organizacije dohodkovno samostojne enote, ki se neglede na lokacijo združujejo v delovno organizacijo po proizvodnem, oziroma panoškem načelu; — temeljne organizacije se združujejo v delovne organizacije po proizvodnem panoškem načelu, p,ri čemer se organizirajo delovne organizacije premogovništva, proizvodnje električne energije, rudarske gradbene dejavnosti in končno elektro-strojne dejavnosti; — delovne organizacije se povezujejo v sestavljeno organizacijo REK — Zasavje zaradi skupnih razvojnih ciljev, povezave energetske dejavnosti, investicijske dejavnosti in elektrostrojne dejavnosti za potrebe vseh TOZD; —■ stranske dejavnosti se organizirajo kot temeljne organizacije, če izpolnjujejo za to pogoje in vključijo v delovne organizacije, kamor po svojem poslovnem predmetu tudi spadajo; — pomožne dejavnosti, ki opravljajo storitve ali usluge za več TOZD se organizirajo kot delovne skupnosti; — za opravljanje skupnih tehničnih in administrativnih strokovnih opravil se na ravni delovnih organizacij organizirajo delovne skupnosti, pri čemer je pri DO ZPT upoštevati teritorialno načelo organizacije s ciljem, da se informacije o poslovnih dogodkih in rezultatih kar najbolj približajo temeljnim norganizacijam ter da se tekoče opravljajo vse naloge administrativnega in finančnega značaja za potrebe TOZD in povezovanja le-teh v okviru družbenopolitičnih skupnosti; — na ravni SOZD se organi-rata dve delovni skupnosti, in sicer administrativno strokovnih opravil in tehnično strokovnih opravil, pri čemer ima slednja v skladu z ZZD ob podanih pogojih možnosti, da se reorganizira kot TOZD ali celo kot enovita DO s poslovnim predmetom razvojnih študij, projektiranja, investicijskega programiranja in končno izvajanja investicij po sistemu »ingeni-ering«; Na temelju predrazprav in dogovorjenih izhodišč je dokončno oblikovana samoupravna organiziranost temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, ki se na osnovi medsebojnih dohodkovnih odnosov povezujejo po teritorialnem načelu in končno po načelu skupnega prihodka po vertikalni liniji v okvirih SOZD. Nova oblika samoupravne organizacije, ki je trenutno v fazi poslovne organiziranosti, pomeni temelj uvajanja samoupravnega in dohodkovnega sistema, pri čemer so podane osnove za dograjevanje samoupravne organizacije, predvsem na tistih področjih, koder niso v tej fazi doseženi zastavljeni cilji ali pa še niso za to podani vsi ppgoji. Nova oblika samoupravne organizacije bivše DO-REK Zasavje je prešla v višjo obliko organiziranosti in je naslednja: DELOVNA ORGANIZACIJA ZA SAVSKI PREMOGOVNIKI TR BOVLJE A) področje Hrastnik Osnovna dejavnost__________ 1. TOZD — Premogovnik Hrastnik 2. TOZD — Premogovnik Ojstro Stranska dejavnost___________ L TOZD Rudarske elektrostrojne delavnice Hrastnik Pomožna dejavnost____________ 1. DS —• pomožna dejavnost Hrastnik B) področje Trbovlje Osnovna dejavnost____________ 3. TOZD — premogovnik Trbovlje 4. TOZD — Separacija Trbov. Stranska dejavnost___________ 2. TOZD — Rudarske elektrostrojne delavnice Trbovlje 3. TOZD — Predelava jamskega lesa Trbovlje Pomožna dejavnost____________ 2. DS — pomožna dejavnost Trbovlje C) področje Zagorje Osnovna dejavnost____________ 5. TOZD — Premogovnik Kisovec 6. TOZD — Premogovnik Ko-tredež 7. TOZD — Separacija Zagorje 8. TOZD — Rudarski šolski center Zagorje Stranska dejavnost___________ 4. TOZD —• Rudarske elektro-strojne delavnice Zagorje Pomožna dejavnost____________ 3. DS — pomožna dejavnost Zagorje DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB ZPT enota Hrastnik enota Trbovlje enota Zagorje Skupni pregled: 8 TO osnovne dejavnosti proizvodnje premoga 4 TO stranske dejavnosti elek-trostrojne in lesne dejavnosti 3 DS — pomožne dejavnosti 1 DS — skupnih strokovnih služb II. DELOVNA ORGANIZACIJA TERMOELEKTRARNE TRBOVLJE L TOZD — P 1 2. TOZD — P 2 3. TOZD — Transport in deponija premoga L TOZD — Vzdrževanje naprav L Delovna skupnost strokovnih služb Skupni pregled: 4 TOZD osnovne in stranske dejavnosti 1 DS — skupnih strokovnih služb III. DELOVNA ORGANIZACIJA RUDARSKO GRADBENA DEJAVNOST TRBOVLJE Osnovna dejavnost__________ 1. TOZD — Rudarsko investicijske gradnje Trbovlje Stranska dejavnost_________ 1. TOZD — Avtoprevoz Zasavje, Trbovlje 2. TOZD — GRAMAT, Trbovlje 3. TOZD — Rudarsko elektro-strojne mehanične delavnice L Delovna skupnost skupnih strokovnih služb Skupni pregled: 4 TOZD — osnovne in stranske dejavnosti 1 DS — skupnih strokovnih služb IV. DELOVNA ORGANIZACIJA INDUSTRIJSKO MONTAŽNE DELAVNICE, TRBOVLJE Osnovna dejavnost____________ 1. TOZD —• Strojne in mehanične delavnice, Trbovlje 2. TOZD — Elektro in mehanične delavnice, Trbovlje Stranska dejavnost___________ L TOZD — Komunalna energetika, Trbovlje 1. Delovna skupnost skupnih strokovnih služb Skupni pregled: 3 TOZD — osnovne in stranske dejavnosti 1 DS — skupnih strokovnih služb V. SESTAVLJENA ORGANIZACIJA REK — ZASAVJE, TRBOVLJE L Delovna skupnost administrativno strokovnih opravil 2. Delovna kupnost tehnično strokovnih opravil Skupni pregled organizacije SOZD — REK Zasavje: L DO — Zasavski premogovniki 12 TOZD 4 DS 2. DO — Termoelektrarna 4 TOZD 1 DS 3. DO —• Rudarsko gradbena dejavnost 4 TOZD 1 DS 4. DO — Industrijske montažne delav. 3 TOZD 1 DS 5. DS —• Skupnosti SOZD 2 DS 4 DO 23 TOZD 9 DS Zastavljeni koncept samoupravne organizacije ni bil v celoti dosežen. Po prvotnih zamislih se naj bi TOZD rudarsko elektrostrojne dejavnosti na področjih Hrastnika, Trbovelj in Zagorja združilo v DO — Industrijsko montažne delavnice. Na referendumu so se delavci teh TOZD odločili za združitev v DO — ZPT z motivacijo, da po svojem poslovnem predmetu opravljajo usluge in storitve izključno za premogovniške TOZD na določenem področju. Ugotovljeno je, da s takšno organizacijsko obliko niso porušeni postavljeni cilji, ker so podane vse možnosti, da se s samoupravnim sporazumevanjem doseže načrtovana delitev dela med DO — IMD in TOZD — RESD oziroma DO — ZPT. Drug problem, ki se je pojavil v času uvajanja nove organizacije, je nastal pri iskanju novih organizacijskih oblik za pomožne in stranske dejavnosti, ki so doslej spadale v organizacijo prejšnjih TOZD in so v glavnem pokrivale potrebe porabnikov na določenem področju. To je dejavnost družbenega standarda (menze, samski domovi, itd.) ter manjše proizvodne enote, ki so deloma pokrivale potrebe TOZD, večji del pa so usmerjene za kritje potreb lokalnega tržišča. Sem spadajo np/r.: kamnolomi, betonarna, žagarski obrat in druga manjša storitvena dejavnost, ki kot samostojne enote nimajo pogojev, da se organizirajo kot TOZD. Po podanih idejnih zasnovah naj bi dejavnost družbenega standarda na celotnem področju REKZ organizirali kot TOZD ali delovno skupnost, ostalo proizvodno dejavnost pa priključili tistim TOZD, kamor po svojem predmetu poslovanja spadajo. Zaenkrat je vsa našteta dejavnost vključena v delovne skupnosti »pomožne dejavnosti« in bo treba v naslednjem obdobju resno pristopiti k razčiščevanju in iskanju drugačnih oblik organiziranosti trenutnih začasnih rešitev. Približno enaka ocena velja za delovno skupnost »tehnično strokovnih opravil« na ravni SOZD, ki se lahko pp svoji vsebini dela organizira v skladu z 403. členom ZZD kot TOZD. Organizacija delovne skupnosti je začasna rešitev in ko bodo podani vsi pogoji, obstaja še vedno sprejeta obveznost in zasnova, da se pristopi k drugi obliki amoupravne organizacije. V okviru delovne skupnosti »administrativno strokovnih opravil« je kot začasna rešitev organizirana »posebna finančna služba«, ki predstavlja zametek bodoče »interne banke« na ravni SOZD. Ko bo nova samoupravna organizacija že utečena in dani tako kadrovski in drugi pogoji, potem bo treba v naslednji fazi pristopiti k organizaciji interne banke. Samoupr ravni akti, kot so samoupravni sporazumi o združevanju dela delavcev v TOZD in DS, o združevanju TOZD v delovne organizacije, delovnih organizacij v SOZD ter statuti TOZD in DS so doslej že sprejeti na referendumih. Razen tega so sprejet; samoupravni sporazumi o medsebojnih pravicah in obveznostih delavcev delovnih skupnosti in TOZD na ravni posameznih delovnih organizacij. V teku je še postopek za uskladitev in sprejem samoupravnega sporazuma med delavci delovnih skupnosti na ravni SOZD in TOZD delovne organizacije Termoelektrarne. Vertikalno povezovanje TOZD in DO energetike v sistem Elektrogospodarstva še ni doseglo dokončne oblike. Ugotavljamo lahko, da pomeni energetska dejavnost v okviru REKZ zaključeno reprodukcijsko celoto, ker se končni proizvod in njegova vrednost, to je proizvedena električna energija, ugotavlja in realizira na pragu Termoelektrarne, v kateri sodelujejo s svojimi deleži dela delavci TOZD premogovništva in termoelektrarne. Dejstvo je, da se ta proizvodnja vključuje v enotni sistem elektrogospodarstva Slovenije, ki pomeni dejavnost posebnega družbenega pomena in se dokončno vsa problematika rešuje na ravni Interesne skupnosti elektrogospodarstva. Pri tem se odpira še nedoločena problematika oblike organizacije prenosa in distribucije električne energije ter končno tudi sedanja organizacija SOZD — EGS, ki bo morala doživeti določene organizacijske spremembe. Družbeno planiranje v REK — Zasavje Na področju energetike, to je proizvodnje premoga in električne energije v okviru REKZ je uveljavljeno neposredno vključevanje v sistem družbenih planov elektrogospodarstva in premogovništva v SR Sloveniji. Že v postopku sprejemanja družbenih razvojnih planov za srednjeročno obdobje 1976—80 so TOZD premogovništva in električne energije neposredno udeleženci samoupravnih sporazumov o samoupravnih planih razvoja elektroenergetike in proizvodnje ter potrošnje premoga v SRS. Na temelju sprejetih samoupravnih planov razvoja se delovne organizacije ter posredno tudi TOZD energetike vključujejo v sistem družbenega planiranja v okviru Elektrogospodarstva Slovenije ter končno Interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije. V okviru Elektrogospodarstva Slovenije je sprejet in v veljavi samoupravni sporazum o družbenem planiranju z metodologijo planiranja, katerega udeleženci so TOZD proizvodnje premoga in električne energije S •tem sporazumom se dejavnost Elektrogospodarstva in proizvodnje primarne energije (premoga) neposredno vključuje v sistem družbenega planiranja. Na ravni REKZ še ni izdelan in sprejet samoupravni akt, ki bi urejal postopke in vsebino družbenih planov. Ta zamuda je razumljiva, ker je bil proces nove samoupravne organizacije nedvomno šele končan in bo zato treba v kratkem še v letošnjem letu pristopili k sestavi in sprejetju samoupravnega akta, ki bo urejal in predpisoval postopek in vsebino planiranja in usklajevanja znotraj REKZ, ter v skladu s sprejetimi dolgoročnimi plani energetike. S tem sporazumom bo treba uskladiti razvojne cilje delovnih organizacij REKZ, ki so dohodkovno povezani z energetsko dejavnostjo, predvsem pa cilji razvoja v zasavski regiji, tako na področju gradbene kot tudi s elekt-ro kovinske dejavnosti. Pri tem velja pripomniti, da je že v sprejetih samoupravnih aktih o medsebojnih dohodkovnih odnosih sprejeta obveznost udeleženk sporazumov, da bodo z enotnim pristopom družbenega planiranja pri sprejemanju planov usklajevali svoje razvojne cilje in interese ter cilje, ki so postavljeni z družbenimi plani v okviru družbenopolitičnih skupnosti. Sestavni del družbenih planov je sistem oblikovanja cene električne energije in posredno tudi cen primarne energije — premoga. Sistem oblikovanja cene temelji na normativnih in standardnih stroških v odvisnosti od elektroenergetske bilance proizvodnje in potrošnje električne energije v enotnem elektroenergetskem sistemu. Cena električne energije je odvisna od optimizacije celotnega sistema elektrogospodarstva, pri čemer imajo odločilno vlogo hidrološke razmere na to, da je proizvodnja hidroenergije neprimerno cenejša od termoenergi-je. Doslej v sistemu elektrogospodarstva ni docela uveljavljen dohodkovni sistem glede na to, da še vedno ni podana realna osnova za pridobivanje prihodka z verificirano in priznano ceno električne energije. Tako kot v preteklih letih tudi letos uveljavljena cena ne pokriva stroškov enostavne reprodukcije in se zavoljo tega iščejo razni ukrepi za pokritje izpadlega dohodka. V naporih za normalizacijo tega stanja je bil letos storjen korak naprej in to v tem smislu, da je Elektrogospodarstvu, neposredno tudi pre- mogovništvu za energetski del proizvodnje pjriznana vsota potrebnega celotnega prihodka za enostavno reprodukcijo in s tem je določen tudi vir za pokritje razlike med uveljavljeno in potrebno ceno. Težave so v tem, da se pokrivanje razlike od potrebnega prihodka realizira šele pired zaključkom leta, kar pogojuje ob periodičnih obračunih še vedno potencialno možnost prikazovanja izgub in likvidnostne težave, ki se rešujejo kratkoročno in kar v stroškovnem pogledu pomeni naraščanje poslovnih stroškov. Na področju proizvodnje premoga ugotavljamo neenotnost sistema oblikovanja cen. Na energetskem delu proizvodnje velja sistem normativnih stroškov in oblikovanje cene po toplotni enoti pogojeno s planirano proizvodnjo in potrošnjo v okviru elektroenergetske bilance. Za ostali del proizvodnje in potrošnje, takoimenovani komercialni premog, je v veljavi sistem določenih cen, ki so pod neposredno družbeno kontrolo in v pristojnosti zveznih organov. Takšno dvotirnost bi bilo treba odpraviti in pristojnost oblikovanja cen premoga poveriti republiškim organom, pri čemer naj bi cene za oba dela potrošnje usklajevali na ravni pristojnih republiških organov in končno interesnih skupnosti. Politika oblikovanja cen pa bi morala slediti ciljem za racionalno izkoriščanje domačih energetskih virov in dolgoročno zagotoviti enakopravnost ekonomskega položaja premogovnikov. Dohodkovni odnosi v REKZ Že v letu 1977 je potekala široko zasnovana akcija v okviru Elektrogospodarstva Slovenije za urejanje dohodkovnih odnosov med proizvodnjo in potrošnjo električne energije ter končno med organizacijami združenega dela znotraj EGS za urejevanje medsebojnih dohodkovnih odnosov, ki temeljijo na skuppem prihodku. EGS kot dejavnost posebnega družbenega pomena je pred- ložila samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med proizvodnjo električne energije, kamor so neposredno vključujejo tudi premogovniki, ter potrošniki električne energije. Vsebina predloga sporazuma naj bi dokončno pripomogla k normalizaciji dohodkovnih odnosov med proizvodnjo in potrošnjo električne energije ter zagotovila normalno osnovo za pridobivanje dohodka vsem delavcem te panoge. Zaradi odprtih problemov cene električne energije, ki v končnem pomeni osnovo za pridobivanje prihodka ter ureditve medsebojih dohodkovnih odnosov, sporazum s strani potrošnikov oziroma interesne skupnosti elektrogospodarstva ni sprejet niti ni dan v postopek sprejemanja, medtem ko so ga delavci TOZD proizvodnje primarne energije, električne energije in distribucije sprejeli. Hkrati s tem sporazumom je bil sprejet samoupravni sporazum o udeležbi na skupnem prihodku v prometu z električno energijo. V preteklem letu ta sporazum ni dosegel svojega namena zaradi neurejenih pogojev za pridobivanje prihodkov. V okviru REKZ je prav tako že v preteklem letu sprejet samoupravni sporazum o medsebojnih dohodkovnih odnosih na proizvodnji premoga, pri čemer temelji sporazum na osnovnem izhodišču, da pomeni proizvodnja premoga skupni prihodek vseh TOZD premogovništva, in sicer v neodvisnosti od mesta proizvodnje in realizacije prihodka. Skozi enotno ceno premoga na energetskem in komercialnem delu potrošnje, ki pomeni povprečje cene vseh TOZD, je dosežen cilj enakopravnosti vseh udeležencev sporazuma pri pridobivanju prihodka neglede na razlike v proizvodnih in mon-tan geoloških pogojih v posameznih jamah. Zaradi neurejenih pogojev za pridobivanje prihodka tudi ta sporazum po svoji vsebini ni dosegel zaže-Ijenega učinka, ker doseženi prihodek ni pokril stroškov enostavne reprodukcije in je bila razlika do potrebnega pri- hodka pokrita z dotacijo ISE, in sicer za del kritja izgube in del za financiranje potrebnih skladov« Pri urejevanju dohodkovnih odnosov izven REKZ v okviru EGS je letos dosežen viden napredek. V prometu z električno energijo se doseženi skupni prihodek deli v skladu s sprejetim sporazumom o udeležbi na skupnem prihodku. Problem je trenutno le v tem, da priznani skupni prihodek, ki ga je na osnovi letnega gospodarskega načrta sprejela ISE, ne izhaja v celoti iz uveljavljene cene, temveč v dopolnilu od raznih akcijskih ukrepov, ki naj zagotovijo razliko med realizacijo cen električne energije in potrebnim prihodkom. Glede na to, da je proizvodnja primarne energije premoga enakopravni udeleženec v skupnem prihodku, se tekoči problemi glede pridobivanja prihodka prenašajo tudi na proizvodnjo premoga. Znotraj REKZ je z novo organizacijo samoupravljanja pristopilo tudi k intenzivnemu urejevanju dohodkovnih odnosov predvsem na področju primarne in električne energije. Samoupravni sporazum o medsebojnih dohodkovnih odnosih TOZD proizvodnje premoga je tekom leta dopolnjen in usklajen z ZZD, hkrati pa se doseženi skupni prihodek v dragem polletju že razporeja preko prehodnega zbirnega računa. Kot merilo za razporejanje skupnega prihodka velja interna cena na enoti proizvodnje kot rezultat normativnih stroškov in planirane proizvodnje. Celotni prihodek posamezne TOZD je torej pogojen z višino interne cene ter dosežene proizvodnje. Glede na to, da je realizacija plana proizvodnje v veliki meri odvisna od naravnih pogojev, ki se tekoče spreminjajo, bi bilo treba v sistem delitve skupnega prihodka vgraditi sistemske normative, ki naj bi izločili ali vsaj omilili vplive spremembe pogojev za doseganje proizvodnje. Na področju proizvodnje električne energije je prav ta- ko že v veljavi in se tekoče izvaja samoupravni sporazum o ugotavljanju in razporejanju skupnega prihodka med TOZD primarne in električne energije. S tem sporazumom se razporeja delež skupnega prihodka iz delitve skupnega prihodka v EGS. Delitev doseženega skupnega prihodka po sporazumu v okviru REKZ se razporeja na podlagi osnov, ki veljajo za delitev med premogovniki in elektrarno. Za premogovniški del velja kot osnova za delitev deleža prihodka porabljena količina premoga in normativna cena. Za električni del pa stalni del normativnih stroškov ter razlika med normativno in dejansko porabo toplote za kWh električne energije ter vezani normativni stroški za energetsko gorivo. Premogovnikom pripada kot skupni prihodek tudi prihodek, ki ga ustvarjajo za dobavljene in prevzete količine premoga na deponijo Termoelektrarne. Ta del skupnega prihodka je podarjen bodočim korekcijam, ko gre premog v porabo, v odvisnosti od deleža razporejenega prihodka v razmerju z osnovo. Za premog, ki je dobavljen na deponijo se za financiranje prihodka premogovnikov kot vir uporabljajo obratna sredstva elektrarne. Dohodkovni sistem v Elektrogospodarstvu in posredno tudi v premogovništvu temelji na osnovah enostavne reprodukcije, medtem ko se za vlaganja v razširjeno reprodukcijo zbirajo sredstva po zakonu iz prispevkov električne energije. Za premogovnike pomeni takšen sistem določeno zavoro pri reševanju problematike zaposlovanja invalidov in vlaganja v dejavnosti, ki naj bi hkrati reševali tudi zaposlovanje delavcev tistih premogovnikov, ki so v postopku zapiranja. Znotraj delovne organizacije ZPT je v postopku razprave in sprejemanja samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, ki ga sprejemajo delavci TOZD predelave in proizvodnje jamskega in žaganega lesa z delavci TOZD premogovnikov kot potrošnikov lesa. Poleg tega je v postopku sprejemanje samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela med delavci TOZD — rudarsko elektro-strojne dejavnost kot izvajalci storitev in delavci TOZD — premogovnikov kot koristniki teh storitev. Oba sporazuma o svobodni menjavi dela temeljita na dogovorjenih cenah za proizvode in storitve, načrtovanem, razvoju in skupnem poslovnem riziku. Na področju urejevanja dohodkovnih odnosov med delov- nimi skupnostmi in TOZD na ravni delovnih organizacij in končno tudi SOZD REKZ, so v veljavi samoupravni sporazumi o medsebojnih pravicah in obveznostih delavcev udeleženk sporazuma z dogovorjenimi programi obsega del in nalog delovnih skupnosti. Ovrednotenje dogovorjenih nalog je predmet letnih gospodarskih načrtov in deležev, ki jih prispevajo TOZD za delo delovnih skupnosti. Dohodkovni odnosi med delovnimi organizacijami »Industrijsko montažne delavnice« in »Rudarsko gradbeno dejavnostjo« z drugimi delovnimi organizacijami, ki trošijo ali koristijo proizvode in storitve, so šele v postopku dogovarjanja in iskanja oblik dohodkovnih odnosov. Pri tem gre za vsebinsko tematiko, ki naj odgovorno ureja osnove za pridobivanje prihodka ter skupnem poslovnem, riziku. Celotni sklop urejanja dohodkovnih. odnosov med TOZD in DO v okviru REKZ pomeni dokaj pestro in vsebinsko zelo zahtevno delo, pri čemer velja na vseh področjih osnovno vodilo, da vso opravljeno delo pomeni le začetek in uvajanje nekega sistema, ki ga bo treba dograjevati in dopolnjevati na temelju novih spoznanj. Janko Lapornik Samski domovi v Hrastniku potrebni obnove Na območju rudnika Hrastnik imamo dva samska domova od katerih ima spodnji 60 in zgornji 44 sob. Zaradi vse večje potrebe po prostorih s strani skupščine občine Hrastnik, je delavski svet rudnika Hrastnik sprejel sklep, s katerim se odobri zamenjava tako, da bo skupščina občine Hrastnik dobila v uporabo spodnji samski dom, rudnik pa staro zgradbo v kateri je bila dosedaj uprava skupšči- ne občine Hrastnik. Po opravljeni ocenitvi bo skupščina občine Hrastnik še doplačala. Preselitev se je že izvršila v prostore dveh nadstropij samskega doma, v pritličju pa še stanujejo naši rudarji. V zgornjem samskem domu imamo v stanovanju še družine, ki zasedajo 10 sob. Zaradi teh ni možna preselitev iz spodnjega v zgornji samski dom toliko časa, dokler ne bodo družine dobile primernih stanovanj. Z dodelitvijo sob v zgornjem samskem domu za družinska stanovanja, je bila v letu 1970 prodana vsa oprema, tako da pri sedanji izselitvi družin nimamo nobene opreme za teh 10 sob. Vse od izgradnje do danes se ni v domove vlagalo ničesar, razen za popravila streh in žlebov. Pohištvo v sobah je dotrajano, saj je bilo nabavljeno 1. 1952, ko je bil zgrajen samski dom. V letošnjem letu smo na- bavili jogi vložke in prepleskali nekaj sob ter pohištvo. Skrajni čas je, da se iz sklada skupne potrebe izločijo potrebna sredstva in tako temelji- to obnovi celotno zgradbo, prepleskajo vsi prostori in nabavi opremo za celoten dom. S tako urejenim domom bi zelo izboljšali počutje rudarjev Izpolnjevanje delovnega načrta od 1.1. do 15. Vlil. 1978 PROIZVODNJA PREMOGA (ton) TOZD plan doseženo doseženo + % P. Hrastnik 212.270 207.911 — 4.359 97,9 P. Ojstro 232.140 218.570 —13.570 94,2 P. Trbovlje 355.220 339.605 —15.615 95,6 P. Kisovec 78.170 75.605 — 2.565 96,7 P. Kotredež 126.590 120.465 — 6.125 95,2 RŠC 30.660 31.584 + 924 103,0 REK Zasavje 1,035.050 993.740 —41.310 96,0 PROIZVODNJA EL. ENERGIJE (MWh) v TET PE I 64.005 48.115 (do1l.lX.) 75,2 PE II 345.000 276.140 80,0 KE 25.500 897 3,6 PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA HRASTNIK letni plan doseženo 'Vo — betonarna (kos) 103.000 52.930 51,4 — kamnolom (m3) 16.000 9.160 57,3 — toplarna (Gcal) 14.840 9.155,8 61,7 GRAMAT :— opekarna (kos) 9,000.000 5,901.268 65,6 — kamnolom (m3) 34.000 31.807 93,6 ZAGORJE — kamnolom (m3) 160.000 78.724,5 49,2 STORITVE, OSTALA PROIZVODNJA — RGD (din) 148,627.520 81,000.000 54,5 — Avtoprevoz (t/km) 6,600.000 6,140.850 93,0 — IMD (ure) 281.040 191.618 68,2 — KET (Gcal) 21.500 12.700 59,1 Erika Kavčič in tako opravičili zelo visoko najemnino, ki jo plačujejo stanovalci. I. S. Prodaja premoga v letošnjem jesenskem obdobju Običajno se vsako leto v spo-mladansko-poletnem času odvzem premoga nekoliko zmanjša in to vkljub sklenjenim pogodbam. Vzrok temu so v industriji razni remonti, kolektivni dopusti in podobno, pri široki potrošnji pa predvsem dejstvo, da v tem času ni kurilna sezona. Premog je pač sezonsko blago in najbolj idealno bi bilo, da bi povpraševanju kupcev lahko prilagajali našo proizvodnjo. V jesenskem času namreč vedno povpraševanje za nakup premoga izredno poraste, večkrat tudi preko naših proizvodnih možnosti — to predvsem za debele vrste premoga — kose in kocke s strani kupcev v široki potrošnji za ogrev. Podobno situacijo je pričakovati tudi v letošnji jeseni. S pogodbami imamo za IV. trimesečje t.l. razporejene vse po planu predvidene količine kosa in kock, dočim je mesečno ca. 1.000 ton orehovca neprodanega, vendar v tem času ni bojazni, da bi ga ne mogli plasirati. Že sedaj v septembru je namreč interes individualnih kupcev za nakup predvsem debelih vrst premoga pa tudi oreha direktno v naši maloprodaji, precej porasel. Tudi trgovska podjetja s kurivom v Sloveniji, s katerimi poslujemo, urgirajo dobave, ker zaradi izredno po- večanega povpraševanja ne morejo sproti oskrbovati svojih kupcev s premogom. Manjkajoče količine kosa in kock morajo celo uvažati iz rudnikov v BiH. Le manjše število kupcev s področja industrije še uporablja premog v svoji proizvodnji ali za ogrevanje tovarniških prostorov; večina se je namreč že preusmerila na tekoča goriva ali plin. Industrijskim podjetjem dobavljamo večinoma vrste oreh, grah in zdrob. Ker večina od njih preko poletja ne želi imeti večjih zalog premoga, že tudi ona izražajo želje za večje dobave v jesenskih mesecih. Toplarno Ljubljana redno oskrbujemo s potrebnimi količinami premoga zdrob-prah. Presežke orehovca in posebno prahu že od pomladi dobavljamo Termoelektrarni Šoštanj. Presežki prahu so nastali predvsem zaradi planirane manjše potrošnje v TE Trbovlje, ki je 3 mesece t.j. od 15. julija do 15. oktobra s proizvodno enoto II v generalnem remontu. Zaradi njenih napolnjenih deponij-skih prostorov pa bo potrebno verjetno še dalj časa odpremljati prah v TE Šoštanj, kjer prav v tem mesecu potekajo poizkusi kurjenja rjavih prmogov (ZPT, Senovo, Laško) v mešanici z velenjskim lignitom. Stane Kralje Bodoči dostop do železniške postaje v Trbovljah in na separacijo v Trbovljah ter Termoelektrarne se bo v bodoče zelo spremenil. V gradnji je namreč cestno križišče — deteljica. (Foto A. Bregant) Dejali so.. JOSIP BROZ TITO, predsednik SFRJ in CK ZKJ Na koncu želim posebej poudariti neizogibnost in pomen samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja. Sporazumevanje je pri nas obrodilo že velike rezultate. Spomnimo se, koliko je bilo prej sporov, ki so ponekod prehajali celo v mednacionalne prepire. Zdaj je to bistveno drugače, čeprav še zmeraj ne gre vse čisto gladko. Želel bi, da bi sporazumevanje hitreje potekalo, kajti če se bo preveč zavlačevalo, škodi to vsem. Pri tem je vsekakor treba imeti pred očmi celotnost interesov naše države, ne pa samo svojih parcialnih, ozkih interesov. Ne smemo dovoliti, da bi nekatere družbenopolitične skupnosti ali delovne organizacije kršile sprejete sporazume in prevzete obveznosti, zlasti glede osebnih dohodkov, dviganja cen investicij in gradnje novih objektov, zadolževanja v tujini in podobno. Ravno tako moramo preprečiti monopolistično ravnanje posameznih dejavni- Aktivnost samoupravnih organov Delavski svet do industrijske montažne delavnice Delavski svet DO Industrijske montažne delavnice,' je imel cvojo 6. sejo, 18. 8. 1978, v klubskih prostorih TOZD SIMD. Na tej seji je DS obravnaval in sklepal o naslednjih zadevah: — seznanjen je bil s finančnim rezultatom poslovanja TOZD in DO v L polletju 1978 v primerjavi z načrtom za to razdobje. Celotni prihodek je bil dosežen v višini 49 ^/o, ostanek dohod, pa v višini 136,6%, od predvidenega. Iz ostanka kov. Če kakšno podjetje v svoji republiki izkorišča monopolistični položaj, to škodi podjetjem v drugih republikah. Tega ne smemo trpeti. Tudi takšne pojave je treba odstranjevati s samoupravnim dogovarjanjem, na dohodkovnih temeljih. Problem pravilne delitve dohodka je slej ko prej eno ključnih vprašanj našega razvoja in naših celotnih odnosov. Temu vprašanju bomo morali v prihodnje posvetiti še več pozornosti. Če ne, si lahko nakopljemo zelo negativne posledice ne le na gospodarskem, temveč tudi na političnem področju. Mislim, da bomo negativne pojave v sedanji fazi našega razvoja dosti lažje opravljali, če bomo preprečili neodgovorno ravnanje, če bomo čedalje strožji, kar zadeva delovno disciplino in dosledno uresničevanje dogovorjenih stališč in sprejetih obveznosti. FRANCE POPIT, predsednik CK ZKS Eno izmed vprašanj, na katera bi radi v tem trenutku opozorili je, da se še vedno zelo pogosto sprejemajo materialne odločitve, ki so povezane z razvojem (investicije) in z drugimi oblikami porabe, — ne da bi zagotovili kritje v sredstvih iz lastnega dohodka ali iz združenih sredstev, ki so dejansko prigospodarjena, — ne da bi uredili medsebojne odnose, ki so s tem povezani (pravice, dolžnosti in odgovornosti) na dohodkovnih osnovah v skladu z določili, ki smo jih zapisali v zakonu o združenem delu, v zakonu o družbenem planiranju in v drugih sistemskih zakonih. Tako se dogaja: — da se poraba vseh vrst giblje v obsegu, ki presega razpoložljivi dohodek (kar poraja vedno znova inflacijo, pritisk na dviganje cen, otežuje borbo za večjo produktivnost in ekonomične j še gospodarjenje, povzroča ekonomski nemir in nesigurnost in spodkopava povezovanje, ki temelji na trajnejšem poslovnem sodelovanju in prevzemanju skupnega rizika itd.); — da se pomemben del odnosov v družbeni reprodukciji ureja na star način, to je pod pritiskom podjetniško lastninskih, lokalističnih in drugih v osnovi lastninskih interesov, in ob močnem administrativnem vpletanju v odnose v družbeni reprodukciji (to ovira procese povezovanja in združevanja organizacij, da hi skupne in družbene probleme razvoja in gospodarjenja razreševale skupaj, po samoupravni poti, na temelju skupnega planiranja, skupnega dohodka in skupnega rizika, skupno, sporazumno razreševale vprašanja, ki so s tem povezana, to zadržuje dejansko premagovanje neustreznih odnosov pri gospodarjenju z denarjem v bankah, neustreznih odnosov med proizvodnimi in trgovskimi organizacijami itd.). Dr. ANTON VRATUŠA, predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Kar zadeva energetiko, je mogoče reči, da nam je zadnja leta v Sloveniji na osnovi samoupravnega sporazumevanja uspelo, da smo skupno porabo precej približali dinamiki gospodarskega razvoja, čeprav še vedno obstajajo resni problemi. Določene rezultate smo dosegli tudi pri združevanju sredstev proizvodnih in prometnih organizacij združenega dela. Nadalje uresničevanje teh ci- dohodka so pokrili še stroške za prehrano med delom, stroške ki izvirajo iz samoupravnih sporazumov, prispevek za razvoj nerazvitih, rezervni sklad, tako da je ostalo čistega ostanka 928.039,25 din. Pri ostanku dohodka sta udeleženi TOZD SIMD in EIMD, medtem ko TOZD KET izkazuje izgubo; — sklenil je, da je treba o nadurnem delu voditi strogo kontrolo, delo v skupnih službah pa bo v bodoče odobraval direktor DO IMD; — posebej je obravnaval problematiko zalog materiala. Te je za milijardo starih dinarjev. Zavoljo tega je sklenil, da je treba nekurantni material čim-preje odpeljati, najkasneje pa do 30. septembra; — obravnaval je vprašanje režijskih stroškov za prevoz, nakladanje in razkladanje materiala za druge TOZD. S tem v zvezi je sklenil, da naj prihaja v skladišče TOZD SIMD le toliko materiala, kolikor ga potrebuje ta TOZD za svoje potrebe; — načeloma se je strinjal s tem, da se IMD včlani v poslovno skupnost RUDIS s tem, da je treba postopek izvesti v skladu z določili zakona o združenem delu; — na podlagi predhodnega razpisa s strani DS DO IMD, posebna razpisna komisija predlagala, delavski svet pa ga je imenoval Vilija Brodarja, inž. str., za individualnega poslovodnega organa — direktorja DO IMD, za dobo naslednjih štirih let. Delavski svet SOZD REKZ 3. zasedanje delavskega sveta SOZD REKZ je bilo 21. avgusta 1978. Na zasedanju so razpravljali in sklepali o naslednjem: — strokovne službe DS ASO so dobile nalogo, da morajo takoj proučiti in ugotoviti realnost pripomb DO TET k samoupravnima sporazumoma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev DS in DO za opravljanje del skupnega pomena DS ASO in DS TSO SOZD REKZ; Ijev pa bo predvsem odvisno od hitrejšega uresničevanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih. Letos smo v republiki prvič po 15 letih ustvarili precejšnje rezerve pri proizvodnji električne energije in zagotovili stabilno preskrbo, poleg drugega tudi s skupnimi naložbami v drugih republikah. Največji podvig na tem področju je vsekakor gradnja prve jedrske elektrarne v Jugoslaviji. Jedrska elektrarna Krško je skupna gospodarska akcija dveh sosednjih republik. S to se v celoti uresničujejo ustavna načela o skupnem vlaganju ne glede na meje med republikami. Ker je to zelo pozitivno, bomo tako nadaljevali in prešli tudi na skupne naložbe pri proizvodnji premoga v drugih republikah. — sklenil je, oziroma sprejel na znanje, da bo gradivo za zasedanje DS SOZD REKZ posredovano vsaki TOZD v osmih izvodih. Ti so namenjeni delegatom, poslovodnim organom in družbenopolitičnim organizacijam za predhodno obravnavo in sprejemanje stališč; — sprejel je pojasnilo elek-trostrojne službe ZPT glede pridobivanja atestov za razno opremo; — sprejel je priporočilo za delavske svete v Hrastniku, da naj ponovno razpravljajo o terjatvi društva prijateljev mladine Hrastnik iz leta 1975, v znesku 170.000,00 din (op. ur.: ti delavski sveti so medtem že sprejeli spreminjevalni sklep po katerem odstopajo od svojega prvotnega sklepa, da je treba plačati ta znesek iz sklada skupne porabe); — odobril je, da gredo stroški za organizacijo in izvedbo letošnje proslave dneva rudarjev v znesku 232.387,30 din v breme sklada skupne poraba; —• sprejel je poročilo o doseženem poslovnem rezultatu TOZD in DS REKZ v I. polletju t.l. Hkrati s tem, je v celoti osvojil ukrepe, ki jih je predlagal izvršni odbor SOZD REKZ. Ti ukrepi se nanašajo na vložitev naporov za doseganje čim večjega obsega proizvodnje, gibanje materialnih stroškov, zadržitev ravni osebnih dohodkov, kjer delitev ni v skladu z višino doseženega čistega dohodka in da naj bo delež skupnega dohodka v prometu z električno energijo, ki pripada elektrarni in premogovništvu za energetski del proizvodnje, realiziran najmanj v mejah planiranih osnov za udeležbo na skupnem prihodku; —- potrdil je poročilo o doseženih poslovnih rezultatih skupnih služb REKZ v I. polletju 1978; — sprejel je rebalans gospo-darskofinančnega načrta za leto 1978, s poprejšnjim soglasjem delavskih svetov DO, TOZD in DS. Ob tej priliki je sklenil, da mora vsaka TOZD in DS sprejeti akcijski program, katerega izvedba bo omogočila doseči proizvodne, finančne in organizacijske ter poslovne rezultate za letošnje leto; — na temelju predhodnega javnega razpisa, je delavski svet na predlog razpisne komisije soglasno imenoval Srečka Klenovška, dipl. inž. rud., individualnega poslovodnega organa — generalnega direktorja SOZD REKZ, za naslednjo 4-letno mandatno obdobje; — imenoval je posebno komisijo za primopredajo poslov generalnega direktorja DO REKZ na nove direktorje DO ZPT, DO TET, DO RGD in DO IMD. Predsednik komisije je Drago Hribar, dipl. prav.; — v odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito na ravni SOZD REKZ je imenoval devet članov. Vodi ga generalni direktor SOZD REKZ po svoji službeni dolžnosti; —; odobril je za potrebe SOZD REKZ za letošnje leto 100.000,00 din za kritje stro- Z investicijami v zadnjih dveh letih je Opekarna TOZD GRAMAT povsem spremenila tudi svoje zunanje oblike. Na fotografiji vidimo južni portal krožne peči. (Foto A. Bregant) škov reklame in propagande in enak znesek za stroške reprezentance; — po ustrezni obrazložitvi je odobril izplačilo akontacij na OD za nove delovne naloge in opravila na ravni SOZD z veljavnostjo od 1. 7. 1978 dalje. Akontacije bodo veljale do končnega rezultata ponovljenega referenduma o sprejetju dopolnitev in sprememb pravilnika o osnovah in merilih delitve sredstev za OD, drugih OD, osebnih prejemkov in sklada skupne porabe. Izvršilni odbor DO ZPT 5. seja izvršilnega odbora DO Zasavski premogovniki, je bila 30. avgusta t.l. Na njej so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah: — odbor je sklenil, da je treba vso skrb posvetiti odpravljanju okvar in pomanjkljivosti, ki vplivajo na potek proizvodnje ppemoga. Vse ostale dejavnosti ZPT se morajo angažirati pri ustvarjanju dohodka, da ba tako čimbolj razbremenili stroške, ki odpadejo na premog; —■ sprejel je operativni proizvodni načrt za september, po katerem je predvidena proizvodnja v višini 114.500 ton premoga; — da bi v septembru zanesljivo dosegli proizvodni načrt, so dobile TOZD RESD, v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju nalogo, da se morajo v celoti angažirati pri vzdržbi in remontih, da bi jamska mehanizacija delovala brez okvar. S tem v zvezi je sprejel še nekaj dodatnih sklepov; — na znanje je sprejel informacijo, da so TOZD in DS izdelale akcijske programe, katere bo obravnaval in jih sprejel DS DO ZPT na svoji naslednji seji; —• sprejel je nekaj sklepov, ki se nanašajo na obračun osebnih dohodkov za avgust, posredovanje podatkov o doseganju in delitvi celotnega prihodka in dohodka za julij in za prvih sedem mesecev t.l. vsem TOZD in DS DO ZPT. Finančni sektor se bo angažiral, da bi vse TOZD DO ZPT prešle z obračunom OD na AOP, istočasno pa bo ta sektor proučil možnost izdelave obračuna OD na avtomatski obdelavi v razumljivejši obliki in na točen prikaz prispevkov, ki jih plačujemo od osebnih dohodkov; — sklenil je organizirati javno razpravo o osnutku samoupravnega sporazuma o pridobivanju prihodka iz svobode menjave dela pri prometu proizvodov in storitev na relaciji TOZD — rudarske elektrostroj-ne dejavnosti; v ta namen je imenoval posebno strokovno komisijo za usklajevalni postopek; — seznanjen je bil s stališči tehniškega kolegija glede udeležbe na mednarodni razstavi Rudarstvo 78, dne 13. septembra v Beogradu; — odobril je udeležbo enega vodilnega delavca na- strokovni ekskurziji v ZDA za dobo 14 dni v oktobru t.l.; — vse TOZD so dolžne obvestiti DS SS ZPT o vseh samoupravnih sporazumih, ki jih sprejmejo s strani zunanjih institucij, zaradi določitve enotnih stališč in priprave tolmačenj; — na znanje je sprejel obvestilo, da TOZD Premogovnik Trbovlje ustanavlja blagajno vzajemne pomoči zaposlenim; — v zvezi z deli za izgradnjo novega mostu, ki bo povezal glavno cesto, s cesto proti separaciji v Trbovljah, so nastale težave pri dobavah deputatne-ga in drugega premoga. Poslovodni organ je dobil nalogo, da je treba zadevo razčistiti; — to sejo je nadaljeval 10 2. 9., na njej pa je obravnaval obračun OD za avgust t.l. S tem v zvezi je sprejel ustrezne sklepe, ki so se nanašali na izplačilo OD za avgust. Delavski svet DO Rudarsko gradbena dejavnost 3. seja delavskega sveta DO RGD je bila 16. 8. t.l. Na njej so razpravljali in sklepali o naslednjem: —■ seznanjen je bil z dogovorom RUDIS, ki se nanaša na poslovne odnose RUDIS — DO RGD. Delavski svet se z odgovorom RUDIS ni strinjal in je zavoljo tega sklenil, da se je treba v bodoče izogibati podobnih nesporazumov, ker je uspešno poslovno sodelovanje možno le s korektnimi odnosi obeh partnerjev; — seznanjen je bil z rezultati finančnega poslovanja DO RGD, posebej pa še TOZD GRA-MAT in TOZD Avtoprevoz »Zasavje«. Vsi so poslovili v I. polletju pozitivno in izkazali ostanek čistega dohodka; —• potrdil je rebalans gospo-darsko-finančnega načrta za leto 1978 za SOZD REKZ; — strinjal se je s tem, da se v bodoče za prevožen km z lastnim osebnim avtom, od 1. 8. 1978 dalje zaračunava odškodnina v višini po 2,20 za prevoženi km; — sklenil je, da je treba razpisati nekatera dela in naloge v DO RGD; — ustrezne sklepe je sprejel tudi v zvezi z izdelavo analitične ocene vseh nalog in opravil v REKZ, ki jih je treba izdelati do konca decembra t.l., s posebnim ozirom na vrednotenje teh nalog in opravil v DO RGD; — v DO RGD se uvede vnovič dežurstvo v prejšnji obliki, s tem da se število delavcev, ki izvajajo dežurno službo poveča; — potrdil je nove cene za prevozne storitve, ki jih opravljata TOZD Avtoprevoz »Zasavje« in TOZD ESMD z veljavnostjo od 1. 9. 1978 dalje; — potrdil je nove cene za prevoz opeke z veljavnostjo od 15. 8. 1978 dalje; —• imenoval je delavsko kontrolo DO RGD; — sklenil je, da se je treba pri obračunavanju opravljenih investicijskih del v celoti držati pogodbenih določil; — delavski svet je sprejel na znanje informacijo o možnostih prevzema novih del v letošnjem in prihodnjem letu, ki Martin Frigl z vajencema v elektrodelavnici TOZD Premogovnik Trbovlje. (Foto A. Bregant) letu predvidevamo v II. polletju spremembo izvajanja praktičnega pouka učencev rudarske stroke, to pa predvsem iz razloga, ker se stalno pojavljajo vprašanja o nezadostnem praktičnem znanju absolventov rudarske stroke. S tem v zvezi bo treba doseči skupen dogovor z proizvodnimi TOZD, da bi izvajanje praktičnega pouka za učence 3. letnika potekalo v teh TOZD. Ravno tako predvidevamo spremembo pri izvajanju praktičnega pouka za učence I. letnika. Za učence ostalih strok pa bo praktični pouk potekal po programu v šolskih delavnicah. Poleg že ustaljenih oblik dela izvenšolske aktivnosti želi- mo v tem šolskem letu popestriti tudi samoupravo učencev, tako v šoli pri vključevanju v delo razrednih in šolske skupnosti, kakor tudi v domu v delo domske skupnosti in osnovne organizacije ZSMS, tako da se bo pri delu njihovih organov pokazal večji interes in samoiniciativnost. Glede na preobrazbo srednjega šolstva bomo morali navezati še tesnejše stike z ostalimi strokovnimi šolami; istočasno pa bo potrebno poglabljati odnose z delovnimi organizacijami v smeri iskanja novih rešitev in usmeritev izobraževanja za potrebe temeljnih in. delovnih organizacij. Jože Omahne Kadrovska problematika v proizvodnji premoga bi jih izvajala DO RGD in to plinovod v Ljubljani, predor Karavanke, izgradnja dveh jaškov ter odkopa in drobilnice v Gvineji. Začenja se šolsko leto v RŠC Po vsej verjetnosti je šolsko leto 1978/79 zadnje v katerem bo izobraževanje mladih potekalo še po starem zakonu, kajti s preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje in s tem v zvezi s sprejetjem novega zakona v letu 1979 se predvideva, da bo v šolskem letu 1979/80 izobraževanje potekalo po novem zakonu. Ob tem nastopa vprašanje, kako bo s prilivom in odločitvijo mladih za izučevanje poklica rudar, saj opažamo, da zanimanje za ta poklic med mladimi upada. To opažamo pri vpisu, s katerim ne moremo biti zadovoljni, saj se je na razpisna prosta učna mesta za poklic rudarja za šolsko leto 1978/79 (od skupno 100), prijavilo le 79, od tega je bilo zdravniško sposobnih 56 učencev. Na razpis 40 prostih učnih mest za poklic elektrikarja pa se je skupno vpisalo v 1. letnik 19 učencev; od tega 5 učencev za poklic kovinar, 14 učencev pa za poklic elektrikar. V šolskem letu 1978/79 je v TOZD RŠC naslednje številčno stanje učencev: 1. letnik, rudarji — 56 učencev, kovinar + elektrikar — 19 učencev; 2. letnik, rudarji — 48 učencev, kovinar + elektrikar — 17 učencev; 3. letnik, rudarji — 51 učencev, kovinar + elektrikar — 15 učencev; 3. letnik, avtomehanik — 2 učenca; 3. letnik, vrtnar — 1 učenec. Skupno je v staležu TOZD RŠC 209 učencev. Število oddelkov za rudarje se je zmanjšalo za enega, tako da jih imamo šest (vsak letnik po dva oddelka). V letošnjem Delavci REK Zasavje smo s sprejetjem srednjeročnega programa za obdobje 1976—80, opredelili nadaljnje smernice v politiki zaposlovanja in razreševanja kadrovsko socialne problematike. V spodnji tabeli lahko zasledujemo planirano število delavcev, ki bi bili potrebni za izvajanje planskih nalog v tem srednjeročnem obdobju in potek dejanskega zaposlovanja. Zaposlovanje 1976—1980 TOZD 1976 plan stan. 1977 plan. stan. 1978 plan stan. 1979 plan 1980 plan indeks plana RPH 952 857 946 936 951 917 942 935 98,2 RPT 699 700 688 753 680 720 672 672 96,1 RPZ 1088 943 1121 1026 1119 957 1048 928 85,3 Sep. T. 412 381 412 379 402 343 390 390 94,7 RSC 81 88 84 87 84 77 86 90 111,1 Skup. 3232 2969 3251 3181 3236 3014 3138 3015 97,1 REKZ skup. 5081 4999 5124 4886 5133 4779 5052 4944 97,2 Za odstopanje dejanske zaposlenosti od planirane, je več vzrokov. Med pomembnejšimi so tile: — zaradi sprememb montan-geoloških pogojev so se spreminjali tudi letni načrti proizvodnje, kar je indirektno vplivalo na zaposlovanje novih delavcev. — z novo samoupravno organiziranostjo je bilo izvedenih več organizacijskih sprememb (pripojitev ali samoupravna osamosvojitev večjih organizacijskih delovnih enot ali skupin delavcev); — porast upokojevanja delavcev, ki so večino svojega življenja prebili na delu v rudnikih; — povečana fluktuacija, ki ima svoje osnove v zaposlovanju novih delavcev z nestalnimi delovnimi navadami; moupravljanja na ožje skupine delavcev (povečanje števila TOZD in DS) pogojuje tudi boljšo informiranost in ločeno izvajanje del v administraciji, ki so jih do sedaj opravljali skupno. Pri zaposlovanju novih delavcev se ne kažejo le težave v iskanju in fluktuiranju delavcev na neposredni proizvodnji, pač pa tudi pri pridobivanju strokovnih delavcev z VIS in VIŠ izobrazbo, ki so nujno potrebni za pravilno vodenje in usmerjanje poslovanja delovne organizacije. Tudi tu je osnovni vzrok v neurejenih dohodkovnih odnosih, kakor tudi v utesnjenosti našega kolektiva pri nudenju bonitet na področju družbene- ga standarda. Vedeti moramo, da gre tu predvsem za kader, ki je vezan precej časa na strokovno izobraževanje in stalno izpopolnjevanje in ga je potrebno dolgoročno planirati. Z aktivnejšim in bolj usmerjenim izobraževanjem ter štipendiranjem si poskušamo kader vzgajati sami, vendar tudi tu opažamo nezanimanje za rudarstvo (razpisane štipendije za študij na rudarskem odseku FNT ne podelimo v celoti, ker ni dovolj interesentov). Deficit ugotavljamo predvsem pri iskanju kadrov z VIS in VIŠ izobrazbo rudarske, ekonomske in pravne usmeritve. Trenutno štipendiramo na visokih šolah 26, na višjih 8, na srednjih pa 55 štipendistov. Vzporedno je evidentiranih 6 izrednih slušateljev na visokih šolah, 13 jih je vpisanih na višjih šolah, 26 pa jih študira na večernih srednjih šolah. Pri pregledu staleža zaposlenih na dan 30. 6. 1978 za celoten REK Zasavje lahko ugotavljamo, da izobrazbena struktura zaposlenih ni najboljša in da zahteva dodatna vlaganja v izpopolnjevanje oz. nadaljnje izobraževanje ob delu. Izjema je le TET kjer je izobrazbena struktura ugodnejša. — zanemarjanje urejevanja družbenega standarda za že zaposlene in novosprejete delavce; — usihanje delovnih rezerv iz bližnje okolice in iz Slovenije in omejen sprejem delavcev iz drugih republik; — upadanje zanimanja za rudarski poklic zaradi lažjega in bolje plačanega dela v drugih dejavnostih itd. Podatek, da se zaposlenost v jamah zmanjšuje, stalež zaposlenih na zunanjih neproizvodnih delih pa rahlo zvišuje, kaže na že podane ugotovitve, povezane s težavami zaposlovanja jamskih delavcev ter vzporedno nakazuje problematiko povezano z reorganizacijskimi spremembami našega kolektiva. Prenašanje ' direktnega sa- Jože Novak z ročno motorno žago prirezuje jamski les, ki ga pripravlja za vse TOZD proizvodnje premoga — TOZD Predelava jamskega lesa Trbovlje. (Foto A. Bregant) TOZD nepopol. popol. POKŠ VK S VIS VIS Skupaj 8 1. 8.1. tehn. š. RT 389 92 191 27 19 3 4 728 RH 546 130 175 43 23 3 4 924 RZ 542 130 230 36 22 1 4 965 Sep. Trb 199 47 71 21 10 1 1 350 RGD 314 248 107 38 28 2 7 744 ESD 27 23 88 12 10 2 — 162 Gram. 39 9 11 2 3 1 — 65 Avtoprev. 29 11 38 — 2 — — 80 RŠC 20 10 30 5 15 1 — 81 DS SS 25 45 28 6 48 11 20 183 TET 44 163 179 56 39 10 6 497 Skupaj: 2174 908 1148 249 219 35 46 4779 Rudarstvo v zadnjem času pestijo ne le težave o krog pridobi- vanja novih delavcev, pač pa je opazen nenormalen porast odsot- nosti z dela in fluktuiranje delovnih moči. Fluktuacija delavcev v zadnjih petih letih: leto prihod odhod razlika 1973 622 590 + 32 1974 504 474 + 30 1975 579 540 + 39 1976 438 533 — 95 1977 571 641 — 70 do 30.6. 1978 269 362 — 93 Delavci, ki se na novo zaposlujejo, prihajajo večinoma iz dru- gih republik z : neustaljenimi delovnimi navadami in s specifič- nostjo okolja, kjer so živeli. Vzroki odhoda delavcev so precej različni. V naslednji tabeli so prikazani številčni pokazatelji z navedenimi vzroki zaradi ka- terih je do 30. 6. 1978 prenehalo delo skupaj 362 delavcem. ODHOD DELAVCEV PO VZROKIH DO 30. 6. 1978 ZA REKZ L CZ) Vzrok prenehanja H S N o3 P* CD C/D O O cž Q CZ) ti S 1 c a O KZ) ti CZ) CZ) Q H §< ti H C/D Pismeni sporazum 4 16 8 6 22 6 1 2 5 ■ — 70 samovoljna prekinitev 8 25 31 4 14 2 1 1 86 izključitev upokojitev 3 7 1 — 1 ' — 1 — — 1 14 star. 26 15 19 5 12 3 — 1 1 3 5 90 upokojitev inval. 1 3 2 2 2 1 — 11 v JLA 18 15 15 2 4 2 3 1 — 60 umrli 3—3 1 4 1 — — ■ — . 12 v zapor 2—2 — 1 — — ■ — 5 za določ. čas pren. v posk. — — 2 — — — — — 2 dobi s strani delavca 6 1 — 7 prekvalifikac. 1 — 1 red. odpoved — — 3 — — — — — — 4 Skup. odhod: 66 87 86 20 61 15 1 5 5 9 7 362 Skupaj prihod: 39 76 31 11 82 8 2 7 1 9 3 269 (nadaljevanje sledi) Skupščina republiškega sindikata energetike in premuguvništva Dne 2. oktobra t.l. bo ob 10. uri v dvorani skupščine občine Trbovlje, skupščina republiškega odbora sindikata energetike in premogovništva pri Zvezi sindikatov Slovenije. Na skupščini bodo obravnavali delo, ki so ga opravili v zadnjem štiriletnem obdobju. Obravnavali pa bodo tudi kongresne dokumente, ki jih je pripravila Zveza sindikatov Slovenije in Zveza slindikatov Jugoslavije za bližnje kongrese, močan poudarek pa bo dan tudi obravnavi delovnih usmeritev za nadaljnja štiri leta. Na koncu bodo izvolili odbor novega republiškega sindikata energetike in izvolili delegate, ki bodo zastopali ta sindikat v zveznem odboru. Skupščine se bodo udeležili vsi dosedanji člani republiškega odbora sindikata energetike in premogovništva, teh je 40, nadalje bodoči oziroma novi članli odbora, teh bo okrog 30, zastppani pa bodo tudi občinski sindikalni sveti iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ter medobčnski sindikalni svet, predstavniki občinskih kofe-renc in medobčinske konference SZDL iz revirjev, prav tako tudi zveze mladine in zveze komunistov. Na skupščini pp bodo sodelovali tudi predstavniki REK Zasavja in drugih delovnih organizacij s področja energetike in premogovništva, zastopani pa bodo tudi predstavniki Republiškega izvršnega sveta, Gosppdarske zbornice Slovenije, Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva, predstavnik zveznega odbora sindikata energetike in premogovništva ter Janez Bar-boriič, podpredsednik Zveznega sveta sindikatov Jugoslavije. Anton Hančič 000630000 On ti r—< xO m NO vn s o m rg NO (N NO NO (N OO oo rg rg ti P< ^ ti O N (XI 4-J S S ti (N ti rg m K/D (N (N 2 > E E 3 3 js ^cd 3 •ti 3 p p 5- u d) C rg rg cd % rg m d) ti 5 3 S Sh cd e N LU 3 bJ) * H bi) bi) 5h i-< H H bi) H 3 u 3 d 3 u 3 cd P 3 cd P 'm cd P 3 ti o p d) ti O ti 3 p o P 3 ti o p OD H S u -1 > H >N ^dT ti #3 .d? ti ti ti O 3 ti 3 ti 3 e3 3 o 3 o _3 3 o t3 o .3 o .3 o .3 o .3 3 o .3 o «< -S I rg ^ ti 2 2 2 ti ti ti bi) cd bi) cd bi) cd bD cd ti bi) cd (/) C/D H H H H £ P p H H H N N N N H N < P CZ N | cd P oo oo oo r~ r~ f2 oo s co S ti oo ti ti ti ti .§ ‘ti :ti d O d od P ON 3 3 3 3 3 ti 3 3 3 3 3 3 3 X. in ti 3 3 3 3 ON 3 3 3 3 3 ti" LU P a c 3 d> r—I >N .& .S >N .S ti ep ti >N •E ti .p > O z u S c cT N ti ti O ti 3 ti d) 5-i ti ti d) >N .S > jd 3 ti" p 8 ti 3 3 d) 3 N d) ti a 3 cT ti > jd d) >N g < >00 >N ^ M £ 2 til < >N ti p § P c a čz >o CZ d) o 0C S > c o ,rH C E c O g CL Pi cd P E bi) d) p 3 3 cd £ ti ti 1 cd d >o O til p o > ti. .S ti d> ti 2 i >N cd E o ti ti o 5 cd E o £ ti tj- ti N PQ CZ > ti >(/) o LL o o P H p o I z 3 g 'E ^ £ 2 E ^ c £ •E 3 O > cd 3 31 5h O ti E •E, 'ti •E, "ti cd ti •p ti" •E, ‘ti cd ti .Cd 31 cd ti cd ti •P ti3 cd ti *a ti3 > £ a cd -E bi) T3 . o > > 3 o > o > O > o > o > O > o > O > O > o > O > o > o _J cd •E p N N ti CZ) p O O CZ CZ DO H P P N PH O p P Q H P H P ti ti O P p N P N P H P u K/D tn 3 $-4 O CZ) ti ti C H N O H CZ P CZ ti P CZ CZ ti CZ P o ti ti ti p CL ti .o □ ti 2 jd 3 ti C cd •E, bi) cd LU p o cd bi) d) C P o rg N -J < H~a rS ^ 3 H 3 o .o o ti H .O o LU OC u H CZ) 1 2 O p. M O 2 z s ti ti j—) u < N 3 0) >N P 5h ti N •E, ti c > •E, ‘d? ti •E, > cd "o ti cd cd jj >N d) o d) o bi) cd N ti > .Cd '3 ti cd O bi) cd N E Q_ ‘E O J rt m o O 0/ fl 8.2, O Z o. > O O C ti > O z < o > O bfi cd .N "E cd u o to •3 •o o ti .a o cd bi) d> ti ti E d) > 8 cd bi) O fl .ti ‘o cd bi) O E 8 c3 S? O d . v < Z o S w u z > w < >IS1 H P ti Q CO N - • > 5 ti tj ^ " s ti N 2 -S « 5 •a E 3 O Bi ^ rt CZ) M Z > O J M Q g « ! § E E -3 l rt O ti z > o ti ti Q ti ft ce N d r i s I r=? O 3 e C CL) d) ^ H Ph ti O ‘S > o bi) O E o £ 'S > O 'OD O E S Oh S Cj > (ti O T3 d) £ ti ti 'E > o bO O E o OD O S O £ v E od a o (Z) s £ "E cd T3 5 ti 0) P, •E, 2 cd a d) C/D 3 I cd T3 p ti 'ŠES a ^ Os 00 JO 2 & co m co m 00 0 m S NO r-l \D ON m 00 no f'- OO co O ON ON OO rf co CO N (X, ti ■^T ON vO r~~ (N ti ti "d- ti rf .d .ti CO CO ^ CO co 2 .ti ti in .ti d 3 CO d X ti 'ti 'ti 0 0 0 0 e c c e N 5 N N O g; O _0 "o -g "o "o >N >n >N >N ti X) ti ti •g :u . So u 'ti n ^ d d in a « d CN d ti e? ^d 'o š L. L? S ti 'ti >N ti c 1 >N £> 'o ti bi) d >x 1 ti g ^ 8 a « S -d" ti ££) X ti T3 sL d CL O 'o > ti L? NO M "E ti -- 1 5 t/S u 5 =5 a NO "d ti d1 U Z O H O 0000 O H H Z O > H 5 oi Ž O 2 ti >N ti ti .aT .ti" .ti .d .ti .cT eti .ti ¥ .d .d .ti" .ti" ti" d d u u *> "> P > > > P 13 ti d ti bi) d ti ti ti ti ti ti L. Lt L. L. 1 ti •e -e -e -e -e ti -e -e -s ti C/) A ti H N H H H H H H H H H H H H H H H H H H § CZ) d d P E ’3? —< 00 00 co 00 CO co 00 00 00 r~ r~ 00 OO OO rt" OO OO OO OO OO .d c ^ d d ON ON tti ON m" vo \d no vd vd NO NO CN t-N.* od NO NO VO d 0 d P d d ON O ° II 03 U U "1 s '1 2 cL • C »5 o 3 u Q ^ >U tl V) 03 O H 2 d O . D. T3 6' bti 2 5 13 -D 03 03 03 03 ■ ■--) • ■—i •»—i —j 13 "d 'G T3 O O O O > > > > K H N CZ) q Q Q co £ Dh Oh 00 Q ‘S d H CZ) O Z Oh D Z CZ) ti Z > O ti ti Q V) O C > _d c? 13 5 03 o I ! § ti Ch bi) 03 N V) 0 03 0) ¥ | ! 1 o ti cz) cz) cz) cZ) Q Q Q Q «— M ro -rt ti 13 C O c < o ti 13 U O ti o H ti H (D C ti d 2 o ti o V) E 03 •2^ o s H S 2 % "o o ti H E o ti >N .E .1 | C 73 ra d 'u c 5 s yi < j ti a c o ti 2 ti •N O Ctd a N o3 d d o3 'd> 13' T? 'd o o o o > > > > ^ a Z ti ti H > Oh CL d O C ti Lh o3 . C M ^ 13 T3 ti o O S S * ti H J CL CL > d d .s g* L C C bti a; tj ? o g CL a) c t « "a U N H > H c/3 O 2 ti S C/3 < 2 > O ti ti Q u e a, 3 ti V3 Q .1 | O 03 ti C 2 o P >N .S •t :! < 1 ti 'd _nT >ti 5 u VD >N .E S •d o m rd ti .& 'd Uh O 13 < M jd O CL d 6 d5 0^ »S ti > 13 ti C O -I "d 13 •2, d d d d •1—) ) *F—^ »F—) cd .ti _ti d 13 O > •0 -a 0 0 > > 33 3 > 13 O > -d1 0 > 1 ■a' -a’ ■5’ 000 > > > CZ) Q Q O Q H N CZ) a Q Q Q f-< CZ) CZ) p 0 a; N 0 H S s ““ VD W < < < CZ) CZ) p g N 5 5 M O S S Pd H C/3 PJ < P ti P < O ti Z ti >N D od - R ti N O C d C ti X) 13 d bti O O x d •d d od ti ti ti S ti H ti .d ^d c' "ti 13 13 d bti ti •t ‘ti x ti > .E o X 53 13 3 d od O H < S < od a 2 [d ti d s JD 13 d bti < M 8 Q c ^ > II H V) O g o D S y 3 CZ) V) 13 O S s CL < Z > O ti ti P ti c CL d c/) P ti > 2 "ti u o ,s d o E a> ti X X 3 13 C ti 13 Z M ti ti Z -d < 2 9 « - 0< 3 3 O 'O -o H -S -S H (D O W .E - S O U h ^ H C/D PJ d ti '5 bti ti d ti d "d d d £ o Nd •2, 'd o > c^ CZ) CZ) p H CZ) o Z CL D Z CZ) C Z > o ti ti p ti c CL d ti *—> na 2,8 mlrd. termalnih enot. NOVE REZERVE LIGNITA V MAKEDONIJI Strokovnjaki rudarsko energetskega kombinata Bitola so ugotovili nove velike rezerve lignita v Pelagoniji. Zavoljo tega pripravlja kombinat dokumentacijo za izvedbo II. faze izgradnje termoelektrarne. Trenutno gradijo dve termoelektrarni z zmogljivostjo po 210 MW in to v bližini vasi Suvo-dol, kjer na površini 1000 ha leže rezerve lignita, katere cenijo na 195 milijonov ton, z vrednostjo okoli 1811 Kcal. Lignit bodo pridobivali na površinskem kopu. Nova nahajališča lignita so našli tudi pri vaseh Živo j no in Germijan. Te zaloge pa so precej obsežnejše od suvodolskih. Tu je okrog 300 milijonov ton lignita s kalorično vrednostjo okoli 2.200 Kcal, leže pa v globini 100 m. Te rezerve pa bodo izkoriščali šele po letu 1990. VEČ PREMOGA IZ IBARSKIH PREMOGOVNIKOV V ibarskih premogovnikih črnega premoga v Baljevcu, so odprli novo jamo. S proizvodnjo v tej jami bodo dosegli skupno letno proizvodnjo v višini 250.000 ton. Z deli na zgraditvi nove jame »Jarando« so začeli letos na dan srbskih rudarjev, 6. avgusta. Letna proizvodnja te jame bo znašala okoli 70.000 ton črnega premoga. SVETOVNI ENERGETSKI VIRI V LETU 1977 V preteklem letu so iz svetovnih energetskih virov načrpali 6,7 mlrd. ton energije v obliki nafte, premoga, plina, vodne in atomske sile. Daleč naj večji potrošnik energije so bile z 1.853 mili j. ton ZDA. Čeprav predstavlja 217 milij. Američanov le 5 °/o celotnega svetovnega prebivalstva, potrošijo le-ti več kot 1/4 celotnega svetovnega energetskega potenciala (na osebo 8,5 ton). Sledijo zahodno- evropske države s 1.243 (države EGS: 955) milij. ton in SZ s 1.143 milij. ton. Ostale vzhodnoevropske države so porabile 442 milij. ton, LR Kitajska 440 milij. ton, Japonska 358 milij. ton. ostale države pa 327 milij. ton. V državah v razvoju so energetske potrebe v zadnjih letih močno porasle. Njihov razvoj in industrializacija sta imela za posledico, da se je energetska potrošnja od leta 1965 dalje podvojila na 890 milij. ton. FRANCOSKA VLADA VZTRAJA PRI SVOJEM PROGRAMU JEDRSKIH CENTRAL Francoska vlada je potrdila, da bo kljub naraščajočemu odporu ter zavlačevanju vztrajala na že v letu 1974. sprejetem programu o gradnji jedrskih central, po katerem bo Francija razpolagala do leta 1985 z jedrskimi centralami s skupno kapaciteto 32.000 MW. Te centrale bodo dajale energijo, ki ustreza 45 milij. ton naftnih enot, kar predstavlja 20(°/o celotnih francoskih energetskih potreb. S tem bo Francija prihranila letno pri naftnem uvozu po sedanjih cenah vsaj 20 mlrd. fr. Vendar pa je ta številka (45 milj. naftnih enot) nižja od predvidenih 55 milij. ton naftnih enot (25 '°/o celotne energije), ki naj bi jih dosegli glede na načrt sprejet 1. februarja 1975. Diferenca je nastala zaradi zavlačevnja pri gradnji atomskih central v zadnjih letih. DO LETA 1984 NOVA TERMO ELEKTRARNA Hrvaško elektrogospodarstvo bo leta 1984 pridobilo nove milijone kilovatnih ur električne energije. Tedaj naj bi namreč zgradili novi blok, termoelektrarno III. v Sisku. Gradnja je zasnovana na podlagi kurjenja s tekočim gorivom, ki si ga bodo zagotovili v zadostnih količinah iz rafinerije Sisak. Po predvidenih načrtih je zamišljena konstrukcija termoelektrar- ne Sisak III. v takšni izvedbi, da bi se lahko vklopila v sistem »polkoničnih« elektrarn, po potrebi pa bi lahko obratovala z zmogljivostjo instalirane moči 60 megavatov. Do sedaj zgrajena bloka TE Sisak, ki imata instalirano moč 210 MW, proizvajata 2 milijardi 400 milijonov kWh električne energije. MANJ TERMOELEKTRARN NA PREMOG Termoelektrarne na premog v EGS gradijo vedno manj. Industrijsko združenje za rudarstvo in energijo je objavilo pregled, po katerem je tak razvoj v popolnem nasprotju z zaključno izjavo, ki so jo vladni predstavniki držav deveterice podpisali na srečanju v Bonnu in po kateri naj bi imel premog dolgoročno vedno pomembnejšo vlogo. Iz tega pregleda pa izhaja, da v državah EGS do leta 1984 ni planirana nobena elektrarna, ki bi uporabljala izključno premog. Predvidenih je pet blokov s skupno kapaciteto 3.205 MW, vendar bodo v njih kombinirali premog s kurilnim oljem ali zemeljskim plinom. Če bi namesto teh energetskih virov uporabili premog, bi lahko dodatno zagotovili letno porabo približno 20 milij. ton premoga. Za ostale na novo načrtovane energetske kapacitete (prek 70'%) pa je kot osnova predvidena jedrska energija. VELIK USPEH ZNANOSTI Pred kratkim je svetovno časopisje objavilo vest, da je uspelo strokovnjakom princetonske univerze v ZDA doseči za eno sekundo temperaturo 60 milijonov 0 C in s tem kontrolirati termonuklearno fuzijo kot vir energije. Doslej je bila to le teorija, sedaj pa so, sicer za izjemno kratek čas, strokovnjaki uspeli uspešno izpeljati uspeh nuklearne fuzije. To je odločilen korak k pridobivanju električne energije s procesom fuzije, s čimer bi po besedah vodilnih strokovnjakov rešili energetsko krizo in odvisnost od organskih in mineralnih go- riv, ker fuzija predstavlja neomejen vir energije. Temperatura, ki so jo dosegli v laboratoriju za fiziko te univerze, je tolikšna, kakršna je na površini sonca. Isti strokovnjaki računajo, da bodo do leta 1982 zgradili nov reaktor, tipa TO-KAMAK s katerim računajo, da bodo dosegli celo do 100 milijonov 0 C. Ker je tudi v praksi potrjena možnost nuklearne fuzije reaktorjev, smatrajo, da je možna tudi zgraditev elektrarn na principu fuzije. Vendar to še ne bo danes, pač pa v 20 oziroma v 30 naslednjih letih. Vse dosedanje jedrske elektrarne koristijo proces razvijanja jedra atoma urana, ali takoimenova-ne fizije, kar pa je drago zaradi razmeroma majhnih količin urana na svetu. Fuzija pa bi omogočila pridobivanje poceni električne energije, ker se težki vodik v obliki devterija in terci j a nahaja v velikih količinah v morski vodi, kar predstavlja seveda večno surovino. Po tej fuziji je količina nuklearnih odpadkov milijonkrat manjša kakor pri fiziji. Tako da bi tudi v ekološkem pogledu bila ta energija sprejemljivejša. Dosežen je bil torej uspeh, ki ima izredno močan odziv po vsem svetu. OPIRANJE NA PREMOG Minister za industrijo Velike Britanije je pred kratkim seznanil javnost, da se bo njihova država v nasljednjih letih vse-bolj naslanjala na premog v pogledu pokrivanja potreb po energiji v državi. V bodoče ne bodo gradili več elektrarn na nafto. Večje število teh elektrarn je bilo zgrajenih pred približno 15 do 20 leti, medtem pa se je cena nafte 5-kratno povečala. Cenijo, da bodo znašale britanske rezerve premoga najmanj, 300, lahko pp tudi 1000 let. Za eksploatacijo teh rezerv premoga, to je za odpiranje novih premogovnikov in nabavo rudarskih strojev, bodo investi-raili 4 milijarde funtšterlingov. VEČJA PRODAJA PREMOGA V ZAHODNI NEMČIJI Po naj novejših vesteh združenja zahodnonemških proizvajalcev premoga, se je prodaja premoga v I. polletju povečala za 16,0/o v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Povečana prodaja premoga gre na račun večje porabe v termoelektrarnah in zaradi večjih naročil železarske industrije. Zavoljo tega so se občutno zmanjšale zaloge premoga. V I. polletju t.l. je znašala produktivnost rudarjev v ZR Nemčiji okoli 4 ton/delavnik in je trenutno naj večja v Evropi. PORABA ENERGIJE V SSSR Sovjetska proizvodnja premoga, ki pokriva 1/3 skupne porabljene energije v njihovi državi, se je lani povečala na 722 milijonov ton. Porast načrtuje tudi v naslednjih letih, vendar se bo delež premoga v primerjavi z drugimi vrstami energije zmanjševal. V letu 1980 bo njihova proizvodnja premoga znašala predvidoma 800 milijonov ton, kar pa bo le 1/4 skupne porabljene energije v SSSR. Po nekaterih ocenah je v SSSR 62% celokupnih svetovnih rezerv kovenčionalnih goriv. Po teh ocenah se v SSSR nahaja okoli 55'% svetovnih rezerv premoga, 45 % rezerv plina, preko 60 % šote in 37,1 % nafte. Proizvodnja nafte stalno narašča. V letu 1977 so jo načrpali 546 milijonov ton, do konca tega stoletja pa računajo na proizvodnjo 700 do 800 milijonov ton. Preteklo leto so proizvedli 346 milijard m3 plina. Proizvodnja plina pa stalno narašča. Proizvodnja električne energije je lansko leto znašala 1,150 milijard kWh in je v stalnem porastu. Poleg teh znanih virov energije pa v SZ izpopolnjujejo tudi nove vire energije, kakor npr. izgradnjo magnetne hidrodinamične elektrarne, ki lahko koristi katerokoli vrsto goriva. Doslej obratuje le ena takšna elektrarna v SSSR, ki pa je eksperimentalnega značaja. Večje programe ima tudi na področju gradnje jedrskih elektrarn. NEDOKONCNI RAZVOJNI PROGRAM Po raznih statističnih podatkih llahko povzamemo, da že četrto leto zapored stagnira oziroma upada proizvodnja in poraba črnega in rjavega premoga v naši državi, med tem ko lignit pridobiva množične kupce, v prvi vrsti združeno elektrogospodarstvo. Težave pa nastopijo pri črnem in rjavem premogu. Iz meseca v mesec namreč ugotavljajo, da je prodaja teh dveh vrst premoga otežkočena, zato je tudi proizvodni ritem počasnejši. Zmanjševanje proizvodnje s tendenco upadanja je osnovna značilnost za ti dve vrsti premoga, kakor ugotavljajo v Gospodarski zbornici Jugoslavije. Zavodi in ustanove ter gospodinjstva le občasno koristijo ti dve vrsti premoga v glavnem za centralno ogrevanje, industrija pa se postopoma osvobaja premoga in daje prednost naftnim derivatom. Črni in rjavi premog pridobivamo v glavnem z jamskim načinom, torej s klasičnim rudarjenjem. Le v nekaterih izjemnih primerih, ga pridobivajo na površini (Banoviči). Proizvajalci črnega in rjavega premoga se stalno soočajo z nerentabilnostjo poslovanja, osipanjem ali pomanjkanjem delovih moči, zaposleni pa z nizkimi osebnimi dohodki. Oči-vidno bo treba sprejeti dolgoročne sistemske ukrepe s pogojem, da se definira tudi programska orientacija. NOVOST V JAMI MORAVA Pred nedavnim smo poročali v našem glasilu, da so pred kratkim obnovili delo na deloviščih južnega revirja v centralnem delu aleksinskega premogovnika Morava, v globini 530 m., kjer je 3. aprila 1978 prišlo do eksplozije metana, zaradi katere je izgubilo 12 rudarjev svoja življenja. Od avgusta naprej proizvajajo dnevno blizu 1000 ton kakovostnega premoga. Zaradi zagotovitve varnejšega dela v tej jami, so montirali tako-imenovani metanometri j ski sistem s svetlobnimi in zvočnimi signali zaradi kontrole plina in zraka. To so najsodobnejši aparati, ki so bili doslej proizvedeni v svetu. Jama Morava pa je prva v naši državi dobila ta sistem za kontrolo zraka in plina. BRIKETARNICA ZA TRI PRE MOGOVNIKE V Timoški pokrajini obratuje več premogovnikov. V glavnem obratujejo pod težkimi pogoji. Težave bo deloma ublažila tovarna briketov z letno proizvodnjo 300.000 ton. Zgradili jo bodo letos jeseni v Bogovini pri Baljevcu. Sredi prihodnjega leta, ko bo pričela obratovati, bo tovarna dnevno potrebovala okoli 70 vagonov drobnih vrst rjavega premoga iz Bogovine, Čitluka pri Sokobanji in drobnih vrst lignita iz Ložnice pri Zaječarju. Briket bo imel vrednost okoli 5.000 Kcal. Za to proizvodnjo imajo že zagotovljeno tržišče, prodajali pa ga bodo dvakrat dražje kot doslej. Za rudarje je to posebnega pomena, ker je drobnih vrst premoga vsaj polovica od celokupne njihove letne proizvodnje. Tovarna briketov bo stala 60 milijonov din. VEČ ČRNEGA PREMOGA NA POLJSKEM Na Poljskem letos pripravljajo odpiranje petih novih rudnikov črnega premoga. Nahajajo se v Šli jonskem in Ljubij inskem bazenu, kjer znašajo rezerve premoga okoli 57 milijard ton, računano do globine 1000 m. Z odpiranjem novih in modernizacijo dosedanjih premogovnikov, bo znašala letošnja proizvodnja črnega premoga na Poljskem 192 milijonov ton, do leta 1985 pa bo znašala že okoli 240 milijonov ton letno. Po proizvodnji črnega premoga je Poljska na četrtem mestu na svetu. Za njih je to nezamenljiva surovina za železarsko industrijo, ki je dobila izredno velike izmere, saj je Poljska po proizvodnji jekla na četrtem mestu na prebivalca. Do leta 1980 bodo rekonstruirani oziroma popolnoma obnovili 18 dosedanjih premogovnikov. TEŽAVE V IEK KOSTOLAC Temeljne organizacije združenega dela, ki poslujejo v okviru Industrijsko energetskega kombinata Kostolac, so v I. polletju t.l. poslovale zelo težko. To se nanaša predvsem na TE, ki je zaradi izjemno dobre hidrološke situacije obratovala manj, kot je bilo predvideno, to pa se je odražalo tudi na proizvodnji premoga na odkopih Kostolca. Rudarji so nakopali 15 % manj premoga, kakor ga je določal načrt za to obdobje. NOVA HIDROELEKTRARNA ZAVOJ Akumulacijo in hidroelektrarno Zavoj pri Pirotu, Srbija, bo zgradila delovna organizacija »Hidrocentrala Zavoj«, katero pravkar ustanavljajo. To je epilog večmesečnih razprav, o tem, kdo naj bi realiziral projekt izgradnje velike akumulacije na reki Visočici in hidroelektrarno z močjo okoli 80 MW, ker prvotni nosilec investicije Vlasinske hidrocentrale, niso mogle sprejeti tega dela. Na bodočem gradbišču te hidroelektrarne bo angažiranih okoli 1000 delavcev in strokovnjakov. Prvi kW elektrike iz te HE naj bi začeli pritekati leta 1984'. PRIPRAVA ENERGETSKE BILANCE ZA LETO 1979 — MAJHEN PODUK Strokovnjaki so pričeli pripravljati energetsko bilanco Jugoslavije za leto 1979. Sestavljale! se bodo morali potruditi, da tudi letos ne bo prišlo do nesporazumov. Delo na letošnji bilanci energetike so lansko leto pričeli pravočasno, vendar je čas pokazal, da delo ni bilo opravljeno dobro. Čeprav se bližamo koncu leta, še vedno nimamo končne energetske bilance Jugoslavije za letošnje leto. Kakor vidimo, je do tega prišlo zaradi nesporazumov glede količine uvožene nafte. Poraba nafte in naftnih derivatov je v ekspanziji, kar v dobršni meri spodnaša domači premog, na katerem temelji doma- ča energetska politika. Poraba nafte se je v letošnjem I. polletju povečala za več kot 10 °/o nad načrtom, ponekod pa celo za 30'°/o. Pomanjkanje bilance se kaže torej negativno na različnih straneh. Letošnje leto mora služiti kot poduk za bodočnost. Tudi v naslednjem letu bo proizvodnja in poraba vseh vrst energije rasla. To nedvoumno pomeni, da je na-daljni uvoz nafte, derivatov, naravnega plina in premoga za kdksanje, tudi v bodoče neizbežen, in bo za to treba v bodoče zagotoviti devize. Če bilanca tudi za naslednje leto ne bo pravočasno pripravljena in sprejeta, bodo ponovno nastopile težave. Bolje je sprejeti bilanco, če tudi ne najpopolnejšo, kakor pa da jo sploh ni. VARČEVANJE Z ENERGIJO Senat ZDA je odobril vladni načrt o premogu. Ta predvideva obveznost proizvajalcev električne energije, da se v bodoče bolj orientirajo na uporabo premoga, namesto drage nafte in plina iz uvoza. O zakonu bo moral reči svoj »da« še predstavniški dom. Smatrajo, da tu ne bo težav glede na to, da je senat zakonski načrt že odobril. CEMENTARNA TRBOVLJE PRED VEČJO INVESTICIJO Trbovdjska Cementarna je zadnjo rekonstrukcijo pričela leta 1969 in končala v letu 1972, z redno proizvodnjo pa so pričeli leta 1973. V okviru te rekonstrukcije so postavili novo 1000-tonsko peč za za proizvodnjo klinkerja. Sedaj ima Cementarna zmogljivosti, ki omogočajo letno proizvodnjo okoli 500.000 ton raznih vrst in mark od 350 do 550. Klinker proizvajata dve peči, od katerih je ena Smidth na mokri postopek, ki obratuje že 17. leto in ima zmogljivost 300 ton klinkerja na dan ter novo 1.000 tonsko peč na suhi postopek, ki obratuje od konca leta 1972. Zastarelost peči in različnost tehnološkega postopka narekujeta zamenjavo stare z novo, moderno pečjo. To terja tudi normativ optimalne proizvodnje cementa, ki znaša okoli 1 milijon ton letno. Proizvajalci cementa Jugoslavije so v sporazumu o razvoju cementne industrije v razdobju od 1976 do 1985 predvideli, da bo trboveljska cementarna povečala proizvodnjo z novo 1.250-tonsko pečjo že v letu 1979. Stališča vseh večjih porabnikov cementa, to je trgovine in gradbeništva ter Ljubljanske banke in družbenopolitične skupnosti je, da naj bi pričeli z rekonstrukcijo leta 1979. V razdobju od leta 1979 do 1982 bi namesto dotrajane 300-tonske Smidtho-ve peči zgradili novo 1.500-ton-sko. Z dosedanjo 1.000-tonsko in novo 1.500-tonsko bi dosegli proizvodnjo 1 milijon ton cementa letno, s čimer bi dosegli optimalno ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Produktivnost bo po novi investiciji na evropskem povprečju. Za 1 tono cementa hi potrebovali v bodoče le eno delovno uro. Zmanjšali bodo porabo goriva, (mazuta), preprečili bi nadaljnji uvoz cementa iz tujine in drugih republik, zagotovi- li b: nadaljnjo delo delavcev Cementarne; kar pa je najpomembneje, odpravah bi do leta 1982 onesnaževanje okolja. Doslej dnevno uhaja z dimnimi plini v zrak okoli 7 ton prahu, ki onesnažuje njihove delovne prostore, pa tudi bližnjo in daljno okolico. Z izvedbo te investicije bo Cementarni s stoletno tradicijo zagotovljena tudi v perspektivi lepa bodočnost. DODATNI PROSTORI LJUBLJANSKE BANKE V TRBOVLJAH Ljubljanska banka — Temeljna banka Zasavje, je 7. septembra t.l. odprla nov oddelek za investicije — dolgoročne naložbe: poslovati je pričel v novih prostorih v Trbovljah, Opekarna 2 (Plevčakova hiša). Poslovanje tega oddelka je izdvo-jeno iz sedeža Temeljne banke Trg revolucije 27. Zaradi razširitve poslovanja banke je nastala kriza s prostori. DAN CEMENTARJEV V soboto, 3. septembra so delavci trboveljske Cementarne na Pleskem proslavili dan ce-mentarjev. Proslavili pa so tudi 102. obletnico svojega obstoja: S proslavo so pričeli športniki, na proslavi pa so podelili 31 delavcem priznanja za njihovo 20-letno delo v Cementarni. V kulturnem delu programa je pel Trboveljski oktet. TOVARNA POHIŠTVA V TRBOVLJAH SE RAZŠIRJA Tovarna pohištva v Trbovljah, je ena izmed delovnih organizacij, ki se je rodila iz nekdanje mizarske delavnice osrednjih rudniških delavnic. Sprva je bilo to Strojno mizarstvo, ob Savinjski cesti, sedaj je to TOZD Tovarna pohištva Trbovlje, ki je vključena v Slovenijales Ljubljana. Avgusta t.l. so pričeli z gradnjo nove hale, ki bo imela po zgraditvi 500 m2, V nekaj vrstah namenjena pa bo za skladiščenje gotovih izdelkov ploskovnega pohištva. Dela izvaja GIP Beton Zasavje — TOZD Opera-tiva Zasavje, v okviru njihovega programa rekonstrukcije oziroma modernizacije. Hkrati obnavljajo kotlarno, skupno s TOZD Operativa Zasavje in TOZD TIKA. V načrtu pa imajo, da bodo v naslednjih letih razširili svoje tovarniške prostore, severno od sedanjih prostorov in to na bivšem Hudari-novem zemljišču. V ta namen so že odkupili hišo in zemljišče. HRASTNIŠKI PLANINCI SO PRAZNOVALI SVOJ JUBILEJ V nedeljo, 3. septembra je bilo na Kalu zelo živahno. Planinsko društvo Hrastnik je namreč proslavilo svoj 30-letni jubilej. Na slavnosti je govoril obširno o ustanavljanju društva ppvi predsednik pripravljalnega odbora Albin Dušak. Po znanih podatkih je ustanavljanje PD Hrastnik, ki je doseglo v 30 letih zelo velike uspehe na vseh področjih, potekalo takole: Dne 13. 2. 1948 je šest članov PD Trbovlje (Ante Beg, Viktor Simčič, Slavo Šentjurc, Milan Cerinšek, Tine Lenarčič in Tone Škoberne), organiziralo v bivšem rudniškem konzu-mu v Hrastniku predavanje Anteja Bega: Domače gore v sliki in besedi. Ob tej priliki sta Viktor Simčič in Tine Lenarčič že zbrala prve člane za bodoči PD Hrastnik. Po končanem predavanju je bil ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev PD v Hrastniku, s predsednikom Mirkom Kovačem na čelu, ob navzočnosti 100 občanov. Iniciativni odbor je nato pričel s pripravljanjem za postavitev koče na Kalu, PD Trbovlje pa je 8. 7. 1948 poslalo OLO Trbovlje prijavo o ustanovitvi novega PD v Hrastniku. Dne 11. 7. 1948 je bila nuerad-na otvoritev nove planinske ko- če na Kalu. To zgradbo jim je podaril takratni OLO Trbovlje in je stala dotlej v Jagnjenici. Dne 18. 4. 1948 so jo pripeljali do Čeč, nato pa so jo zvozili po delih na Kal. Uradna otvoritev koče pa je bila 15. 8. 1948. Sicer pa je bilo društvo ustanovljeno 4. 4. 1948 in je v začetku štelo 120 članov. Do ustanovitve je bila večina teh članov včlanjenih v PD Trbovlje. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki ga je vodil Albin Du-šak, ostali vidnejši odborniki pa so bli Alojz Sivec, Mirko Kavšek, Mirko Kovač, Edi Toplak, Tine Pfajfer, Martin Funkl, Hubert Plaznik in Silvo Rejc. Pravi ustanovni občni zbor pa je bil 11. 7. 1948 v še ne povsem dograjeni koči na Kalu. V letu 1950 so napeljali v ko čo še vodovod, v naslednjiih letih do leta 1964 pa so zgradili povsem nov planinski dom na Kalu; staro kočo, ki je med tem že dotrajala, pa so odstranili.' Na proslavi so 32 članom, ki delajo v društvu od ustanovitve dalje, podelili priznanja. Sicer pa društvo šteje 820 članov od katerih je 230 pionirjev in druge mladine. OSEMLETKA ZA ODRASLE BREZPLAČNA Šolski center Trbovlje — TOZD Revirska delavska univerza, organizira večerno osemletko za odrasle in to brezplačno. V enem letu bodo kandidata opravili dva razreda. Vpisati se bo možno in dokončati 5., 6., 7. in 8. razred. V večerni šoli za odrasle, ki poteka ob delu, predavajo naslednje predmete: v 5. razredu samo slovenska jezik in matematiko; v 6. razredu poleg tega še biologijo, zemljepis, zgodovino in estetsko vzgojo; v 7. in 8. razredu pa se tem predmetom pridruži še samoupravljanje, fizika in kemija. Prijave sprejemajo kadrovske službe v delovnih organizacijah, možno pa se je obrniti tudi direktno na organizatorja Revirsko delavsko univerzo v Trbovljah, Trg svobode 11 a. REFERENDUM O ZDRUŽITVI RUDIS — IBT BODO PONOVILI Pred tedni je izšla ppsebna številka Informatorja, glasila RU- DIS Engineering Trbovlje, v kateri so predstavniki RUDIS in IBT orisali dosedanja prizadevanja za združitev teh delovnih organizacij v enotno delovno organizacijo RUDIS—IBT. Ta prizadevanja potekajo že od leta 1975 dalje. Z združitvijo naj bi delavci potrdili predloge samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in članov Poslovne skupposti RUDIS o potrebi po združitvi obeh delovnih organizacij v eno. Obe dosedanji delovni organizaciji sta zelo uspešno poslovali, vendar se obeta še nanaljnji vzpon, potem ko bodo združeni. Nova delovna organizacija naj bi delovala kot organizacija skupnega pomena za poslovno skupnost RUDIS. Združitev bo pomenila združevanje dolgoročnih interesov delovnih ljudi v združenem delu, dano pa bo jamstvo za še uspešnejše delo v bodoče, tako za člane obeh kolektivov, kakor tudi poslovno skupnost RUDIS. Bodoča delovna organizacija RUDIS— IBT, bo imela v svojem sestavu tri TOZD in to: — TOZD Engineering — TOZD Projektiva — TOZD Aeroinženiring in — delovna skupnost. Referendum dne 11. septembra žal ni uspiel, ker se delavci TOZD Aeroinženiring v Beogradu niso v celoti izjavili za združitev, medtem ko so delavci obeh delovnih organizacij na področju Trbovelj glasovali za združitev. Referendum bodo ponovili po preteku določenega časa. V NAČRTU JE GRADNJA KOLEKTORJA Že dalje časa je v Trbovljah v načrtu izgradnja kolektorja za odpadne vode, ki sedaj odtekajo iz vseh industrijskih in dragih obratov ter stanovanjskih naselij v potok Trbovelj-ščica, ta pa se izliva v Savo. Komunalna skupnost se je odločila ob podpori tudi vseh dragih zainteresiranih organov, da bo v naslednjem obdobju zgradila centralni kolektor za čiščenje odpadnih vod in je v Cestno površino novozgrajenega mostu čez Savo v Trbovljah, so pred kratkim že asfaltirali. (Foto A. Bregant) ta namen naročila izdelavo načrta. Gradnja bo trajala predvidoma osem let, postavili pa naj bi ga ob Kolodvorski cesti pod naseljem »Sušnik«. GRADNJA TOPLOVODA REK Zasavje, DO IMD, TOZD Komunalna energetika Trbovlje, gradi že nekaj časa nov krak toplovodnega omrežja v Trbovljah in to od toplarne v naselju Opekarna, pp-eko Šuštarjeve kolonije, Keršičeve ceste do Doma upokojencev in bodočega socialnega doma v Koloniji 1. maja, ki je še v gradnji. Dela izvajajo GIP Beton Zasavje — TOZD Operati-va Zasavje Trbovlje, dalje IMF Ljubljana, KOP Hrastnik in drugi. Položili bodo 2 x po 800 m toplovodnih cevi. Zavoljo te gradnje, so morali za nekaj časa zapreti enosmerno cesto, ki vodi od Trga revolucije preko Polaja po Keršičev! cesti do Kolonije 1. maja. Urejen je obvoz. VI. ZASAVSKI SEJEM V TRBOVLJAH V dneh od 9. do 18. septembra 1978 je bil znotraj in zunaj Delavskega doma v Trbovljah, VI. Zasavski sejem. Organiziralo ga je ABC Pomurka — Trgovsko podjetje 1. junij Trbovlje, skupno z ostalimi organizacijami združenega dela iz Zasavja in drugod. Na sejmu je bilo razstavljeno naj novejše pohištvo raznih tovarn, bela tehnika, pletenine, konfekcija, metrsko blago, živila in pijače, preproge, talne obloge, zavese in tapiserije, akustični aparati, na zunanji ploščadi pa je bil razstavljen gradbeni material, stavbno pohištvo, dimniški elementi, sanitarna in gradbena keramika, elementi za centralno ogrevanje, opeka, ipd. Vsak dan je bila degustacija raznih prehrambenih artiklov. Organizator je nudil kupcem do 50.000,00 din potrošniškega posojila. V času razstave je bilo možno razstavljene predmete kupiti ob upoštevanju manjšega, 2 do 5-°/o popusta. USTANOVITEV MEDOBČINSKE ZBORNICE V ZASAVJU Letos jeseni bo skupščina SR Slovenije na svoji prvi seji obravnavala predlog zakona o organiziranju organizacij združe- Pred tedni so porušili na Polaju, naselje Opekarna v Trbovljah staro rudniško stanovanjsko hišo, Opekarna št. 7. Na tem mestu bo samoupravna stanovanjska skupnost Trbovlje za razne kupce iz vrst TOZD zgradila nov stanovanjski blok. V teku je preizkušanje terena oziroma ugotavljanje nosilnosti tal. (Foto A. Bregant) nega dela v spjlošna združenja in gospodarske zbornice. Predlog zakona predvideva ustanovitev tudi medobčinskih zbornic. Zato bo tudi v naši regiji ustanovljena gospodarska zbornica. V ta namen pripravlja medobčinski odbor Gospodarske zbornice za Zasavje ustanovitev iniciativnega odbora. Njegova naloga bo, da pripravi vse potrebno za konstituiranje zbornice v Zasavju. To naj bi ustanovili do 30. novembra 1978. Iniciativni odbor tvorijo člani, delegati iz raznih OZD v Zasavju. Privlačna sončna energija V času od 25. do 30. oktobra t.l. bo v Beogradu mednarodni simppzij o tehničnih, ekonomskih in organizacijskih možnostih izkoriščanja sončne energije, hkrati pa bo organizirana tudi mednarodna razstava o-preme in tehnologije za izkoriščanje sončne energije »Solar 1978«. Tako simpozij, kakor tudi razstavo pripravlja jugoslovansko združenje za sončno energijo. Namen organizacije mednarodnega simpozija je v tem, da bi pripomogli k realizaciji dogovora o osnovah družbenega plana Jugoslavije za razvoj elektrogospodarstva, premoga in novih virov energije v tem srednjeročnem obdobju. Gre seveda za vir sončne energije, ki ga je treba sčasoma pričeti izkoriščati tudi v naši državi. Energetski potencial konvencionalnih, to je dosedaj znanih virov energije tako pri nas, kakor tudi drugod po svetu so omejeni. Nafte je še za okoli 30 do 40 let (naftonosni Skrilj avci bi podaljšali to obdobje za 10 do 15 let), premoga je za okoli 150 do 250 let, urana za 25 do 40 let, če bi ga koristili v novejših reaktorjih bi zadostoval od 50 do 100 let), zemeljskega plina za 20 do 40 let. Tudi pri nas je situacija podobna kot v svetu. Spadamo v države, ki nimajo posebno dovolj zalog običajnih virov energije, z izjemo premoga. Preračunano na prebivalca ima Jugoslavija 6-krat manj rezerv raznih virov energije, kakor pa znašajo svetovne rezerve. Energetska odvisnost Jugoslavije je v stalnem rastu. V letu 1960 je ta znašala 13,2%, v letu 1974 31 %, vsak čas pa bo prekoračila 50 °/o. Vrsta držav je pristopila k razvijanju novih virov energije zelo organizirano in na znanstvenih temeljih. ZDA financira namreč razvoj sončne energije v obdobju do leta 1990 z zneskom 3 milijarde dolarjev, da bi zagotovili udeležbo sončne energije v skupni energetiki ZDA s 25 % v letu 2020. Podobne programe imajo tudi vse druge države, v katerih delajo številne agencije. Okoli 35 držav ima pomembne programe za razvoj sončne energije, v 65 državah pa so zelo aktivni na tem področju. Tudi Jugoslavija se vključuje vse hitreje v Med uspešne športne panoge v Trbovljah sodi prav gotovo plavanje, ki se je v zadnjih letih uvrstilo v sam vrh jugoslovanskega plavanja. Pogoji za tak vzpon so bili podani predvsem z zgraditvijo zimskega bazena v Cementarni Trbovlje, ko je bilo mogoče trenirati v ustreznih pogojih vse leto. Prav gotovo so vsi uspehi plavalnega kluba vezani na ta športni objekt, saj je šele ta omogočil smotrno in sistematično plavalno vzgojo otrok v osnovni šoli ter smotrno in sistematično vadbo tekmovalcev vseh starostnih skupin. ta svetovna gibanja. V naši državi se z razvojem sončne energije ukvarja okoli 100 strokovnjakov in znanstvenikov, ki so vključeni v okoli 15 znanstvenih organizacij. 20 delovnih organizacij je začelo z razvijanjem naprav za eksploatacijo sončne energije. V teku je izdelava programa raziskav in iz-koriščenja sončne energije v Jugoslaviji po posameznih republikah in pokrajinah do leta 2000. Na temelju tega programa bi pristopili k širšemu, načrtovanemu izkoriščanju sončne energije tudi v naši državi. Glavni pobudnik v tej smeri je jugoslovansko združenje za sončno energijo —• JUSE, ki je bilo ustanovljeno v letu 1977. Sončna energija je ogromna in neizčrpna. Zemlja jo sprejema 20.000-krat več, kakor znaša svetovna poraba energije danes. Maksimalna intenziteta sončnega sevanja je okoli 1 kW/nT na površini zemlje, dnevno pa znaša ta energetski vir 2 do 6 kWh/m2 na področjih ekvatorja do severnega dela Evrope. V Jugoslaviji so ta energetski vir giblje v mejah od 3 do 4,5 kWh/m2 dnevno, kar predstavlja nadpovprečno dobre možnosti za tehnološko izkoriščanje sončne energije. V sodelovanju z Osnovno šolo v Trbovljah vodi PK Rudar plavalno šolo za druge in prve razrede te šole. V prvem polletju obiskujejo plavalno šolo drugi razredi, v drugem pa prvi razredi. V vsakem razredu imajo otroci po 20 ur pouka plavanja, skupaj torej 40 ur. V prvem razredu se otroci privadijo na vodo, večji del jih že splava, v drugem pa se najboljši nauče že posameznih tehnik plavanja. V lanskem letu navedenega programa nismo uspeli v celoti izpolniti zaradi težav pri prehodu na celodnevno šolo. Vsak razred ima pouk plavanja tedensko po dve uri. Pouk plavanja vsakega razreda vodijo po trije plavalni učitelji. Iz Trbovelj v bazen in iz bazena v Trbovlje pa vodi otroke njihova učiteljica, ki prisostvuje tudi pouku plavanja. Najbolj nadarjene otroke iz plavalnih šol povabi plavalni klub k sodelovanju v klubu. Plavalna šola omogoča, da se lahko vsi otroci v prvem in drugem razredu nauče plavati, predstavlja pa tudi množično bazo za plavalni klub iz katere ta črpa svoj tekmovalni kader, saj gredo v plavalni šoli mimo plavalnih strokovnjakov vsi trboveljski otroci. Tak sistematičen pristop k plavalni vzgoji otrok se seveda odraža tudi v tekmovalnem plavanju. Zadnja leta kvaliteta plavanja v Trbovljah stalno napreduje. Plavalci Rudarja dosegajo razen visokih uvrstitev posameznikov tudi visoke ekipne uvrstitve v vseh starostnih kategorijah. Preveč bi bilo naštevati uspehe naših tekmovalcev v zadnjih nekaj letih tako med posamezniki kot med ekipami tako v republiškem kot tudi v državnem merilu. Navedem naj le nekaj uspehov, ki potrjujejo, da je trboveljsko plavanje v samem vrhu jugoslovanskega plavanja. Najvidnejšo uvrstitev so letos dosegli prav gotovo naši mladinci, ki so ekipni državni prvaki. Visoko so se uvrstili tudi člani, ki so dosegli 6. mesto v državi, prav tako pa tudi pionirji do 10. leta, ki zavzemajo v državnem merilu 4. mesto. Na državnih prvenstvih v vseh starostnih skupinah so posamezniki v letošnjem letu osvojili 19 zlatih, 17 srebrnih in 16 bronastih medalj. Osem plavalcev PK Rudar je uvrščenih v zvezni oziroma mednarodni razred, in vsi ti nastopajo v ustreznih državnih reprezentancah- V mednarodnem merilu so naši plavalci dosegli lepe uspehe predvsem na prvenstvih Bal- P lasanje je v Trbovljah množično in kvalitetno kana, ko so v zadnjih letih osvojili 6 zlatih medalj. Zlato plavalcev Rudarja sicer nima svetovnega sijaja, je pa prav gotovo odraz sistematičnega dela, velike prizadevnosti plavalcev in trenerjev in v danih pogojih tudi največ kar lahko dosežemo. Anton URANKAR Grenland — cilj dosežen! Greenland. Že sama beseda zveni nekako oddaljeno, težko dosegljivo. In res je ta otok, ki leži večinoma severno od severnega polarnega kroga, za naše razmere težko dostopen. Prvič zaradi velike oddaljenosti, drugič pa zaradi slabih prometnih zvez. Za prevoz čez ocean pride v poštev letalo ali ladja. Toda ladja pelje le dvakrat na leto, tako da ostane le še letalo, kot edino možno prevozno sredstvo. Letalo pa je za posameznika predrago in to je bistveni razlog, da Greenland obiskujejo večinoma ekspedicije. Poleg tega je pokrajina precej pusta, za turiste nezanimiva. Naj večja mesta so glede razvoja še v plenicah. To je otok, ki je nedvomno najmanj raziskan predel zemlje na svetu. Temu je vzrok, da vsako leto deluje na njem vrsta ekspedicij, različnih narodov in različnih formatov. Geološko, zoološko, botanično je ta zemlja še zelo neraziskana. Z alpinistične strani je predvem zanimiva njena vzhodna obala. Tu so predeli v katerih še ni bilo človeka, kajti verjetnost, da bi kdo po naključju zašel med te vrhove in doline je minimalna. Vsi ti vzroki so povzročili, da so priprave za odpravo na Greenland stekle. Edine informacije smo lahko dobili od Hrvatov, ki so bili že pred nami na tem otoku. Prijazno so se odzvali in nam pomagali, kolikor je bilo v njihovi moči. Glavno breme priprav je nosil vodja Janez Bizjak, ostali pa smo se trudili, da bi prispevali svoj delež k uspešnosti odprave. Koliko je težav in skrbi pri nabiranju finančnih in drugih sredstev ve lahko le tisti, ki je bil zraven. Vse je minilo, bližal se je datum odhoda. Mrzlično smo urejevali še zadnje podrobnosti. Z vlakom smo se odpeljali v Ko-penhagen, kjer sta nas že čakala Jugoslovana Dolfi in Vladek, ki živita na Danskem. Preko njiju se organ.zirajo vse odprave na Greenland. Ta dva sta uredila vse potrebno za našo nadaljnjo pot. Brez problemov smo se vkrcali na avion DC-8 in po dobrih štirih urah letenja pristali na zahodni obali Greenlan-da v Sondre Stromfjordu. Ime temu kraju dajo letališke zgradbe in hotel letalske družbe SAS. Z drugimi kraji ga vežejo edino letalske in helikopterske proge. Zahodna obala Greenlanda je zaradi toplega morskega toka nekaj kilometrov v notranjost zelena. Vikingi, ki so kot prvi raziskovalci videli ta zeleni pas, so otok imenovali »zelena dežela«. Značilnost tega predela je redka trava, nizko grmovje, nekaj rož, predvsem pa mahovi in lišaji. Živali pa najbolj množično zastopajo komarji, ki dobesedno prekrijejo vsako živo bitje. Naš cilj je bila vzhodna obala. V slabih dveh urah nas je letalo DC-6 preneslo na drugo stran. Pri pristanku je pilot prikazal mojstrsko manevriranje. Vsi smo zadrževali dih, ko so krila letala drsela tik prepadnih sten, ki so se spuščale v morje, polno ledenih gora. Pristanek na peščeni, v fjord podaljšani stezi, je bil dokaj miren. Zaradi mraza smo jo hitro pobrali v edino zgradbo letališča Kulu-suk, to je čakalnico, čeprav so gore okrog nas žarele v zad-jem večernem soncu. Čez uro smo nadaljevali let s helikopterjem do Angmagssalika. Šotore smo postavili za naseljem pod pokopališčem in to brez baterij, čeprav je bila ura okrog polnoči. Ta kraj je naj večji na vzhodni obali in šteje okrog štiristo prebivalcev. Hiše so večinoma lesene in grajene v celoti nad zemljo, ker je svet kamnit. Ena glavnih osebnosti v vasi je policaj, ki ima zelo veliko avtoriteto. Vprašal nas je, če bi hoteli odigrati nogometno tekmo z eskimskim moštvom. Takoj smo privolili. Na tekmo smo prišli v debelih pumparicah in težkih čevljih. Zgledali smo precej smešno v primerjavi z nasprotniki, ki so se že ogrevali v kratkih hlačah in copatah. Igrišče je bilo peščeno, po dimenzijah podobno našim velikim, le da veliko širše. Okrog in okrog so stali navijači in se neprestano hihitali. Polnočna tekma brez reflektorjev pri nekaj stopinjah pod ničlo se je začela. Vse smo dali od sebe, rezultat pa je bil kljub temu 7:1 za domačine. Še vsi preppteni smo si oprtali tridesetkilske nahrbtnike in se odpravili v pristanišče, kjer nas je čakala barkača TI-MIK. Nekaj časa smo opazovali spretno manevriranje krmarja med ledenimi gorami, mraz pa nas je napodil v spalne vreče. Zjutraj smo prispeli v Tasilak fjord. S čolna smo izkrcali opremo. Še zamah z roko v pozdrav in zadnji stik s civilizacijo se je vrnil na barkačo in odplul po fjordu navzdol. Šesturno cijazenje pp morju nas je precej zdelalo., tako da smo izgledali precej borno pod težkimi bremeni. Počasi smo se jih privadili in začeli smo opazovati naravo. To je dežela brez drevja in poti. Dolino, ki je večja od Logarske, na eni strani zapirajo mogočni vrhovi Tri-lingenov, na drugi strani pp puščobna sivina severnega ledenega morja. Hodimo po razmočenih blazinah mahu in lišajev. Včasih pohodimo tudi kakšno cvetico. Iščemo prehode med ogromnimi skalnimi bloki, ki jih je pred stoletji odložil umikajoči ledenik. Povsod curlja voda, ki se na svoji kratki poti od ledenika do morja ne more oplemenititi z rudninskimi snovmi. Gore okrog so sivkasto rjave barve in izgledajo zelo kompaktne. Kasneje pa smo se lahko prepričali, kako nas je videz varal. Počasi smo se dvigovali nad široko delto ledeniške reke. Svet je postajal vse bolj kamenit, slednjič pa smo le stopili na ledenški plato na višini kakih tisoč metrov. Naleteli smo na ostanke prejšnjih odprav. Sonce je močno pripe- V dneh 8. in 9. septembra je Košarkarski klub Zagorje ob Savi organiziral na igrišču na Polju, dan košarke 1978. Prvi dan so nastopile pionirke obeh osnovnih šol in člani Ilirija — Slovan ter II. selekcija Zasavja. Nasledji dan pa je bil do- kalo, za nami pa je kljub temu ostajala čedalje daljša snežna gaz. Neprestano smo se ustavljali, iskali fotoaparate, slikali, samo da smo prišli do sape. Kljub vsem težavam so naslednji dan stali bazni šotori na severnem delu ledenika Sahara, (nadaljevanje sledi) Matevž Lenarčič poldan turnir pionirskih ekip osnovne šole Zagorje, popoldan pa je bila povorka, rekreacijski meti —• upokojenci, nato so tekmovali »godbeniki« in »debeli« in v štafeti sta sodelovali Lisca in Deloza na koncu pa Sever — Jug. Novi rudarski inženirji Na oddelku za montanistiko fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, so v času od 1. 1. do 30. 6. 1978, diplomirali naslednji študentje: —• magister znanosti je postal geolog: Dozet Stevo; — diplomirani inženirji geologije (II. stopnja), so postali: Bizjak Miran, Goljevšček Ana, Petkovšek Borut; —• diplomirani inženirji rudarstva (II. stopnja), so postali: Berič Ljubomir, Mekič Ismet, Negeri Tesfaye, Pudgar Danilo, Taravari Sadri, Zupanc Uroš. Vsem naštetim čestitamo in želimo mnogo uspehov pri delu. Dan košarke v Zagorju Viktor Burkeljc, predsednik krajevne skupnosti Kisovec-Zagorje, je govoril ob otvoritvi novega športnega igrišča v Kisovcu, dne 9. avgusta t.l. O tem smo že poročali, da so novo športno igrišče zgradili domačini in drugi, v glavnem s prostovoljnim delom in ob pomoči združenega dela. (Foto L. Vozelj) 00000000 Hortikultura 78 v Savinjskem gaju uspeh Zasavcev v povorki Mozirje vabi — Cvetlična povorka v Mozirju, — so letos vabili plakati, časopisi, radio in televizija. To je bila osrednja slovenska hortikulturna proslava slovenskih vrtnarjev v Mozirju v prelepi gornjesavinski dolini. Po zamisli mozirskega turističnega društva in gostinskega podjetja, ki so zaprosili za pomoč društvo slovenskih vrtnarjev (DVS) smo v dveh letih po zamisli ing. Ogorevca, slovenski vrtnarji v svojem prostem času na prostovoljni bazi uredili iz zapuščene mozirske gmajne, prelep vrt in park, podoben Volčjem potoku. V Mozirju je čista Savinja, ribnik poln postrvi in labodi, na njem še popestrijo sam gaj, v gaju, ki se razprostira na površini dveh hektarjev, so sestoji dreves, vmes nasadi trajnic in eno- letnic; samo spomladi maja, ko je bila otvoritev, je cvetelo 100.000 tulipanov in jih bo drugo leto še več. V gaju so razne stare stavbe, in sicer kašča, kovačnica, mlin na vodo, kmečka hiša, planinski dom, čebeljnak, drče za les, gozdarska koča, lovska preža itd. Če si želite vse to ogledati ste po dveh urah pošteno utrujeni. Da je gaj dobro obiskan naj povem še to, da bo kmalu prodana 100.000 vstopnica. Obiščite gaj, ne bo vam žal. Toda povrnimo se k slavju 20. avgusta, to je cvetlični povorki, v kateri je sodelovalo tudi zasavsko H. D. Kar 5 avtobusov je odpeljalo pripravljal-ce v Mozirje. 50 deklic v slikoviti) rožastih oblekcah s sončnicami v rokah, je sodelovalo v sprevodu, potem je bil še kamion z elektrarno in najvišjim dimnikom v Evropi s parolo, Zakaj je človeku potrebno delo, je težko napisati v nekaj stavkih. Gotovo pa je, da človek brez dela ne more živeti. Ljudje opravljajo različna dela. Tisti, ki so tako srečni, da so si našli delo, ki ga opravljajo z veseljem, verjetno ne delajo samo zato, da zaslužijo denar, ampak jim delo pomeni veliko več. Zadnjič sem gledal film o nekem invalidu. Nesrečen je bil tako dolgo, dokler ni pričel delati. Ob delu pa je našel zadovoljstvo, zaupanje vase, smisel življenja, pozabljal je na svojo invalidnost. Starši hodijo v službo, ker morajo služiti denar, da nas preživljajo. Mislim pa, da bi delal, čeprav bi imel dovolj denarja in če bi v glavnem delal za denar, bi se zaposlil kje, kjer bi več zaslužil. Včasih pa se mi zdi, da delo utruja. Verjetno ne bi mogel dolgo delati v tovarni ob tekočem traku. To delo se mi zdi, da je tako naporno predvsem da pomaga novi dimnik k boljšemu ozračju in seveda s tem k boljšemu ozračju in seveda s tem k manjšemu uničevanju narave v Zasavju. No in za njim sem jaz sejal žito iz stare sejalnice kot simbol nove rasti v Zasavju. Bili smo pohvaljeni, slikani in filmani. K vsem je prispevalo svoj delež prelepo vreme, tako da smo bili vsi zadovoljni. Upam, da smo se pri tem tudi kaj naučili. In čez dve leti na svidenje v Celju je pisalo na nekem transparentu. Kdaj bomo kaj takega naredili tudi v Zasavju? Kajti v naslednjih letih bo prišla vrsta tudi na nas. Razmislimo, kajti živimo iz narave in z naravo! Zemlja nas hrani in osrečuje če jo gledamo z veseljem in pazimo na njo, da bodo še zanamci lahko živeli in se hranili, kajti s samo atomsko energijo se verjetno ne bo dalo živeti. Milan Kovač zaradi hitenja in enoličnosti, da se ga ne bi mogel veseliti in me tudi visoka plača ne bi obdržala pri taki zaposlitvi. Tudi delo učitelja se mi zdi zelo zahtevno. Učitelj naj bi veliko vedel na vseh področjih, znal pridobiti otroke, jih veliko naučiti in imeti izvrstne živce, da prenaša tiste, ki so večkrat muhasti. Učitelj naj bi bil dobre volje, čeprav se ne počuti dobro. To so tudi prevelike zahteve za razmeroma skromno plačilo. Zato prav gotovo ne delajo le za denar. Največje plačilo jim je verjetno takrat, kadar učenci pokažejo solidno znanje. V Jugoslaviji smo moški in ženske enakopravni. Vsak si lahko izbere poklic, ki si ga želi. Za enako delo je tudi enako plačilo. Veliko se govori tudi o nagrajevanju po delu. To bi bilo tudi edino pošteno. Drugje po svetu je glede tega precej slabše urejeno, saj poznamo delo v kapitalističnih deželah in izkoriščanje delovnih ljudi. Morda sem še premlad za to, da bi napisal, kaj delo meni pomeni. Čutim le, da sem zadovoljen sam s seboj, kadar kaj dobro opravim in da imam slab občutek, če lenarim. Matej Bregant, 8. c OŠ Trbovlje Dve izmed zadnjih prebivalk do nedavnega naj večje stanovanjske hiše v Trbovljah, v Glažuti, zadaj Strojne tovarne — Kristina Hudarin in Marija Gričar (89 let). (Foto A. Bregant) Človek brez dela’ne more živeti '‘‘TSCTa;.:.'--:-- Mnenja šolarjev o delu Kadrovske vesti Delu je največja vrednota človeka. Po delu te cenijo., spoštujejo in plačajo. Sandi Mrcina, 5. e Včasih je človek delal za človeka, danes človek dela zase. Kruh, zaslužen s poštenim delom, je boljši kot kruh, ki ga kupiš z lenobo. Janez Ocepek, 5. e Delo je največje bogastvo človeka. Tisti, ki nič ne dela, je len. In ko ga prevzame lenoba, ga je lahko zelo sram. Matjaž Planinc, 5. e Z delom dosežeš vse. Brez dela ni niti zdravja. Lenoba je najgr-ša stvar. Jože Ričko, 5. e Vsakega človeka je treba že od mladega približati k delu. Lenoba, to je grda lastnost. Če otroke že v mladih letih približamo delu, potem je delaven državljan, ko odraste. Jerica Kovač, 5. e Len in nemaren človek ni nič vreden. Lado Hančič, 5. e Pravi delavec je samo tisti, ki svojega dela ne odlaša na jutri. Delaven narod je lahko ponosen narod! Delo naredi človeka bolj odpornega. Miran Zmrzlak, 5. e Delo je tisto, ki razlikuje človeka od človeka. Erik Kos, 5. e Brez dela ne bi mogli živeti. Delo je častno. Več si, če kaj storiš, več kot človek, ki lenari. Nina Meško, 5. g Brez dela ni kruha. Veliko ljudi misli, da ni treba delati, da jih lahko kdo drug preživlja. Jaz sem še majhna, zato ne hodim na delo kot starši. Hodim pa v šolo. To je tudi delo, ker bom nekaj znala. Nataša Zalar, 5. g Delo je zame radost, veselje in še marsikaj. Igor Plevčak, 5. g Delo mi pomeni vse, kar lahko dam za človeka in za svojo domovino. Vse kar lahko storim za domovino in za svoj narod, bom storila. Vida Koklič, 5. g Delo je življenje. Vsak človek mora delati. Če ljudje ne bi delali in se izobraževali, ne bi mogli živeti. Noben človek ne sme biti zadovoljen s tem, kar je. Urška Hudarin, 5. g Delo je najpomembnejši del življenja. Milan Rozman, 5. h Ne delam zelo rada. Včasih pa se zamislim, kako bi bilo, če bi vsi ljudje lenarili. Marjetka Hočevar, 5. h Delo mi pomeni življenje. Če človek ne bi delal, tudi ne bi živel. Kdor dela je srečen. Tudi jaz delam zase in za druge. Učim se in drugim pomagam. Ko se v delo poglobim, ga opravim z veseljem. Če dela dobro ne opravim, ga opravim ponovno. Delo me osrečuje. Darja Bratuša, 5. d Delo je vir življenja. In kdor kaj naredi, mu naj ne bo žal. Janko Kastelic, 5. d Človek je srečen samo takrat, kadar dela. Lenoba te poniža, delo pa poviša. Manja Pušnik, 5. f OŠ Trbovlje V času od 1. do 31. avgusta 1978, ima kadrovski sektor evidentirane naslednje spremembe: DELOVNA ORGANIZACIJA ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE TOZD Premogovnik Hrastnik Sprejeti: Jančič Franc — vozač, Jolič Zdravko — kopač, Kocman Anton — vozač, Kotar Rado — učnik, Pavčnik Vito — vozač, Ibrič Ni jaz — vozač, Kasumo-vič Behadem — kopač, Emino-vič Jusuf — vozač, Gorenc Peter — učnik, Beganovič Osman — vozač, Ibrahimovič Jusuf — vozač. Odšli: Muhrič Vladimir, kopač — konec prakse; Milinovič Brane, vozač — konec prakse; Pavčnik Matej, vozač — konec prakse; Javornik Drago, zunanji delavec — samovoljna prekinitev; Klarič Mijo, vozač — samovoljna prekinitev; Planinc Marko, zunanji delavec — konec prakse; Prah Rudi, vozač (strojni tehnik) — konec prakse; Savič Vujadin, učnik — v JLA; Omerhodžič Hazim, učnik — v JLA; Zaletel Roman, učnik — samovoljna prekinitev; Črešnar Štefan, učnik — disciplinski odpust. TOZD Premogovnik Ojstro Sprejeti: Točakovič Miloš — vozač, Omič Sadik — kopač, Beganovič Nusred — kopač, Mujič Fuad — kopač, Napret Stanko — zunanji delavec, Ristanovič Dragan — kopač, Mastnak Aleksander — vozač, Matek Cveto — vozač, Murgič Munib — vozač (ključavničar). Odšli: Hul Alojz, kopač — upokojen; Vrabič Milan, učnik — (strojni tehnik) konec prakse; Klarič Luka, učnik — samovoljna prekinitev; Marjanovič Pejo, vozač — samovoljna prekinitev; Hribar Alojz II, kopaški pomočnik — umrl; Cestic Milenko, kopač —v JLA; Stevanovič Bogoljub, učnik — v JLA; Husič Jakub, kopač — v JLA; Mujič Sead, kopač — sporazumna prekinitev. TOZD Rudarska elektrostrojna dejavnost Hrastnik Sprejeti: Vodeb Stojan — kovinostrugar, Grebenc Anton — ključavničar, Šeško Vojko — elektrikar, Špeglič Roman — strugar. Odšli: Zdovc Andrej, elektrikar — konec prakse. Delovna skupnost pomožne dejavnosti Hrastnik Sprejeti: Cepuš Alojz — vozač. Odšli: Ceč Marija, zunanja delavka — konec prakse; Rezec Janko, vozač — (avtomehanik) konec prakse; Planinc Miran, zunanji delavec — konec prakse; Avsec Branko, zunanji delavec — sporazumna prekinitev. Delovna skupnost skupnih služb ZPT, področje Hrastnik Sprejeti: Mesojedec Slavica — ekonomski tehnik (pripravnik). TOZD Premogovnik Trbovlje Sprejeti : Stanislav Hočevar — vozač, Delič Šahbaz — vozač, Marino-vič Milan — kopač, Golob Štefan — kopač, Rac Drago — vozač, Semič Eniz — kopač, Ba-novič Ratko — vozač, Sačič Zehrudin — kopač, Simič Aleksander — kopač, Šičič Marko — vozač, Nukič Husein — kopač. Odšli: Simič Aleksander, kopač — sporazumna prekinitev; Sačič Zehrudin, kopač — sporazumna prekinitev; Dolanič Alojz, vozač — sporazumna prekinitev; Gorobinko Ivan, kopač — upokojen; Prašnikar Rudi, kopač — upokojen; Kranjc Samo, vozač — v J1A; Mujič Ragib, kopač — sporazumna prekinitev; Tabakovič Halid, kopaški pomočnik — v JLA; Dragičevič Milenko, kopač — v JLA; Pučko Franc, vozač — sporazumna prekinitev; Hrvič Nesib, varilec — v JLA; Vujadinovič Mile, kopač — v JLA; Filipovič Pero, kopač — v JLA; Hočevar Stane, vozač — prenehanje v poskusni dobi s strani delavca. TOZD Separacija Trbovlje Sprejeti: Mahmutovič Omer — spenja-lec voz, Hanžič Ciril — spenja-lec voz, Pohar Vinko — zbiralec premoga. Odšli: Štendler Vlado — elektrotehnik — konec prakse; Merzelj Ivan, separacijski delavec — v JLA; Žabkar Franc, strojnik povratnih črpalk — invalidsko upokojen. Delovna skupnost pomožna dejavnost Trbovlje Sprejeti: Borštnar Jože — kopač na površini (upokojenec); Žibret Lovro, kopač na površini (upokojenec). Odšli: Petaver Marija, delavka v vrtnariji — upokojena. Delovna skupnost skupnih sulžb ZPT Sprejeti: Bregar Jani — ekonomski tehnik (pripravnik). TOZD Rudarska elektrostrojna dejavnost Trbovlje Odšli: Zidar Anton, zunanji delavec — sporazumna prekinitev; Ober-žan Bojan, elektrikar — v JLA. TOZD Premogovnik Kotredež Sprejeti: Mujič Hazim — kopač, Mezek Rudi — kopač, Plavšič Rade — kopaški pomočnik, Plavšič Ile — kopaški pomočnik, Šumar Savo — kopaški pomočnik, Smergut Jože — vozač, Hodjič Djevad — spenjalec voz, Tru-mič Ram iz — vozač, Halilovič Ibrahim — vozač. Odšli: Kotar Ludvik, kopač — upokojen; Mustajbašič Izet — samo- voljna prekinitev; Niki Jurij, kopaški pomočnik — samovoljna prekinitev; Mujkanovič Smajl, učnik — v JLA; Knez Štefan, kopač — upokojen; Damastagič Muharem, vozač — v JLA; Ibrahimovič Rado, učnik — v JLA; Okič Sulejman, učnik — v JLA; Mujič Omer, učnik — v JLA: Osmanovič Nu-sret, učnik — v JLA; Fazlič Vehbija, učnik — v JLA. TOZD Premogovnik Kisovec Odšli: Ibrič Nijaz, vozač — samovoljna prekinitev; Beganovič Fe-him, vozač — v JLA; Damastagič Sead, učnik — v JLA; Žba-nič Idris, učnik — samovoljna prekinitev. TOZD Separacija premoga Zagorje Sprejeti: Petrovič Zdravko — separacijski delavec. Odšli: Gabrijel Franc, vozač — sporazumna prekinitev; Vodišek Leopold, strežnik z vrač. — v JLA; Kureš Feliks, spenjalec voz — v JLA. Delovna skupnost pomožna dejavnost Zagorje Sprejeti: Tomšič Mihaela — administrator. TOZD Rudarsko elektrostrojna dejavnost Zagorje Odšli: Drnovšek Ciril II, ključavničar — disciplinski odnust; Marn Leopold, ključavničar — upokojen; Pušnik Karel, mizar — upokojen; Lučič Dragan, elek^ trikar — v JLA. TOZD Rudarski šolski center Zagorje Sprejeti: Cestnik Janez — elektrikar, Pikš Anton II — rudarski tehnik. DELOVNA ORGANIZACIJA TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE TOZD Transport goriva Sprejeti: Drnovšek Tomaž — elektrikar. Odšli: Drnovšek Tomaž, elektrikar — v JLA. TOZD Vzdrževanje naprav Sprejeti: Kovačič Jože — elektrotehnik. Delovna skupnost skupnih služb TET Sprejeti: Rozina Anton — ekonomski tehnik. DELOVNA ORGANIZACIJA RUDAR. GRADE. DEJAVNOST TOZD Rudarske investicijske gradnje Sprejeti: Lemezovič Pašan — vozač. Brkič Mehmed — vozač, Vehabo-vič Ramiz — vozač, Sendič Alaga — vozač, Bezgovšek Marjan — vozač, Ibrič Nurija — kopač, Husanovič Bajro — vozač. Odšli: Žiko Ibrišim, vozač — samovoljna prekinitev; Kasumovič Behadem, kopač — sporazumna prekinitev. TOZD Elektrostrojna in mehanična dejavnost Sprejeti: Šajnovič Ivan — ključavničar. TOZD GRAMAT Sprejeti: Šmergut Janez — ključavničar, Kostanjevič Spomenka — ekonomski tehnik (pripravnik). Odšli: Bokal Vida, žgalec žgane opeke — sporazumna prekinitev. Delovna skupnost skupnih služb RGD Sprejeti: Ramšak Danilo — strojni tehnik. DELOVNA SKUPNOST INDUSTRIJSKE MONTAŽNE DELAVNICE Delovna skupnost skupnih služb IMD Sprejeti: Florjane Vera — socialni delavec (pripravnik). SOZD REK ZASAVJE Delovna skupnost administrativno strokovnih opravil Odšli: Klemen Marija, pomožna delavka v kuhinji na Rabu — konec sezone. Ljuba Poznič Humor In anekdote Letos, ko je bilo dovolj dežja, je krompir na Dobrni izredno dobro obrodil. Nekdo (njegovega imena vam ne izdam), je imel tako debelega, ko ga je izkopal, da je nastala taka luknja, da se je iz nje zadrl gospodar čela v jami: »Takoj zasuj luknjo, al veš kak »durhcug« je, da se bomo vsi prehladili!« Ali veste kaj naredijo Gorenjci ko se zredijo in so jim srajce pretesne v vratu? Operirati si dajo mandeljne! V knjigarno je prišel starejši moški. »Iščem napet kriminalni roman, da ga bom čital na morju«. »Potem vzemite tole«, je svetovala prodajalka. V njej čisto na zadnji strani paše, kako je vrtnar vse naokoli prinesel. Po prvi poročni noči je rekla Silva Alfonzu: »V ostalem mi je tudi poročni prstan premajhen.« »Veste takale vožnja na luno je kar draga,« pojasnjuje astronavt zbranim poslušalcem, »takole okrog 50 milijonov dolarjev«. Pa se je pozanimala tovarišica Cvetka: »Z ali brez zajtrka« . Zadnjič, kmalu po proslavi 200-letnice prvega vzpona na Triglav, je prišel vnet oboževalec gora k fotografu Janku in ga vprašal, če lahko poveča sliko v naravni velikosti. »Seveda«, je dejal Janko »no potem mli pa povečajte Triglav; trikrat sem ga slikal na proslavi in bi rad da bi visel v predsobi«. Sredi noči pozvoni pri Kovačevih. Zunaj stoji s Me Berti in vpije: »Prosim, pridite hitro na pomoč, moja tašča hoče skočiti skozi okno.« »Pridem takoj«, se je podvizal Kovač. »Ja, dobro«, se je še zadrl stric Berti, »pa prinesi kak kol s seboj, jaz tega prekletega okna ne morem odpreti sam«. »Kolio je pa že stara ta krava?« »Dve leti«. »Po čem se pa pozna, koliko je stara?« »Po rogeh, vendar!« »O, saj res, ima dva roga«. Glasilo ureja uredniški odbor: Hinko Jazbec, Emil Kohne, dipl. inž. rud., Tine Lenarčič, Janez Oberžan, Anton Pikš, Anton Šum, Miro Šuštar. Odgovorni urednik: Emil Kohne, dipl. inž. rud. Tehniški urednik: Tine Lenar-čičj Naklada 3.200 izvodov. Za člane delovne skupnosti REK Zasavje je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo Srečno izdaja Rudarsko elektroenergetski kombinat Zasavje, n. sol. o. — 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Tiska TIKA Trbovlje.