URIAVmJ 1 UZ-ILv I «U V LJUUL.iKitl Oošlo V. 1931 k™Lv.40. Letnik Uči Stanovsko politiško glasilo V J V — poverjeništvo Ljubljana " ' ^^ Mesečna priloga »Prosveta« Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1 Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Dint xa inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Polt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112 Novi uradniški zakon in učiteljstvo. Z uveljavljanjem novega uradniškega zakona je zaključena važna doba v razvoju učiteljskega stanu. Zdi se mi, da se tega dejstva vse premalo zaveda zlasti naše slovensko in pa hrvaško učiteljstvo. Zakaj v naši dobi ne teče več življenje tako lepo mirno in lagano, kakor je teklo v prejšnjih dobah in še celo pred dobrimi dvajsetimi leti. Saj se vrši razvoj današnjega življenja s tako naglico na vseh koncih in kra* jih, da ga posameznik komaj zasleduje in si* cer samo še v nekaterih panogah. Da bi motril celoto in jo vsaj V glavnih "obrisih tudi sliva* čal, za to nima niti časa, niti ne dovolj dušev* nih sil. Zakaj dogodki važni in veliki, domači in tuji, bližnji in oddaljeni, podijo drug dru* gega, da jih jedva opaziš. In vendar tangirajo vsakega posameznika, družino, stan, narod, državo; kratkomalo — življenje. Nujno in dobro bi bilo, da vsaj o posameznih med njimi razmišljaš, se vanje poglobiš in si ustvariš o njih svojo lastno sodbo. A kaj, ko ni časa! Komaj si se lotil morda enega vprašanja, ene* ga dogodka že jih čaka deset novih za njim. In vsem se mudi, mudi... Zato ne bo odveč, če nekoliko premo-trimo novi uradniški zakon ne samo z golega materijalnega vidika, kakor ga motri danes najmanj devet desetin jugoslovanskega uči* teljstva, ko preračunava osebne prejemke, ampak se ozremo nanj tudi iz skupnega stanovskega stališča, da vidimo, v koliko je umestna in upravičena gornja trditev. Ž njim je učiteljstvo zavzelo za vselej trdno pozicijo, ki mu pritiče po izobrazbi in delu v človeški družbi. To dejstvo se mnogim zdi samoobsebi umevno, zlasti naši mlajši generaciji, ki ni okušala še mnogo trše skorjice učiteljskega kruha v prejšnjih dobah, ko so ga nam rezali zastopniki raznih političnih strank v vsaki deželici drugače. Razkosani in razcepljeni smo bili na majhne province in našo usodo so imeli v rokah mogotci posameznih političnih strank, kateri so nas cenili samo toliko, kolikor smo mi delali po njihovih navodilih za njihove stranke. Majhen in neznaten je bil vsak naš posameznik, majhen, neznaten in brez resničnega ugleda in veljave je bil ves naš stan. Vsak vaški objestnež si je domišljal, da ima pravico in še celo dolžnost obregati se nad našim delom v šoli in zunaj šole ter z nami razpolagati. In prav takega naziranja so bili z malimi izjemami tudi deželni očetje, ko so nam rezali trdo zasluženi kruhek, kate* rega grižljaj so pogrenile takratne razmere. Naravno, da take prilike in razmere niso mo* gle ustvarjati trdnih in samostojnih značajev vsaj v povprečju ne. In iz tistih dob datira tip učitelja slabiča in vetrnjaka v slovenski literaturi, kakor so ga izklesali mojstri Cankar, Tavčar, Krek in drugi ter s tem ohranili spomin poznejšim rodovom na ono težko in trnjevo pot, ki jo je hodil slovenski učitelj. Pa boste rekli, da je bila ta pozicija re* šena že skoro pred desetimi leti, ko nas je prevzela država. In vendar ni povsem tako. Res je naš stan zavzel svojo pozicijo v kate* goriji uradništva že takrat. A večina nas je gledala še po strani kot manjvredne vsiljence pri uradniški mizi. In če se spominjate raznih perturbacij, katere je doživela naša država v polpretekli dobi na polju svoje uprave, se boste spomnili, da se je često govorilo, gotovo še češče razmišljalo, da bi se učiteljstvo izlo* čilo iz vrst uradniških kategorij ter se zopet porazdelilo na manjše samoupravne dele. Ako bi se bile te želje, ki so jih mnogi tedanji ob* lastniki gojili, uresničile, pa bi bil naš stan približno zopet tam, kjer je bil pred dvajseti* mi ali tridesetimi leti. To nakano je sicer preprečil že 6. januar 1929., da ni prišla do izvedbe. Razdelitev države na velike banovine je še bolj utrdila našo pozicijo. A pravo podlago ji daje pa še-le novi uradniški zakon, kateri daje tudi v tem pogledu pravec vsaj za cela desetletja. Posa* meznosti se bodo morda tekom časa izpre* menile, a jedro in bistvo zakona ostaneta gotovo za dolgo, dolgo dobo. In v tej dobi si bode naše učiteljstvo tako utrdilo svojo po* žici j o, da ne bode nikomur več niti na misel prišlo, da bi mu jo kratil ali pa celo jemal. Naš stan je razmeroma še prav mlad. Saj obstoja prav za prav komaj dobrih 60 let. Za posameznika je sicer to že lepa starost, a za stan kot tak so pa to tako rekoč še le prva otroška leta. In ako se danes zamislimo v pre* teklost našega stanu, na dobo konkordata ter učitelja, mežnarja in organista, potem na predvojne razmere v katerih je životarilo učiteljstvo, moramo priznati, da smo do danes napravili v svobodni domovini kljub mnogim oviram prav lep korak naprej v razvoju svojega stanu. Gotovo je, da ni še vse tako, kakor si želimo mi sami. Saj tudi tako ne more biti, kakor želijo drugi. A treba je upoštevati splo* šnost in razmere, ki vladajo dandanes ne sa* mo pri nas, ampak vse povsod. Poleg materi* jalnega vprašanja, ki ga nam ureja novi uradniški zakon, pa ne smemo pustiti z vidika tudi njegove moralne plati, katera je za naš stan mnogo večja in pomembnejša, kakor za vše druge stanove. Ž njim smo iztrgani za vselej iz malenkostnih razmer in prilik ter postavljeni kot enakovreden in enakopraven čini* telj v mogočni in veliki skupni družini vsega državnega uradništva. S to moralno pridobitvijo našega stanu, pa je rešeno tudi njegovo gmotno vprašanje za bodočnost. Zakaj to vprašanje se ne bode nikoli več reševalo za nas ločeno od drugega uradništva v državi, ampak vedno skupno. In v tem je ravno podana sigurnost, da ne bomo prikrajšani napram drugim. Z našim definitivnim vstopom v uradni* ške vrste pa je pridobilo tudi celokupno urad* ništvo. Njegove vrste so se izdatno pomno* žile. In ravno učiteljski stan je že ponovno dokazal, da ni najslabši borec, kada/ gre za pravice in ugled stanu. —ski. Vabilo Počitniški tečaji za učiteljstvo. POČITNIŠKI TEČAJI NA DR. KREKOVI MEŠČ. GOSPODINJSKI ŠOLI V ZG. ŠIŠKI PRI LJUBLJANI. 1. Gospodinjski tečaj za učiteljice bo od 6. jul. do 31. jul. t. 1. Pouk bo teoretičen in praktičen. Predmeti: Kuhanje,' hranoslovje, gospodinjstvo, vrtnarstvo. — Vpisnina je 200'— Din; mesečnina za zunanje 650-— Din, za notranje 1000 Din. Notranje prinesejo perilo s seboj. — Priglasiti se je do 15. junija. 2. Prvi tečaj za konserviranje sadja, sad* nih sokov in zelenjave bo od 30. jun. do 5. jul. t. 1. Vpisnina 200"— Din. 3. Drugi tečaj za konserviranje bo od 17. do 22. avgusta t. 1. Vpisnina kakor zgoraj. DVA TEČAJA P. R. K. Oblastni odbor Podmladka rdečega križa v Zagrebu priredi med počitnicami dva teča* ja za strokovno spopolnjevanje učiteljstva in sicer: tečaj za rakotvorni pouk v Zagrebu in tečaj delovne šole v Krku na otoku Krku. Tečaj v Zagrebu bo vodil g. M. Marko-vac, a tečaj v Krku tajnik oblastnega odbora P. R. K. g. S. Zaninovič. Nekolekovane prošnje je poslati na Oblast* ni odbor Podmladka rdečega križa v Zagrebu, Higijenski zavod, Mirogojska c. 4/II. V proš* nji naj se navede službeni kraj, srez in banovino. Za vsak tečaj se prosi posebej. Prijave se sprejemajo do 6. junija t. 1. Vpisnina za vsak tečaj znaša po Din 400'— in se ima vpla* čati do 6. junija. Kdor ne plača do tega roka vpisnine, ne bo sprejet v tečaj. Onim, ki ne bodo sprejeti v tečaj, se vpisnina vrne. Kdor ne odpove udeležbe najkasneje do 15. junija, zgubi polovico vpisnine, brez ozira na razlog, vsled katerega je izostal. Tečaj v Zagrebu bo trajal od 6. julija do 14. avgusta, a tečaj v Krku od 8. julija do 20. avgusta t. 1. Prehrana v Zagrebu (kosilo in večerja, brez zajtrka) stane približno 500 Din, a v Krku (kosilo, večerja in zajtrk) približno 700 Din mesečno. Udeleženci tečaja imajo brezplančo stanovanje v Zagrebu in v Krku, morajo pa prinesti s seboj rjuhe, odsje in blazino. Kdor ne reflektira na skupno stanovanje in prehrano, mora to navesti v prošnji. Ves materijal, potreben v tečaju, dobijo ude* leženci brezplačno. Na koncu tečaja bodo izdana predpisana potrdila o udeležbi. V tečaj v Zagrebu in Krku bodo sprejeti učitelji(ce) iz vse Jugoslavije. A. PROGRAM TEČAJA ZA ROKOTVOR* NI POUK V ZAGREBU. V tečaju se bo seznanilo udeležence z raznimi tehnikami del v lesu in kovini, modeliranjem, kartonažo skupno z vezanjem knjig in pletarstvom. Predavalo se bo o najnovej* ših mišljenjih modernih pedagogov o roko* tvornem pouku v zvezi š poukom v osnovnih, meščanskih in srednjih šolah ter na učiteljiščih. V času, ko bo trajal tečaj, si bodo ude* leženci ogledali vse važne ustanove, ki so v zvezi s šolo ter bližnjo in eventuelno tudi daljno okolico. B. PROGRAM TEČAJA O DELOVNI ŠOLI V KRKU. I. G. Zaninovič poučuje poleg teorije delovne šole še: I. Dela iz vžigalic, graha, papirja in gline v zvezi z risanjem, stvarnim poukom, čita* njem (izdelovanje začetnice), računstvom (izdelovanje računice) in pisanjem, vse na bazi kompleksnega pouka (Gesamtunterricht). 2. Dela iz barvastega papirja in gline v zvezi z zemljepisjem, zgodovino, prirodopisom, fi* ziko, decimalnimi števili itd., vse bazirano na otrokovi samodelavnosti. 3. Zgibanje papirja. 4. Dela iz lepenke v zvezi s planimetrijo in stereometrijo. 5. Dela iz tenkega lesa obsto* jajo v izdelavi najnavadnejših fizikalnih predmetov. 6,, Dela iz gline v zvezi z elementar* nimi zemljepisnimi pojmi. 7. Izdelovanje marmoriranega papirja. 8. Vezava knjig. II. G. Šalih Ljubunčič, prof. na učitelji* šču v Zagrebu, bo predaval: 1. Splošni del: a) osnova delovne šole: analiza razmer današnjega časa, šola v odno* šajih napram gospodarskim,; tehničnim, soci-jalnim in splošno kulturnim vprašanjem; tipi današnjega človeka; psihologija socialnih ustanov in psihologija današnje šole. b) Didaktika delovne šole: Smoter vzgojnega in učnega tltela v de* lovni šoli; psihologija, njene funkcije in nje uporaba pri pouku; učni načrt; učna sredstva delovne šole; glavni didaktični principi; sa-modelavnost učencev; itd. I. Posebni del: Metodika delovnega po* uka v posameznih predmetih. 1. Pouk v materinskem jeziku. 2. Računstvo in geometrija. 3. Pouk v spoznavanju prirode. 4. Zemljepis. 5. Razne tehnike delovnega pouka in nji* hova uporaba (risanje, dela i.z papirja, mode? Iiranje, dela iz lesa in kovine "Zgovorne oblike; poročila, opisi, razgovori, vprašanja in pojas* njevanja; pismeno izražanje. II. Kompleksni pouk: Organizacija kompleksnega pouka, njene psihološke in peda* goške prednosti, njeno socialno in kulturno motiviranje. III. G. Dušan Bogunovič: 1. Ideologija Sokolstva in šole. 2. Karakte* rologija telesne kulture v razvoju človeštva. 3. Razdelba in pomen sokolskega sistema v osnovni šoli. 4. Razdelitev učnega načrta za telovadbo v osnovni šoli. IV. G. Vladoje Ivakič: 1. Razvoj pestre narodne umetnost: „v Slavoniji. 2. Narodna ornamentika in nje upo* raba. 3. Tehnika barvanja buč od najstarejših časov do danes. 4. Barvanje buč. 5. Uporaba tehnike in motivov iz buč na lesu in kosti. 6. Barvanje pirhov. V. G. dr. Stanič, sres. san. refrent v Krku: 1. Higijena sploh, a otroška posebej. 2. Oblačenje, obuvanje, stanovanje, delo in odmor, prehrana in spanje. Opomba: V tečaju v Zagrebu se bo delalo dopoldne in popoldne, a v tečaju v Krku samo dopoldne. Popoldne je kopanje in soln* čenje. Za reformo obrtnega nadaljevalnega šolstva. (Poučna ekskurzija učiteljev risanja na Dunaj.) Topla, resnično tovariška vez, ki jo je stvoril med udeležniki banskega risarskega tečaja na tehniški srednji šoli v Ljubljani kolega Lojze Hofbauer, je držala; držala pravtako kakor domenek, da si absolventi risarji ogledajo ob prvi priliki inozemsko obrtno nadaljevalno šolstvo. Vodilo jih je pri tem prepričanje, da bodo le vzgledi, izkustva, dognanja in smotri od vsepovsod mogli vzpostaviti temelj točno določeni reformi na* šega obrtnega nadalj. šolstva in to naravno le v onih točkah, kjer bi tako pokazala potreba. Ekskurzija se je vršila od 25. do 30. aprila. 22članska skupina učiteljev je obiskala dunajske strokovne šole vseh kategorij, sme* ri in stopenj. Na čelu z direktorjem tehniške srednje šole g. Josipom Reisnerjem, katere* mu bi bila za ves trud, brige in dela za eks* kurzijo vsaka nadalj na in ponovna pohvalna beseda le skromen izraz priznanja in hvalež- nosti. Izletniki so si dodobra ustvarili sliko strokovno šolskega položaja v prestolici Avstrije. Bilo bi prav odveč navajati podrobnosti, ki bodo utegnile najti tal v strokovnih listih. Navajam le glavne utise. Zrcalijo na Dunaju štirje tipi strokovnih šol in to: obrtne šole višjega reda, delovod* ske šole, strokovne šole občega značaja in končno obrtne nadaljevalne šole. Ogromni zgradbi, namenjeni obrt. nadalj. šolstvu, v vsej svoji strukturi pokazujeta, da je> na Dunaju položaj vajenca človekovemu dostojan* stvu skladneje urejen. TeloVadnica, kopalnice, gledališka dvorana, kino, le medtedenski prekodnevni pouk so točke, ki dado misliti. Moderno, higijenično urejene predavalnice z neštetimi delavnicami zgovorno pričajo, da je teorija tesno vezana s prakso. In res so va* jenci prisiljeni izdelati iz objektov najpreje na sejo širjega sosveta UJU — poverjeništvo Ljubljana, ki bo 31. maja 1931. ob 8. uri v risalnici drž. ženskega učiteljišča v Mariboru. Spored: 1. Otvoritev. 2. Poročila funkcijonarjev. 3. Nova pravila in položaj v organizaciji. 4. Novi uradniški zakon. 5. Delovanje naših učiteljskih gospodar* skih ustanov. 6. Banovinska skupščina. 7. Samostojni predlogi. 8. Slučajnosti. Opomba: Člani širjega sosveta so vsi predsedniki odnosno njih namestniki in vsi člani ožjega sosveta. Samostojne predloge pošljite poverjeništvu do 28. maja 1931. Udruženje jugoslovenskega učiteljstva — poverjeništvo Ljubljana, dne 12. maja 1931. Andrej Skulj s. r., Jos. Kobal s. r., poverjenik. tajnik. skico, izvesti iz te pravo kalkulacijo in nato sami ustvariti nov predmet. Zanimale so stalne vajeniške razstave, kakor tendenca utisniti vsakemu izdelku pečat umetnostne* ga podajanja. Spričevala ne poznajo ponekod redov v našem smislu, temveč se zmož* nosti označijo z nekakim diagramom. Stro* kovni učitelji, ki so tudi iz umetniških krogov, so v tesni vezi z razvojem stroke, za njihovo praktično izpopolnjevanje jih ve* že pot v delavnico, kjer praktično delajo. Ves pouk je naslonjen čim koristnejši in uspešnejši izrabi priučenega v vsakdanjem življenju, zato je pestrost izdelkov in mnogošte* vilnost strok pač razumljiva. Obstojajo celo posebni fizikalni in kemični laboratoriji. Par zunanjih beležk. Centralna obrtna nadalj. šola zavzema 13.000 m2 prostora. Od teh je zazidanih 9000 m2. Rednih gojencev (posebej so tečaji) z 8urnim tedenskim poukom je 1200. Strok je na šoli 80 vsaka s svojim specialnim načrtom. Poslopje je po* vsem moderno urejeno, zgrajeno 1. 1926. Centralna kurjava, elektr. razsvetljava poleg vseh uredb za kulturni dvig vajenca, so raz* veseljivi in posnemanja vredni pojavi. Slična slika, čeprav za spoznanje starej* šega datuma, se je nudila pri ogledu drugega obrtno nadalj. učilišča. Zatrjevalo se nam je, da deluje na šoli 7 strokovnih šol v 400 so* bah, ki jih obiskuje preko 4000 vajencev. Iz dognanj in primerjav, ki naj bi preobrazile obrtno nadalj. šolstvo doma, poda* jam produkt skupnih misli udeležencev eks* kurzije. Ljubljana samostojnega poslopja za obrt* no nadalj. šolstvo nima. Zato naj bi se Tehni* ški srednji šoli prizidal vzporedno levemu, desni trakt v katerem bi bilo prostora za ta učni zavod. Ljubljanska obrtna nadaljevalna šola bi bila matično učilišče, pogonska sila, osrednje oporišče obrtnim šolam v Dravski banovini. Napredek zunanjega in domačega sveta bi se tod vselej najprvo prikazoval, učitelji s province bi tod našli potrebne infor* macije. — Ves pouk obrtnih nadalj. šol naj pokrene v delovno smer: iz teorije za prakso. Nujnosti delavnic ni osporavati. Delovni pouk naj liki osnovni šoli zajame tudi vajeni* štvo. — Urediti in rešiti je vprašanje vajeniške predizobrazbe, ker so predmeti ki izpol* njujejo zgolj splošnost vajenčeve inteligence strokovnemu usposabljanju in napredku sa* mo v oviro. Tedaj redukcija predmetov na korist strokovni izpopolnitvi. — Kjer dopuščajo prilike naj se uvedejo stalne vajeniške razstave, ki so gojencem v vzpodbudo in moj* strom v dokaz napredka. Lažje bo s stvarjo, ko se uvedejo delavnice povsod. Samo posebi je razumljiv princip, da se učni čas določi med tednom; duševnega oddiha tudi vajenec potrebuje, zato naj bodo nedelje popolnoma proste. — Učno osobje naj ima vselej mož* nost prirejanja ekskurzij, da si na podlagi ši* rokega obzorja ustvari linijo sodobnega pouka v svojem delokrogu. Učitelji obrtnih nadalj. šol naj imajo možnost praktičnega udej* stvovanja in poučevanja. Ekskurzija je iz navedenega popolnoma dosegla svoj namen, ker so se postavile v glavnem okviru dovolj jasne smernice, kako naše obrtno nadaljevalno šolstvo izpopolniti in dvigniti. Pričakujemo, da bo pristojna oblast z enakimi simpatijami spremljala pokret i v nadalje, ker je ob skupnem delovanju go* spodarsko zainteresiranih činiteljev oblasti in učiteljstva uspeh, napredek in dvig obrtnih nadalj. šol gotov. Poleg že navedenih osebnosti so se udeležili ekskurzije še profesor v Mariboru gosp. Fink, tajnik urada za pospeševanje obrti gosp. Brozovič, strok, učitelj krojaštva g. Knafelj in strok, učitelj čevljarstva g. Steinman. Še to! Zal, vrlo žal nam je bilo, da so mo* rali izostati najavljeni tovariši iz Savske ba* novine, ker niso dobili dopusta... Vojteh Debeljak. SploSna vesti. — Po stanovski zavednosti prednjači uči-teljstvo logaškega sreza. Ob priliki prejemka plač po novem zakonu je darovalo že nad 85% svoj obuhis Učiteljskemu domu v Ljubljani. Gotovo jim bodo sledili še ostali. Še je čas, da se spomnijo tudi drugi naših domov v Ljubljani in Mariboru. — Moderni pouk v otroških vrtcih. Praktičen pouk in razstava v to svrho se bo vršila na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani v dneh od 30. maja do 1. junija t. 1. Pooblaščeni smo objaviti, da priporoča g. načelnik prosvetnega oddelka kralj, ban» ske uprave šolskim upraviteljstvom, da dovolijo vsem otroškim vrtnaricam, ki se bodo udeležile gornjega tečaja in praktičnega na» stopa v zmislu zahtev modernega otroškega vrtca v zvezi s predavanjem, tridnevni do» pust. — Razstava bo odprta v nedeljo in ponedeljek od 8.—12. ure in 14.—18. ure ter je vabljeno k nje ogledu tudi ostalo učitelj» stvo in vsi oni, ki se zanimajo za stvar. — Tovariš Anton Farčnik — osemdeset» letnik. Na Teznu pri Mariboru praznuje v ne» deljo 801etnico svojega rojstva zaslužni nek» danji polzelski šol. upravitelj g. Farčnik. Celih 36 let je vodil šolo na Polzeli, kamor je prišel po 10 letnem službovanju med Koroškimi Slovenci. S svojim dolgoletnim delovanjem si je stekel nebroj zaslug kot učitelj, vrtnar in čebelar ter si pridobil spoštovanje in ljubezen ljudstva. Med drugimi zaslugami naj omenim le razširjenje stare šole in postavitev novega šol. poslopja. Dolgo let se je moral boriti s tamkajšnjo šulferajnsko šolo, ki jo je končno premagal. Kot narodno zaveden in značajen tovariš je užival povsod visok ugled. Saj je bil četrt stoletja zastopnik učiteljstva v okrajnem šol. svetu in skoro prav toliko časa pred» sednik savinjskega učiteljskega društva. Po 461etnem službovanju pa se je preselil kot upokojenec k svojemu zetu, tovarišu Tuša» ku v Maribor. Vrlemu in še danes krepkemu in čilemu tovarišu jubilantu — naše iskrene čestitke! — Vsa učiteljska društva UJU, poverje-ništva Ljubljana naprošam, da pravočasno in najkasneje do 5. junija t. 1. izterjajo od svojega članstva vse zaostanke, vštevši mesec junij, in skupni znesek nakažejo glavni blagajni točno do določenega dne. Nobeno društvo ne sme izkazovati dolga za tekoče poslovno leto. Ob določenem terminu naj bodo tudi vse mesečne prijave na svojem mestu. Zadeva je nujna in prosim, da so vsa društva v tem slučaju točna. — Glavni bla» gajnik. — Izpraznjene in razpoložljive učiteljske službe na osnovnih šolah Dravske banovine — podaljšanje roka. V objavi kraljevske banske uprave IV. No .5696/45 z dne 25. aprila 1931. navedeni termin za vlaganje prošenj za razpi» sane učiteljske službe se v smislu naredbe ministrstva prosvete O. N. br. 23296 točka 8. z dne 31. III. 1931. podaljšuje do dne 10. junija 1931. Po tem roku se ne bodo sprejemale no» bene prošnje več. — Preklic razpisa učiteljske službe v Ljubljani. V predzadnji številki je objavljen razpis prostih učiteljskih služb, v katerem pa odpade razpisano mesto na'I. mest. deš. os- novni šoli, ker je kr. ban. uprava razpis pre» klicada. — Redni občni zbor Slovenske Šolske Ma» tiče se vrši v nedeljo, dne 31. t. m. v prostorih prve deške osnovne šole na Ledini v Ljubljani. Pričetek ob 10. uri predpoldne. Dnevni red: 1. Poročilo društvenih funkcijonarjev, 2. Volitev društvenega odbora in nadzorstva ter računskih pregledovalcev, 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi svoje člane Odbor. — 2. seja za gospodinjsko-nadaljevalno šolstvo se je vršila v Celju, dne 3. maja 1931. 1. O situaciji gosp.-nad. šol pri banski upravi je poročal gosp. referent prof. Krošl. 2. Skle» palo se je o počitniških tečajih za učitelje. 3. Določile so se teme predavanj, ki bi naj se obravnavale na sestanku občestva gosp.» nad. šol. — Članom »Radovljiškega učiteljskega društva« sporočamo, da bi na zadnje zboro» vanje moral priti poverjenik tov. A. Skulj, ki pa je bil radi nadaljevanja seje banov, šol. odbora zadržan in se je brzojavno opravičil. Ker brzojavka predsedstvu ni bila do» stavljena, kar je poverjeništvo sedaj doznalo, je isto reklamiralo, da se dožene zadržek dostave. — Stanovanje v Mariboru lahko dobi ta» koj 15. maja tovariš-upokojenec, ki se hoče naseliti v mestu 15 minut od Glavnega trga. Na razpolago 2 lepi sobi, kuhinja s pritikli» nami in 300 m* zelenjadnega vrta v novi vili za 600 Din (izjemoma za tovariše!). Informa» cije nujno: Studenci pri Mariboru, Slomškova ulica 23/1. — Četrtinska vožnja za učiteljske tečaje Oblastnega odbora Podmlatka rdečega križa v Zagrebu. Oblastni odbor Podmlatka rdečega križa v Zagrebu javlja, da je ministrstvo saobračaja z odlokom od 28. aprila 1931. štev. 10.007 odobrilo četrtinsko vožnjo vsem ude» ležencem ferijalnega tečaja v Zagrebu in na Krku. Spisek sprejetih bo dostavljen ministr» stvu saobračaja, da izda direkcijam potrebno navodilo. — Oblastni odbor Podmlatka rdeče» ga križa. Predsednik: Dr. Josip Rasuhin v. r. Tajnik: Stjepan Zaninovič v. r. Pravilniki k zakonu o narodnih Šolah, ki zadevajo vse zakonite zdravstvene predpise in predpise o maloletnikih izidejo v kratkem v založbi UČITELJSKE TISKARNE. Izdaja bo opremljena z obširnim kazalom. — Uprava Kmetijske Matice je na splo» šno željo svojih gg. poverjenikov podaljšala nabiralni rok do 30. junija 1931., na kar opo» zarjamo p. n. učiteljstvo. — Uredništvo »Učiteljskega tovariša« potrebuje »Uradni list« od 29. marca 1930., št. 44., let. I., od 23. aprila 1930., št. 53. let. I.; »Uradni list« letnik XI., štev. 109. od 31. okt. 1929. One, ki navedene številke »Uradnega lista« lahko odstopijo uredništvu, prosimo, da ga pošljejo na uredništvo in javijo ceno, za katero ga odstopajo. Ufltellski pravnik. — § Učiteljice ženskih ročnih del. Na na» še vprašanje priobčujemo priloženi obrazec prošnje: Predmet: N. N., učiteljica ženskih ročnih del v ........ prošnja za določitev zvanja. Ministrstvu prosvete O. N. v Beogradu. Podpisana N. N., stalna učiteljica ženskih ročnih del III/... skupine v ........ prosim ministrstvo prosvete, naj mi blagovoli določiti zvanje in položaj na osnovi § 347. urad» niškega zakona z dne 31. III. 1931. Potek mo» jega dosedanjega službovanja je razviden iz priključenih dokumentov. Priloge: Izpričevalo usposobi j en j a, Dekret o postavitvi, Dekret o zadnjem napredovanju. Izvod iz Uslužb. lista. V ........dne ... Naša gospodarska organizacija. —g Učiteljski dom v Ljubljani. Tov. Ko» cijančič Ivan iz Ljubljane podaril 50 Din, Uči» teljska gospodarska poslovalnica v Mariboru je poslala delež čistega dobička 2370 Din, tov. Plavšak Robert, iz Trbovelj Din 100, okrajno učiteljsko društvo v Logatcu Din 400 kot pri» spevek društvenih članov, tov. Pristov Martin iz Borovnice Din 30. Učiteljstvo deške osnovne šole v Hrastniku je darovalo Din 120. Vsem darovalcem najlepša zahvala! Društva, posamezniki, posnemajte! — Jos. Kobal, bla» gajnik. Učiteljski pevski zbor UJU. — Počitniški pevski tečaj se bo vršil od 2. do 10. julija v Ljubljani. Drugih prireditev tekom počitnic ne bo. Prosimo vse, da si na podlagi tega obvestila uredijo čas počitnic. Odbor. Stanovska organizacija UJU iz druitev: Vabila: = LJUBLJANSKO UČITEJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v sredo dne 20. t. m. ob uri zvečer na šentjakobski osnovni šoli z običajnim dnevnim redom in poročilom o dunajskem obrtno»nadaljevalnem šolstvu. — Odbor. = UČITELJSTVU LITIJSKEGA SREZA. Izredno zborovanje celokupnega sreza se vrši 6. junija t. 1. v Šmartnem pri Litiji na tamošnji šoli s sledečim redom: 1. Od 9. do 10. ure redno društveno zborovanje z običajnim dnevnim redom. 2. Ob % 11. uri otvoritev slavnostnega zborovanja. 3. Ob Vi 13. uri skupno kosilo v gostilni g. Robavsa. Vsak udeleženec naj se javi vsaj par dni prej za kosilo šol. upraviteljstvu v Šmartnem. 4. Popoldne pešizlet v okolico. Glede slavnostnega dela zborovanja sle» di na vsako šolo okrožnica, katera, prosimo, da se nujno izvede. Gfl. Šolski upravitelji! Vaša narodna dolinost Vam nalaga, da zagotovite svoji Soli nabavo, z rešenjem ministrstva prosvete O. N. br. 38637/25. in O. M br. 24398/30 odobrenih pomožnih nčil v zemljepisnem DOuku Po naredbi prosvetnega oddelka Dravska banovin« obvezana J« vsaka Sola Imeti vsaj 1 Isvod tega uClla Slike z Jadrana In Prlmorja 12 različnih umetniških barvastih slik Dalmacije in Primoija, izdelanih po naiih najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačevima in Krailina. Znižana cena Din 296"— razume se, da sknpno z učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slike so velike 45X60 cm ia so pripravljene tako, da se jih lahko obeei na zid. — Poleg tega, da so te lepe slike ▼ okras šolskih prostorov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br 44012/2f to ministrstva notranjih del J. B. br. 20495 24 najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran. Nudite otrokom pri nazornem pouku ulitek spe-znavanja prirodnih lepot našega morja in Prlmorjal Budite t otrocih naeionalno is vest t dosego ljubezni d« Jugoslovenskega Jadrana. Oskrbo Sol v Dravski banovini vrli samot Banovlnska zaloga šolskih knjig In učil v LJubljani Poročila: + PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 9. marca v Ptuju. Situacijsko poročilo poda tov. Šestan. Število učiteljstva v okraju 165, število član» stva 143, število udeležencev pri zborovaniu 87, t. j. 60%. Kljub slabemu vremenu in slabim potom je prišlo na zborovanje lepo število tovarišev in tovarišic. Tov. predsednik vse prav prisrčno po» zdravi, zlasti one, ki so na novo vstopili v društvo. iNato pa takoj preide na svoje po» ročilo. Tudi odbor ptujskega učiteljskega dru» štva je težko občutil pavšalne očitke, ki so se iznesli na banovinski seji dne 24. januarja napram učiteljstvu. Zaradi tega je v seji po» zval poverjeništvo, da v zadevi stori svojo dolžnost. Tov. predsednik je nadalje poročal, kako je nastala Spomenica, kake posledice je iz» zvala in, da naj bodo te posledice učiteljstvu memento. Samo naj izčisti svoje vrste, samo naj napravi red v njih. V vsakem stanu, ni nobenega, ki bi bil izvzet, so dobri in slabi pripadniki. Tudi v «naših vrstah so taki; ven» dar se lahko reče, da so oni, ki bi zaslužili očitke, iznešene na banovinski seji, v veliki, veliki manjšini. Slovensko učiteljstvo ni ostalo osamljeno Solidalizirala se je z njim centrala v Beogra» du, uradniške organizacije in ženska udru» žen j a. Laskava je izjava starega Sokola iz stare predvojne dobe: Sokol živi in pade z učitelj» stvom. LISTEK JOŽE ZUPANČIČ: V 23. vrsti, levo, na sedežu št. 7. Prostor: Unionska dvorana v Ljubljani, od 30. marca do 1. aprila 1931. Misli skromnega poslušalca pred, med in po predavanjih. Kakor v Meko poslušat sveto besedo, tako je hitelo učiteljstvo UJU iz vseh kotič» kov naše banovine, tudi iz najbolj skritih, najbolj oddaljenih. Tudi oni iz Belokrajine niso zaostali — iz Savske banovine. Kolikor sem opazil je »klapala« vsa or» ganizacija dobro, zadovoljivo, pohvalno. Sto stvari je treba ob sličnih dnevih urediti. In naši prireditelji pov. UJU! Na vse so mislili: »Šolarji« so dobili svoj kos kruha in poste» ljo, kakor smo izvedeli iz dnevnikov so se naši nemški gostje počutili prav počaščene, saj so bili deležni vse naše pozornosti in go» stoljubnosti; pohiteli so na Bled, v Bohinj — za prijetno bivanje sploh v vsem preskrb» ijeno! • — O, so, so idealisti!.«. Ti»le naši učite» Iji.« Meni zvečer eden izmed moje večerne družbe. I — Mu drugi obzirno oporeka: »Saj imajo tudi drugi stanovi svoja stanovska zborova» nja s strokovnimi predavanji,« — »Že!« — ga preseka prejšnji. »Ampak drugi: kakor zdravniki, zobozdravniki... ti imajo od sličnih tečajev predvsem materijel» ne koristi. Pridobe večjo prakso, zato se jim pa zviša krog pacijentov — in konec: uspeh se pokaže v — žepu. Učitelj pa nima od slič» nih tečajev prav nikakih gmotnih koristi. Edino kar je: zadosti svoji želji po napredku, spopolnitvi strokovnega znanja ...« »... Ki si ga mi pridobivamo v tečajih ob povračilu potnih stroškov, ter ob dnevni» cah,« mu je vpadel v besedo prijatelj v uni» formi. — .»Učitelj je bil in je idealist tudi v najhujših časih....« Jaz pa sem molčal in poslušal. » • Bog obvari! Nikakor ne bi tega hotel, da bi me kdo razumel narobe: tako, kakor, da sem proti sličnim predavanjem, morda zgolj iz vzroka, ker so nemška. Nočem tega, ker mislim drugače, in vem, da tudi drugi moji stanovski tovariši. Na vsakem predavanju kaj pridobiš. V tem primeru so bili predava» telji ugledni pedagogi; organizatorji in vneti borci za svoje ideje, duhaprisotni debaterji, ki so odgovarjali na stavljena vprašanja kar z mesta, fino, stvarno, fehtno in prepriče» valno. Zares: za poslušalce — naslada. Nekaj pa moram podčrtati. Vse te stva» ri, ki smo jih poslušali za veliko, veliko ve» čino niso bila —: odkritja, neznane ideje, španske vasi. Domalega (menda nisem rekel preveč), ali pa vsaj mnogo poznamo že z na» ših društvenih zborovanj iz domačih in tujih revij, knjig in listov, o tem piše naš »Popot» nik«, pišejo knjige »Šolske Matice«, razprav» ljamo na domačih konferencah in doživljamo v naših razredih. 1 Pa vendar je za mnogega, ki že sedaj dela tako v svojem razredu, tako predavanje tudi prav in nekaj vredno, saj ve, da delajo tudi drugi tako. Izpoved drugih nas pač potrdi, da smo na skupni poti. Jaz sem hvaležen ta» ko aranžerjem kakor tudi vsem trem gospo» dom za zanimive in poučne tri dni; kako je bilo, je pa »Učiteljski Tovariš« že itak poro» čal, izčrpno poročilo prinese tudi »Popotnik«. » V ostalem pa ni nevažno to»le: Ali naj bi res pouk in vzgojo prikrojili po enih in enakih vzorcih za ves kontinent ali celo »planet«? Mislite, da bi to šlo? Saj se naše prilike dokaj razlikujejo od nemških in je naše dete dokaj drugačno od onega na severu. Kako boš izdelal vsem ljudem dušo po istem vzorcu, če jim ne moreš niti telesa; kaj še: niti obleke! Kar mimogrede povem to»le: Zadnjič sem gledal v neki inozemski ilu» straciji serijo slik o raznih vojaških zadevah. Bojne opreme v posameznih predelih sveta. Angleži so po vsem svetu sijajno organizi» rani: precizne puške, imajo praktične var» nostne čelade, obleke iz prima »angleškega« blaga. *. po vseh kontinentih, koder ima be» sedo London. Ampak poznajo za Afriko kljub čeladam in angleškemu »štofu« tudi iz» jemo: Domači Afričani vojaki so tudi pri pa» radah — bosi! Torej ni z unifikacijo — nič! ■ » Verjamemo, da so, in da so tudi lahko Nemci v pedagogiki mnogo pred nami. In Avstrijci, zlasti pa Dunajčani, tudi. Vzrokov pač ni treba posebej navajati: so mnogomili» jonski narodi, ki imajo za seboj vse kaj lepše dneve, kakor mi. Medtem ko postavljajo oni že nadstropja, utrjujemo mi šele temelje. * O inozemskih pedagoških pridobitvah smo se že mnogi prepričali po zaslugi naše agilne pedagoške stanice, mariborske Peda» goške centrale. Več ekskurzij slovenskega učiteljstva je šlo že na osemdnevne oglede novejših dunajskih vzgojnih in šolskih priza» devanj. Nihče ne more zanikati, da nima Du» naj resne volje in sredstev, da si nadene ime: pedagoška Meka. Saj ima dunajsko šolstvo v svoji generalštabni palači na Burgrin^u osebnosti, ki so prav tako zmožni šolniki — reformatorji, kakor so odlični prepričevalci za svoje visoke ideje. Kdor je užival mam» ljive melodije ob globokih izvajanjih dunaj» skega prosvetnega prezidenta g. Glockla, ali pa njegovih sobojevnikov — graditeljev du» najskega šolstva: Fadrusa, Spiela, Linkerja, Steiskala, Rotheja in drugih, bo uvidel, da so med vodniki vzgojiteljev tudi Dunajčani. Skupine našega učiteljstva so odhajale preko Semmeringa le, da si uteše svojo žejo po na» obrazbi in da spoznajo, kaj počenjajo v učil» nicah naši severni sosedje. • Beležim in vem, da je to prepričanje tudi ostalih — kdor pa bi trdil kaj nasprotnega, dela to iz nepoznanja ali pa iz krivičnosti: naše šolstvo ni več na spodnjih klinih sodob» ne lestve! Ste videli drobno razstavo tiste dni v mali stranski dvorani Uniona? Ne vem, prav za prav vem, da ni zadnja beo» grajska šolska razstava, ki jo je v lanskem avgustu priredilo UJU, prav nič zaostajala za to: d i vili smo se takrat mogočnemu raz» mahu v jugoslovenskih učilnicah. Naj dokaže zopet to tudi letošnja šolska razstava Dravske banovine! * — {Ko to»le. zapisujem, čitam časopisno poročilo o zanimivem zborovanju Slomškove družbe o velikonočnih počitnicah, kjer so vzeli v pretres švicarsko šolstvo. Pa naj vstanejo še nekateri in trde: ».... učiteljstvo ne dela nič!« .. -Mimogrede sem se domislil, da poznamo že tudi visoko sto» pinjo šolstva najsevernejših Evropcev, ki nam ga je podala po svojih osebnih vtisih tov. Bračičeva). • Kakor razgibani polipi segamo na vse strani, da spoznamo šolo in napredek po ostalih državah. Pa me boli nekaj: Takoj pozabljamo v tem vihravem de» lu in neumornem iskanju našo češko&lova* ško posestrimo. V stokolskem oziru je brat Čehoslovak naš vzornik, pravkar imamo podpisano gospodarsko in trgovinskia kon» vencijo, ki naj utrdi tudi praktične temelje med obema slovanskima državama. V šob skem pogledu pa nič ali pa vsaj premalo poznamo njih učne in vzgojnfe naprave in organizacijo. Pa so Čehoslovaki med prvimi prosvitljenimi narodi in nosijo njih šolska poslopja in tehtne napise, kakor jo oni, Id sem ga čital na šoli v plzenskem predmest» ju: »Šola je temelj življenja!«. Na zadnji koncertni turneji UPZ smo zaradi prezaposlenosti premalo proniknili v duh, ki veje po češkoslovaških učilnicah, zaslutili pa smo, dja je prasVeta naroda Koi menskyjevega na visoki, vzorni višini Predlagam: oplodimo našo jugosloven» sko šolo s pridobitvami praških in ostalih češkoslovaških prosvetnih šolskih delavnic. Odprimo naše učilnice duhu bratskega se» vera. V tem našem prizadevanju — o tem sem prepričani — bomo naleteli na pod po« ro vsepovsod; saj imamo Lige pri nas fti gori; podprl pa nas bo s svojega visokega, vplivnega položaja gotovo tudi novi jugosto» venski poslanik v Pragi g. minister dr. Kra» mar. Zatorej: naša prva pot odslej v ČSRI » In potem? ... Še vedno budno pozornost za kulturne pridobitve vsega ostalega človečanstva. Čas pa je že, da se zedinimo in izkristaliziramo našo narodno, jugoslovensko pedagogiko; — šolo, ki bo ustrezala pogojem in zahtevam našega naroda, vzgojo in pouk, ki naj nosi temelje v 6. januarju; torej na idejah, ob katerih se je znašlo jugoslovensko učitelj» stvo že davno pred tem dnevom. Vsa društva, bodisi gospodarskega, pro* svetnega ali karitativnega značaja, štejejo učiteljstvo med svoje delavne člane. V debato so posegali: tov. Musek, Šterk, Jančič, Jurančič, Jarc, Kanclerjeva, Predan Zvonko. Sad debate sta bila tade predloga: Tov. Šterk predlaga: Soglašamo v celoti s Spomenico poverjeništva UJU Ljubljana glede napada na naš stan, ter podajamo soglasno zaupnico tov. predsedniku, ki je Spo« menico sopodpisal in tudi poverjeništvu, ki je Spomenico objavilo. Predlog je bil soglasno sprejet. Predlog tov. Jančiča je pa tade: 1. Glede notranje resnične konsolidacije države in prekvašenja naroda za državno edinstvo se smatra učiteljstvo za najvažnejši faktor, ki bi ga morala država v prvi vrsti za vojaštvom upoštevati. Učiteljstvo hoče krep« ko vzgojo k državnemu edinstvu in krepko državo ter prenehanje vseh strankarskih vplivov. 2. Hoče pošteno in dobro učiteljstvo. Slabe.naj požene oblast. 3. Sodelovanje na zgraditvi države vseh ¡stanov, zlasti duhovnikov. 4. Državno zaščito za državno delo. 5. Preprečenje gonje proti stanu, ki je danes zgodovinsko potreben. 6. Hočemo, da je poleg vere ljudstvu sve« ta tudi šola in da je naše delo namenjeno predvsem šoli, šele potem drugim svrham. 7. Ako vršimo izvenšolsko delo, naj bo naš gmotni položaj \ tak, da bodemo imeli ugled in, da bomo delo res lahko vršili. 8. Statistike naj se uporabljajo za interno Uporabo stanu. Predlog je bil soglasno sprejet. Odobri se nadalje sklep odbora, da se plača prispevek za Dačkiidom v Beogradu iz ¡društvene blagajne. Glede izhajanja »Prosvete« kot priloge »Učit. Tovarišu« iznese tov. Šterk predlog