VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec ^	Verlagspostamt 9020 Klageniurt	§
izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenlurt
Posamezni izvod 3 šiiinge § mesečna naročnina 12 šiiingov =	ceioietna naročnina HO šiiingov	=
= ^ ^ , =
P. b. b.
:i)mn))mmmmmm))nm)H))H))unm)))m)mmmm)nmmn<n
LETNiK XXXiii.
CELOVEC, PETEK, 16. MAREC 1979
ŠTEV. 11 (1908)
Ne samo 23 občin
temveč od Šmohora do Ptiberka
sega ozemtje naše avtohtone nasehtve
^Stojimo neposredno pred občinskimi voiilvami, za katere imamo v 23 občinah svo)e iaslne iisle. To je praviino, kajti vsak čiovek in predvsem vsak narod ima pravico, da nastop) na voiitvah in se po-siuiuje tistih pravic, ki mu jih daje ustava in načeto enakopravnosti. Vendar pa je v razmerah, v kakršnih živimo koroški Siovenci, potrebna tako nasionitev na iastne siie kakor tud) nasionitev na demokratične site v družbi in v svetu, iz tega je tudi razumijivo staiižče ZSO, ki ne podpira samo iastne iiste, marveč se zavzema za načeio: čim več siovensko in nemško govorečih demokratov v občinske odbore!"
Toko je dejal predsednik ZSO demokratične sile v naši državi. Če dr. Franci Zwitter, ko je na občnem s temi silami sodeiujemo v soiidar-zboru Zveze slovenskih ženo (o nostnem gibanju in potrebujemo njem poročamo no 4. strani) zavzel njihovo podporo v boju za naše stališče tudi k vprašanju bližnjih ob- narodne pravice, potem jih moramo činskih volitev. Poudaril je, do je tudi mi podpirati, kadar potrebuje-treba široko pojmovati po eni strani jo nošo pomoč, kot je to na primer naslonitev na lastne sile, po drugi pri volitvah.
strani pa naslonitev na resnične „Bral sem v časopisu, da je ta
Carter je dosege!
le delni uspeh na Bližnjem vzhodu
Ameriški predsednik Carter se je v ponedeljek zvečer spet vrnit domov, ne da bi bit dosegel vidnega uspeha na svoji „poti miru" na Bližnjem vzhodu. Kakor že lani na podobni poti, tako je imel tudi tokrat dolga posvetovanja s predsednikom izraelske vlade Beginom ter egiptovskim predsednikom Sadatom da bi dosegli sporazume glede dokončne rešitve spornih vprašanj in tako Zgladili pot za podpis mirovne pogodbe med obema državama.
Carterjevo potovanje na Bližnji vzhod se je tudi tokrat začelo z značilno ameriško špektakularnostjo in je v tem vzdušju potekalo vse do konca: kakor da bi šlo za interese Amerike in še osebno za usodo predsednika Carterja, ne pa za koristi in življenjska vprašanja prizadetih držav in narodov na Bližnjem vzhodu. Temu primerno je tudi potekalo Carterjevo ..posredovanje", saj je svoje sobesednike v Tel Avivu in Kairu večkrat kar precej nedvoumno pozival, naj končno sprejmejo ..zgodovin-ske odločitve". Obenem pa je bilo prav tako pogosto in nedvoumno tudi povedano, da bi morebitni neuspeh Carterjeve misije pomenil hud udarec za Ameriko in njen angažma na Bližnjem vzhodu, za Carterja pa naj bi bilo to celo usodno.
Vendar pa vsi ti pozivi 'očitno le niso privedli do zaželjenega uspeha. Carter je dolgo nihal med obupom in vzhičenostjo, končno pa je obstal pri ..zaskrbljenosti in previdnosti" ter je ob povratku domov kljub podaljšanemu bivanju na Bližnjem vzhodu mogel poročati le toliko, da je bil dosežen ..pomemben napredek", da pa bo treba premostiti Še nekaj ovir in je zato izgled za mirovni sporazum še daleč. Torej je ..uspeh" Carterjevega poslanstva vse prej kot zadovoljiv in so bile pretirano optimistične napovedi ob njegovem odhodu na Bližnjem vzhodu spet enkrat preuranjene.
Kako se bo razvijala naprej diskusija o Carterjevih predlogih za rešitev nekaterih še odprtih vprašanj, bo pokazala šele bližnja bodočnost. Toda eno je gotovo že danes: dobro rešitev in s tem trajno pomiritev na Bližnjem vzhodu bo mogoče doseči le v sodelovanju in ob upoštevanju interesov vseh prizadetih. Bolj pa se bodo ti interesi povezovali s presti-žom ali celo koristmi tretjih (npr. Amerike in njenega predsednika), toliko težje bo najti skupno govorico tistih, od katerih rešitev končno za-visi. To pa pomeni, da tudi vloga posrednika ne sme biti usmerjena v njegovo korist, marveč le v korist tistih, med katerimi posreduje.
in la nosilec slovenske Iisle steber naroda v svojem kraju. Njegova sestra živi v sosednji občini, kjer pa ni slovenske liste. Bila je v koncentracijskem taborišču, svojega otroka je poslala v slovensko gimnazijo in ga vzgojila v narodnem duhu. Ali je zdaj manj Slovenka, ker ne more podpreti slovenske iiste, marveč je v svoji občini, če se hoče boriti za enakopravnost našega človeka in za socialno enakopravnost, prisiljena podpreti drugega demokratično usmerjenega kandidata?" To vprašanje je zastavil predsednik ZSO in opozoril tudi na nevarnosti, ki jih vsebuje preveč ozko pojmovanje narodnosti. Številke, ki jih pokažejo samostojne liste, lahko kdo izkoristi za trditev, da Slovenci živimo samo v teh občinah. Toda živimo tudi izven teh 23 občin, živimo vsepovsod od Smohora do Pliberko na celotnem področju, ki je naše zgodovinsko naselitveno ozemlje.
Zato je naša doižnost, da vsepovsod z našo borbo tako na na-cionainem kot na sociainem področju pokažemo, da smo na tej zemiji doma, je naglasil dr. Zwitter. Ne pustimo si zamegiiti pogieda samo z nacionainimi gesii, kakor da bi šio samo za dan voiitev. Gre za mnogo več, zato mora biti tudi naša voiiina borba vse širša. „Na-mesto da samo iepo govorimo o tistem, kar bomo ustvariti, bi biio potrebno, da hkrati že deiamo na tem, da bo vsak naš otrok prijavijen k dvojezičnemu pouku, da bo igrišče spet postaio siovensko, da bo naš otrok na cesti v prometnem sredstvu vsepovsod uporabijai svojo materinščino. To bi moraia biti naša v bodočnost usmerjena voiiina borba, kajti to bi biio resnično v korist našemu boju za enakopravnost našega čioveka tudi v bodočnosti."
Govornik je omenil, da bomo v kratkem otvarjali novi otroški vrtec v Šentprimožu. Brez dvoma' so to uspehi, s katerimi se lahko ponašamo, je dejal, vendar se moramo
(Dd/je Hd #. itrdni)
SKUPNA iZJAVA ZSO !N NSKS:
Pogtobimo prizadevanja
za dosiedno izpoinitev etena 7
Zveza siovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Siovencev sta na seji Koordinacijskega odbora dne 12. 3. 1979 razpravijata o trenutni narodno-poiitični situaciji in ugotovita nasiednje:
Razvoj dogodkov po sprejetju sedmojuiijske zakonodaje je vse do danes pokazai, da ta zakonodaja omejuje in ovira enakopraven razvoj siovenske narodne manjšine na Koroškem. Sta-ien poiitični pritisk na manjšino, da naj bi proti iastni voij) sode-iovaia v sosvetih, ki so dei nezadovoijive zakonodaje, ponovno oživijanje poiitičnih procesov ter nebrzdano hujskanje nacio-naiističnih krogov, vse to zaostruje manjšinsko vprašanje in ne prispeva k pomiritvi v dežeii.
Vedno spet je siišati iz uradnih in drugih krogov, da pomeni zakon o narodnih skupinah veiiko pridobitev za siovensko manjšino na Koroškem. S tem v zvezi ugotavijamo, da nam tega, kar smo narediii v zadnjih ietih, ni omogočiia sedmojuiijska zakonodaja, temveč je to piod našega vsestranskega požrtvovai-nega deia na vseh področjih družbenopoiitičnega živijenja. V zvezi s poskusi razdvajanja osrednjih organizacij poudarjamo, da so staiišča Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev do občinskih voiitev ie izraz dejanskih poiitičnih in sociainih razmer na dvojezičnem ozemiju Koroške. Taka staiišča pa osrednjih organizacij ne ovirajo v nedaijnjem skupnem nastopanju za dosiedno izpoinitev čiena 7.
Na seji Koordinacijskega odbora sta Zveza siovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Siovencev skieniia, da bosta odiočno nadaijevaia s prizadevanji, da b) prišio do konstruktivnih in enakopravnih razgovorov z avstrijsko viado. Nadaijevaii bomo tudi obveščanje mednarodne javnosti o našem poiožaju in vsestransko povezovanje z demokratičnimi siia-mi ter si prizadevati, da bomo na vseh področjih družbenopoiitičnega živijenja siovenske narodne skupnosti kar najboij aktivni. Mnoga nerešena vprašanja na področju šoistva, otroškega varstva, dvojezičnosti in neugodna gospodarska situacija nam narekujejo, da pogiobimo prizadevanja za dosiedno izpoinitev či. 7.
Potom „reševanja" Reberce:
Deiavci bodo odpuščeni
Vse kaže, da je usoda tovarne celuloze na Reberci pri Železni Kapli zapečatena, kajti ta teden so delavci dobili obvestilo, da bodo odpuščeni.
Tako se bliža neslavnemu koncu takoimenovano ..reševanje" problema, ki je dolge mesece vedno spet skrbel za naslove in komentarje v tisku, hkrati pa opozarjal, da na Koroškem vladajo razmere in običaji, ki bi jih drugje verjetno zaman iskali. Mislimo namreč na pristni koroški način reševanja gospodarskih vprašanj, pri čemer ta koroška posebnost obstaja v tem, da določeni krogi vedno spet znajo in po krivdi odgovornih dejavnikov v deželi tudi uspejo vnašati svoj politični program o ..domovini v nevarnosti", ne da bi se ozirali na posledice, ki jih ta nevarna igra dejansko ima za deželo in njene prebivalce.
V reberškem primeru je to vsekakor pripeljalo tako daleč, da je vprašanje tovarne in njenega nadaljnjega obstoja postalo zaradi takega „reše-vanja" baje povsem nerešljivo in brezizgledno. Posledica: blizu 250 delavcev se bo znašlo na cesti in njihove družine bodo stale pred negotovo bodočnostjo; prav tako pa tudi vsi kmetje iz bližnje in daljnje okolice, katerih obstanek je bil odvisen
od dobave lesa reberški tovarni. Za svoj novi položaj se imajo zahvaliti tistim, ki so tako dolgo branili dozdevno ogroženo Koroško, da so spravili v resno nevarnost reberško tovarno; ..hvaležni" pa morajo biti tudi pristojnim uradnim činiteljem, ki so spet enkrat nasedli nizkotni gonji o ..razprodaji" Koroške ter namesto pametne gospodarske rešitve iskali ..domovini-zvesto" rešitev Reberce.
Tako reberški primer znova dovolj jasno kaže, kam vodi politika, ki je bolj ali manj pod vplivom tistih sil, ki že dolga desetletja izrabljajo Koroško za torišče nacionalizma in nebrzdanega šovinizma. Njihova pro-gramatična napoved, da bo na Koroškem zavladal mir šele tedaj, ko enega od obeh narodov ne bo več, bi morala biti za vsakogar dovolj jasna. Predvsem pa bi morali to nedvoumno grožnjo razumeti in primerno ukrepati uradni dejavniki, ki nosijo glavno odgovornost za usodo dežele in njenih prebivalcev. Kajti miru v deželi ne ogroža obstoj dveh narodov, temveč ga spravljajo v nevarnost tisti, ki svojo politiko usmerjajo in vodijo v smislu „zmage v nemški noči".
Čim več siovensko in nemškogovorečih demokratov v občinske odbore
Na občinskih voiitvah 1979 bomo podprii kandidate na samo- # za dosiedno dvojezičnost in več demokracije v občini
stojnih krajevnih iistah ter tiste siovensko in nemškogovoreče # za gospodarski razvoj proti odseijevanju in za boijšo izgradnjo infrastrukture kandidate na iistah koroških strank, ki se zavzemajo	^ za popoino izvedbo čiena 7 državne pogodbe
To je meriio demokracije! Podprimo kandidate - demokrate!
Mfadina o svojem de!u
Prva detegatska konferenca Zveze sfovenske mfadine
Delegatska konferenca Zveze slovenske mladine (ZSM) je v nedeljo 11. 3. 1979 pri Miklavžu v Bilčovsu prvič zasedala. Namen sestanka je bil oceniti delo ZSM v zadnjih mesecih, obravnavati politično situa-
židovskega fanatizma, ki je zelo daleč oddaljen od židovske vere), ki ne trpi arabskih sosedov. Zelo poučljivo je bilo dejstvo, da so zastopniki cionizma med drugo svetovno vojno sodelovali z nem-
v zadnjih mesecih. Predsednik ZSM Teodor Domej je samokritično ocenil delo in dejal, da je bilo doslej premalo kontinuitete. V zvezi z občinskimi volitvami je menil, da mladina še premalo dela v komu-



cijo ob občinskih volitvah ter se pripraviti na občni zbor ZSO, ki bo 7. aprila v Železni Kapli.
Uvodoma so se delegati seznanili z zelo aktualnim vprašanjem osvobodilnega boja palestinskega fjudstva. Navzoč je bil namreč predstavnik palestinskih študentov v Ljubljani Valid Jurof, ki je s pomočjo filma, ki ga je napravila UNESCO, živo orisal zgodovino tega zatiranega ljudstva. Razložil je pojem cionizma (t. j. napadalnega
škim fašizmom z namenom, izkoreninjene in brezpravne Žide usmeriti v novo državo Izrael, kjer se naj bi borili proti domačemu arabskemu prebivalstvu za povečanje izraelske države. V zvezi s tem je zanimivo, da so leta 1947 cionisti zasmodili v Nemčiji 75.000 prošenj Zidov, za izselitev v Ameriko in sicer z namenom izseliti jih v Izrael.
Popoldne so delegati obravnavali delo krajevnih odborov ZSM in celotne mladinske organizacije
nalni politiki. Sicer pa je ležalo težišče dela na ravni krajevnih odborov, pri športu in pri kulturnem delu.
Zastopniki šestih krajevnih odborov so podrobneje poročali o svojem delu. Med največje dosežke, h katerim je svoj delež doprinesla tudi mladina, šteje gotovo Kulturni dom v Sentprimožu, v katerem bodo tudi mladinski prostori. S temi prostori bo v tem kraju rešen eden glavnih problemov, namreč možnost za neovirano mtadin-
tzjava ZSM
na detegatski konferenci v Biičovsu
Delegat! Zveze stovenske mladine, zbrani v Bilčovsu na svoji prvi delegatski konferenci, so razpravljali v glavnem o številnih vprašanjih mladinskega dela in o aktualni politični situaciji v zvezi z občinskimi volitvami.
Glede Izobraževanja mladine so delegati na podlagi poročil odbornikov in zastopnikov Krajevnih združenj ugotovili, da je bilo na tem področju do sedaj kljub uspešnim začetkom premalo storjenega. Delegati so sprejeli sklepe, ki naj aktivirajo izobraževalno dejavnost v Krajevnih združenjih ZSM. Tako naj se zlasti v posameznih Krajevnih združenjih ustanovijo delovni krožki, ki se bodo trudili za izobraževanje svojih članov. Razpravljali pa so tudi o posebnem mladinskem časopisu in sklenili, da najprej zagotovijo izhajanje internega glasila Zveze slovenske mladine.
Detegatska konferenca je razpravljala fudi o bližnjih občinskih volitvah na Koroškem, ki so za koroške Slovence posebno važne. Po stvarnem soočenju s trenutno politično situacijo je biio poudarjeno, da moramo tudi pri teh volitvah izhajati iz načel ZSM, ki poudarjajo najširšo akcijsko enotnost med koroškimi Slovenci in zavezništvo z vsemi demokratičnimi silami v avstrijski družbi, ki spoštujejo narodno zavednost koroških Slovencev in nastopajo za narodno enakopravnost na podlagi določil 7. člena avstrijske državne pogodbe ter za nadaljnjo demokratizacijo avstrijske družbe.
Tako bomo pri občinskih volitvah podprli tiste kandidate na krajevnih listah in osebe na listah koroških strank, k) s svojim delovanjem dokazujejo, da so za več demokracije v občinah in s tem tudi za uresničenje narodne enakopravnosti na vseh področjih družbenega življenja.
V zvezi z občinskimi volitvami pa moramo tudi opozoriti na nevarnost, da akcijska enotnost slovenskih narodnozavednih sil zaradi ponekod vidne ožine prt tolmačenju vsebine in namena samostojnih krajevnih list in sploh boja za uresničitev nacionalnih pravic utrpi veliko škodo, kar je prav gotovo preveiika cena za morebitne kratkoročne uspehe.
Soodgovornost vsakega posameznika za pozitiven razvoj naše narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulturnega ustvarjanja, gospodarstva in za splošno dobrobit pa zahteva, da že danes opozorimo na potrebo, podpirati in vzpodbujati izvoljene slovenske in nemškogovoreče mandatarje demokratičnega duha pri njihovem prizadevanju za demokratizacijo na vseh ravneh družbenega življenja, s čimer je neločljivo povezan tudi boj za dosledno uresničitev duha in črke avstrijske državne pogodbe.
Obso/ena vobuna
Pred vojaškim sodiščem v Ljubtjani se je prejšnji teden zaključi) proces proti dvema ustužbcncema vojaških obtasti na Koroškem, ki sta bita obtožena kaznivega dejanja vohunstva. Obtoženca — Gerhard Lackner in Pau!a Wogataj — sta bita pred dobrimi petimi meseci aretirana med obiskom v Jugoslaviji ter zadržana v preiskovatnem zaporu v Ljubtjani, kjer se je minuti petek tritedenska obravnava končata z izrekom sodbe.
Iz sodbe, ki jo je objavit sodni senat, izhaja, da sta obtoženca zto-rabita svoje bivanje v Jugostaviji ter z neposrednim opazovanjem ob uporabi datjnogteda in s fotografiranjem na skrivaj opazovata večje števito vojaških objektov, potem pa te podatke prenašata na načrte in skice. Det podatkov, načrtov in skic sta že izročita obveščevatni stužbi neke tuje države, de) pa sta pripravita, vendar so jima izročitev preprečiti pristojni jugostovanski državni organi 23. septembra 1978 in ju priprti.
Sodišče ju je spoznato za kriva in ju obsodito: Gerharda Lacknerja na 9 tet zapora, Pauto Wogataj pa na 3 teta. Hkrati jima je izrekto ukrep izgona tujcev z ozemtja SFRJ, in to Lacknerju za zmeraj, Pauti Wogataj pa za 10 tet; ta ukrep bodo uresničiti, ko bosta prestata omenjeno kazen. O morebitnih pritožbah proti sodbi vojaškega sodišča v Ljubtjani bo odto-čato vrhovno vojaško sodišče.
V avstrijskem in ztasti koroškem tisku je zadeva sprožita cet vat komentarjev, v katerih so posamezni pisci spet enkrat demonstrirati svojo ..objektivnost". Lani ob aretaciji obeh vohunov je v tukajšnjem tisku pošteno zagrmeto in tudi pozneje so se vedno spet ponavtjati čtanki, ki so kar prekipevati od izpadov proti Jugostaviji in njenim obtastem, ki tako neusmitjeno ravnajo z „nedo!žnimi" avstrijskimi državtjani. Čim pa se je začet proces pred vojaškim sodiščem v Ljubtjani, se je bistveno spremenit tudi način pisanja v koroškem tisku. Prvotne očitke, da Jugostovani preganjajo oba obtoženca po nedotžnem, so zamenjati čtanki, v katerih o kaki nedotžnosti ni bito več govora, pač pa so bite jugostovanske obtasti tarča novih napadov zato, ker zastopnikom koroškega tiska niso dovotite, da bi prisostvovati obravnavi.
Stvar zase so reakcije koroškega tiska na izrečeno sodbo. Ker je obravnava nedvoumno dokazata, da
obtoženca nista brez krivde, poteg tega pa sta četo sama zagotovita, da je bit pnoces izredno korekten in da tudi sicer dobro ravnajo z njima, so komentatorji svoje puščice izstretiti v drugo smer: sodišču očitajo, da je izrekto nepričakovano strogo sodbo. Pri tem sega sprenevedanje tako da-teč, da za primerjavo navajajo razne druge primere vohunjenja ter detajo račune o tem, kdo je za večjo krivdo prejet manjšo kazen. In še eno očitajo Sodišču v Ljubtjani — namreč, da ni povedato, za koga sta obtoženca vohunita. Tako so se znašti v začaranem krogu ugibanj, ati sta obvešče-vatne podatke zbirata za avstrijsko vojsko, kjer sta v stužbi, ati pa za kako tujo sito; v tem primeru pa je spet vprašanje, ati pripada te-ta zahodnemu ati vzhodnemu btoku. Torej na vsak način vzroka dovotj, iskati „krivca" tam, kjer so zadevo sprožiti s tem, da so vohuna izstediti in obsoditi.
sko delovanje. Zelo važna in posnemanja vredna pa je bila tudi razstava bilčavske mladine, ki si jo je ogledalo nad 700 ljudi. Poleg tega je treba omeniti plesni tečaj, fotoamatersko delo in srečanje v planinski koči na Bleščeči planini. Drugi krajevni odbori pa so poročali o uspešnem povezovanju z mladino v Sloveniji in o športni dejavnosti, kot so to smučarske in sankarske tekme, šahovski turnir v Globasnici itd., ki so prispevali k zbliževanju mladine na dvojezičnem področju.
Sprejeta je bila tudi resolucija k občinskim volitvam in o nalogah izobraževanja članov slovenske mtadine. Pojavila pa se je tudi zahteva po pogostejših delegatskih konferencah, saj se je izkazalo, da v okviru enega takega srečanja ni mogoče obravnavati vseh važnih vprašanj. Zato je bil sprejet sklep, da bodo delegatske konference približno štirikrat letno in sicer vselej z eno samo določeno temo.
Vedno spet doživljamo
da se avstrijske obiasti posiužujejo dvojnih meri)
Zadnji teden se je z oprostitvijo končat proces, ki ga je vodita skupina Longo mai proti Heimatdienstu.
Skupina Longo mai je tožita Hei-matdienst zaradi obrekovanja. Hei-matdienst je spravtjat to skupino, ki ima v Lepeni pri Železni Kapti kmetijo, v zvezo z Baader-Meinhof-sku-pino, očitat ji je pa tudi, da hoče zabraniti na Koroškem ..pomiritev", ker je skupina pisata, da je Koroška kot „sod smodnika, napolnjen s socialnimi in potitičnimi napetostmi". Skupina Longo mai se je čutila užaljeno, pred sodiščem pa sedaj ni uspeta.
Spet enkrat je koroško sodišče pri-što do zaktjučka, da Heimatdiensta ne more obsoditi. Tokrat je KHD imet „uspeh" zaradi tega, ker je medtem umrt tedanji odgovorni urednik „Ruf der Heimat" Pichs.
Med človekove pravice
sodi tudi pravica do razvoja
Komisija OZN za človekove pravice je na svojem letošnjem zasedanju v Ženevi sprejela poleg drugih sklepov in dokumentov tudi posebno resolucijo o pravici do raizvoja, v kateri je poudarjeno: Nujno je treba uveljaviti nov mednarodni gospodarski red, ki bo pravičnejši od dosedanjega, ker drugače ne bo mogoče doseči ravni razvoja, ki bi bila približno enakomerna v vseh državoh. Tako bi uresničili načelo, ki vsem ljudem priznava enako pravico, dai uživajo ustrezno življenjsko raven.
Pravica do razvoja je s tem postala nova kategorija mednarodnega prava, s katero bo morala mednarodna skupnost odslej računati, kajti prevladuje mnenje, da bo sklepe, ki jih je sprejela komisija za človekove pravice, osvojila! in potrdila tudi glavna skupščina svetovne organizacije.
Besedilo resolucije, ki so jo predlagali Burundi, Indija, Irak, Jugoslavija, Kuba, Nigerija, Panama, Peru in Sirija, so sprejeli po daljši razpravi s 23 glasovi, medtem ko se je sedem držav vzdržalo (med njimi tudi Avstrija), ena sama — namreč Združene države Amerike — pa je glasovala proti.
V resoluciji je komisija izrecno ugotovila, da je pravica do razvoja ena od človekovih pravic. Poleg tega je v resoluciji poudarjene, da imajo vse države neodtujljivo pravico, da svobodno organizira svoj
gospodarski in družbeni razvoj in suvereno gospodarijo z vsemi svojimi naravnimi bogastvi. Posebej pa resolucija naglaša, da odrekanje pravice, da narodi odločajo sami o sebi, tuja okupacija, kolonializem in apartheid, rasizem in rasna diskriminacija pomenijo oviro za družbeni in gospodarski napredek.
Komisija za človekove pravice se je hkrati izrekla za podrobnejše preučevanje te problematike. Ze prihodnje leto naj bi organizirali seminar, na katerem bi obravnavali posledice sedanjega nepravičnega mednarodnega redai zo gospodarstvo držav v razvoju.
Na svojem zasedanju v Ženevi je komisija OZN za človekove pravice, ki je tokrat posvetila posebno pozornost tudi vprašanju rasizmu in apartheida, sprejela tudi resolucijo, s katero je obsodila tiste države, ki sodelujejo z državami, v katerih vlada rasistični režim, in tako prispevajo k ohranjanju sedanjega položaja v Namibiji, Zimbabveju in Južni Afriki. Pozvala jih je, naj se tovrstne dejavnosti vzdržijo. Resolucija je bilo sprejeto z veliko večino 23 glasov, le tri države (Francija, ZR Nemčija in ZDA) so glasovale proti, šest držav pa se je glasovanja vzdržalo, med njimi tudi Avstrija, ki se je s tem zdaj že ponovno znašlo v dvomljivem položaju glede rasizma in rasistične politike.
Sodnik dr. Helmut Kaiser je oprostitev utemetjit s tem, da je odgovorni urednik ob času tiska časopisa bit botan in predsednika Heimatdiensta Fetdnerja ni obvestit, da ni zmožen izvajati svoje funkcije; kot odgovorni pa pride v poštev te dr. Pichs, ki pa je medtem že umrt.
Ob tem procesu se ponovno kaže značitno dejstvo, da Heimatdienst še v nobenem primeru ni bit obsojen zaradi svojih hujskaških izpadov. Pristojna sodišča, tako pri gonji proti stovenski manjšini kakor pri drugih žatitvah, še nikoti niso našta vzroka za njegovo obsodbo. Značitno za koroške razmere je, da so koroška sodišča zmeraj reševala čast Heimat-diensta, če se je čutit užaljenega; če pa so se na primer Slovenci ati drugi Čutiti prizadete v svoji časti, tistega reševanja časti s strani sodišča ni bito. Stovenci so kvečjemu dosegti poravnavo, če jih je tožit Heimatdienst. Tudi ko so profesorji stovenske gimnazije tožiti KHD zaradi transparenta „Stowenisches Gymnasium — Gift!", niso imeti uspeha.
Organizatorji protistovenskih kampanj so dobiti spet potrdilo, da si lahko privoščijo takšno ščuvanje proti sosednjemu narodu in to brez vsakršne kazni. Dobiti so ponoven dokaz, da se avstrijske obtasti ne bodo potrudite pri zastedovanju protistovenskih organizacij, pa tudi vseh orotistovenskih izjav in dejavnosti, kakor bi to odgovarjato čtenu 7 avstrijske državne pogodbe.
Da obstajajo za nemške nacionalne site druge mere, pa smo doživeti tudi pri drugih procesih. Npr. tistemu, ki ga je vodita Kteine Zeitung proti Petru Wieserju, ki je odgovarjat za tetak solidarnostnega komiteja v Ce-tovcu, v katerem so Se zoperstavljati pisanju koroških časopisov, ki so ob atentatih brez dokazov dolžiti Slovence. Sodišče v tem primeru pojasnitve obtoženega enostavno ni sprejeto.
Te dvojne mere avstrijskih obtasti pa se posebno spominjamo v teh dneh, ko nam napovedujejo ponovne procese proti našim aktivistom, ki so v zadnjih tetih demonstrativno opozarjali na nerešeno manjšinsko vprašanje ter zahtevati dosledno izpotni-te obveznosti avstrijske države, ki jih ima napram stovenski manjšini na Koroškem.
Otvoritev novih prostorov
in občni zbor Kiuba siovenskih študentov
na Dunaju
V soboto 10. marca 1979 je bi! v Kiubu siovenskih Študentov na Dunaju redni občni zbor, povezan s svečano otvoritvijo novih kiubskih prostorov. Ni Se miniio deset !et od časa, ko so biii siovenski Stu-dentje vsied pomanjkanja iastnih prostorov prisiijeni, da se srečavajo po kavarnah aii gostiinah. Z veiikim naporom jim je končno uspeio, da so si urediii de) sedanjih prostorov, ki so jih v minuiem tetu izboij-Saii in na novo urediii — tako z veiiko požrtvovainostjo posameznih čianov kiuba, ki so pomagati v svojem prostem času, kot tudi s finančno pomočjo osrednjih organizacij in matične države.
Otvoritve s kratkim kulturnim sporedom se je udeležilo precejšnje število gostov, članov in prijateljev kluba. Kratko so spregovorili in čestitali k uspešno zaključenemu delu med drugimi generalni konzul Matjaž Jančar kot predstavnik ambasade SFRJ v Avstriji, vodja kulturno-informativnega centra SFRJ na Dunaju Fric Franki, dipl. inž. Feliks Wieser za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem, Borut Sommer-egger kot zastopnik Narodnega sveta koroških Slovencev, član delegacije mladinskega odbora Slovenske kultur-nogospodarske zveze iz Trsta, član de-iegacije republiške in univerzitetne konference Zveze socialistične mladine Slovenije ter zastopnica Hrvaškega akademskega kluba na Dunaju. Pri otvoritvi so bili navzoči tudi predstavniki demokratičnih organizacij na Dunaju in zastopniki Kluba slovenskih študentov iz Gradca, s pesmimi pa je v kulturnem sporedu sodeloval kvartet Dunajskega krožka.
Pred otvoritvijo klubskih prostorov je bil redni občni zbor KSS, ki je na eni strani dal vpogled v preteklo poslovno dobo, na drugi strani pa naka-
zal smernice za nadaljnje delo.
Tudi v minuli poslovni dobi je klub nadaljeval vsestransko politično dejavnost pod geslom ..akcijske enotnosti", kajti klubsko širino začrtujejo antifašizem, demokratičnost in člen 7 državne pogodbe. Sodelovanje z nemškimi demokratičnimi organizacijami je slej ko prej važen steber klubske politike. V skupnih akcijah se je nadaljevalo s tradicijo solidarnosti in prijateljstva, kar se je posebno odražalo v skupnih nastopih proti neofašističnim in neonacističnim provokacijam na univerzi, kakor tudi pri obisku v bivšem koncentracijskem taborišču Mauthausen skupno z drugimi demokratičnimi organizacijami.
V minulem obdobju so se klubaši udeležili raznih važnih mednarodnih srečanj mladinskih organizacij, višek pa je brez dvoma bila udeležba in nastop klubskega zastopnika na 11. svetovnem festivaiu mladine in študentov avgusta 1978 na Kubi, kjer je skupaj z zastopniki Zveze slovenske mladine in Kladiva seznanjal številne mladinske delegacije o boju za narodne pravice slovenske manjšine v Avstriji,

Kulturna izmenjava
vrsto
m mednarodnih priznanj, na mladinskem festivaiu v
Prihodnji teden, v soboto 24. marca, bo po posredovanju Kulturno-informativnega centra SFRJ na Dunaju gostoval v avstrijski prestolnici znani Mladinski pevski zbor iz Maribora. Pod vodstvom svojega dirigenta prof. Branka Rajšterja bo zbor ob 19.30 uri izvajal bogat spored, ki v prvem delu obsega komorne in v drugem delu ljudske pesmi.
Mladinski zbor iz Maribora je bil ustanovljen pred trinajstimi leti in je v tem času osvojil že celo domačih Tako je
Celju že petkrat zasedel pevo mesto in prejel zlato plaketo; dvakrat je bil zmagovalec in dobitnik zlate plakete na mednarodnem festivalu mladinskih pevskih zborov v Varni v Bolgariji; prvo mesto in posebno nagrado pa si je priboril tudi na mednarodnem festivalu mladinskih zborov v Neerpeltu v Belgiji. Nastop tega priznanega zbora bo gotovo lepo doživetje tudi za poslušalce na Dunaju.
Le nekaj dni pozneje, v petek 30. tnarca, bo na Dunaju gostoval mednarodno znani folklorni ansambel .Lado" iz SR Hrvaške, ki se bo dunajskemu občinstvu predstavil kot gost Avstrijskega združenja za med-norodno kulturno izmenjavo. Na prireditvi, ki bo ob 19.30 uri v mestni bali, bo 80-članski ansambel izvajal pesmi in plese iz Hrvatske in drugih jugoslovanskih republik, pri tem pa predstavi! bogastvo 500 narodnih noš narodov in narodnosti Jugoslavije.
Letos jeseni pa bo Dunaj obiskala ljubljanska Drama, medtem ko bo dunajski Burgtheater gostoval v Ljubljani. Dunajski gledališčniki bodo
igrali Lessingovo „Emilio Galotti" in Strindbergovega ..Pelikana", ljubljanska Drama pa je dala na izbiro: Ibsenovega „Ma!ega Eyolfa", Weide-kindov „Duh zemlje", Krleževo igro ..Gospoda Glembajevi", Gorkega .Letoviščarje" in Jovanovičevo .Osvoboditev Skopja". Sedanji dogovor o izmenjavi naj bi pomenil začetek tesnejšega, stalnega sodelovanja med ljubljansko Dramo in dunajskim Burgthcatrom.
ki je v evropskem in svetovnem merilu del boja demokratičnega človeštva proti zatiranju in izkoriščanju, za mir in napredek narodov sveta. Zato je klub tudi brez oklevanja izrazil svojo solidarnost z bojem ljudstva npr. v Čilu ali v Iraku ter bo to storil tudi v bodoče. V počitnicah je bil vsakoletni klubski seminar in v lanskem letu so študentje priredili uspešen kulturni večer v Sentprimožu, kjer so se vključili tudi v delovno akcijo pri gradnji tamkajšnjega kulturnega doma.
V ospredju vseh klubskih dejavnosti pa je bila seveda kot glavna naloga kontinuirano in kvalificirano izobraževanje ter vzgoja študentov v narodno-zavednem, demokratičnem in antifašističnem duhu. Temu so služila izbrana predavanja, diskusije, ekskurzije, pri čemer imajo pomembno mesto predvsem stiki z matičnim narodom, tzobra-ževanju sta namenjena tudi kulturni in zgodovinski krožek, čeprav delo zadnjega ni bilo povsem zadovoljivo. Kot nova pridobitev za klubsko izobraževalno delo je ustanovitev tzv. strokovnih skupin, ki sta jim botrovali dve glavni potrebi: 1. želja po višji politični in motivirani izobrazbi; 2. iskanje osebnih in kolektivnih poklicnih in političnih perspektiv. Takšno delovanje kratkoročno seveda ne pokaže takojšnjih vidnih uspehov, je pa dolgoročno potrebno za boljše vključevanje slovenskih izobražencev v konkretno kulturno in politično delo na Koroškem. Medicinci, ekonomi in pravniki so že pričeli z delom, medtem ko druge skupine še niso premagale začetnih težav. Vzgojno-izobraževalno je deloval tudi kulturni krožek z različnimi kulturnimi in zabavnimi prireditvami.
Nasplošnoseje klubsko delovanje v preteklem letu usmerjalo predvsem na izgradnjo klubskih proštov, kar je zahtevalo precej prostega časa. Zdaj, ko so bili obnovljeni klubski prostori, pa se bodo lahko zadovoljile tudi družbene potrebe — klub naj postane v vedno večji meri komunikacijski center Slovencev na Dunaju.
Za predsednika kluba je občni zbor ponovno izvolil Francija Serajnika, ostali člani odbora so podpredsednica Olga Vouk, tajnika Ludvik Druml in Roman Schellander, kulturni referent Heli Primosch, časnikarski referent Gabi Sitter, finančni referent Herbert Pavlič; v razširjeni odbor so bili izvoljeni Silvija Velik, Marko Kreutz, Fini Kelih in Karl Osojnik, v pregledniški svet pa Marjan Gallob, Rihard Brumnik in Jani Oswald.
Program za naslednji semester in naloge, ki si jih je zastavil novi odbor, se bodo ozirali predvsem na ojačanje diskusije o narodno-političnih vprašanjih tako npr. o občinskih volitvah in komunalni politiki. Dosedanje prostorske razmere podobnih diskusij niso ravno pospeševale. Treba bo okrepiti stike z nemškimi demokratičnimi mladinskimi organizacijami, predvsem pa tudi stike z graškim študentskim klubom. ..Politični nastopi v javnosti, načrtno izobraževanje, vzgoja v duhu antifašizma in mednarodne solidarnosti, skrb za demokratični in socialni napredek naše družbe ter demokratična diskusija — vse to naj vsestransko krepi našo zavest, da bomo tudi v bodoče vedeli za pravilno pot in sredstva v boju za narodne pravice," so študentje kratko orisali svoje delo in naloge v prihodnosti.
KSŠ DUNAJ OB OBČiNSKiH VOUTVAH:
ni
nresniči/iva
Na svojem občnem zboru dne 10. 3. 1979 je Kiub slovenskih študentov na Dunaju v zvezi z občinskimi volitvami na Koroškem sprejel naslednjo izjavo:
Medtem ko se je v teii Avstriji razmahni) voiiini boj za državnozborske voiitve 6. maja tega ieta, se pripravijo Koroška na občinske voiitve 2iL marca.
Vprašanje voiitev je že nekaj časa tudi v ospredju siovenske narodne potitike. O pomenu voiitev za našo narodno skupnost, ziasti pa o staiiščih in ciijih ob posameznih voiitvenih odiočitvah med koroškimi Siovenci — kakor med vsako drugo narodno skupnostjo — ni enotnih pogiedov in jih tudi biti ne more. Voiitve na vseh ravneh družbenega dogajanja v večji aii manjši meri odražajo družbeni razvoj, prikazujejo razmerje med družbenopoiitičnimi siiam) in odiočajo o poteh nadaij-njega razvoja. Siovenski študentje izhajajo iz zgodovinskega dejstva, da v kakršnikoti narodni skupnosti pod našimi pogoji ni mogoče doseči enotnih pogiedov na razna poiitična, sociaina, gospodarska, kuiturna in moratna vprašanja.
#	Zaradi tega narodna enotnost v smisiu strankarstva ni uresnič-ijiva, nasprotno, propagiranje enotnosti na podiagi stranke ie še po-giabija nesogiasja med pripadniki manjšine.
#	Edina mogoča narodna enotnost — takšno slovenski študentje uresničujemo v svoji organizaciji — je osnovana na skupnih prizadevanjih v boju za narodne pravice, ki jih jamči 7. čien državne pogodbe.
Siovenski študentje z veseijem zasiedujemo ojačeno zavzetost veiikega števiia naših rojakov v borbi za narodno enakopravnost, ki se zrcaii predvsem tudi v vse večjem zanimanju za občinsko poiitiko. Zavest, da v občinah odiočajo o neposrednih vprašanjih vsakdanjega živijenja deiovnih ijudi, zavest, da so občinske sobe iahko važen instrument za propagiranje in uresničevanje tudi narodnih pravic, je gioboko prodrta med koroške Siovence. Zato z zadovoijstvom ugotav-ijamo, da se je števiio zavednih siovenskih kandidatov bistveno pove-čaio, pa najsi zdaj nastopajo na siovenskih krajevnih tistah, pri komunistih, sociaiistih aii na drugih koroških iistah. Vse kandidate bomo meriti po tem, kako dosiedno se zavzemajo za popoino izpoinitev čiena 7 državne pogodbe, za dvojezičnost v občini in za gospodarsko poiitiko v korist deiovnih ijudi. Naša orientacija na zavezništvo z nem-škogovorečimi demokrati nam narekuje, da podpiramo tudi vse tiste nemškogovoreče demokrate, ki se dosiedno zavzemajo za naše narodne pravice.
Siovenski študentje pozivajo vse rojake, naj giedajo preko vseh raziik in nesogiasij v voiiinem boju. Kajti nobena voiiina propaganda ne nadomešča vztrajnega in dosiednega deia občinskih odbornikov po voiitvah. izkušnja kaže, da so siovenski občinski odborniki veiiko zamujati v pretekiosti. Naša skupna skrb mora bit), da svoje pridob-ijene pozicije tudi izkoriščamo. Dejanja po voiitvah so šeie dokaz za praviino poiitiko.
Kiub siovenskih študentov poziva vse svoje čiane, naj se udeie-žijo občinskih voiitev !$. marca. Odiočajo naj se za tiste kandidate, o katerih mistijo, da bodo kar najboij dosiedno zastopati pravice koroških Siovencev in se zavzemaii za demokracijo, družbeni in sociaini napredek v občinah.
Manjšinsko vorašanje
na dunajskih predavanjih
Kakor smo v našem listu že poročali, posveča Kulturno-informativni center SFRJ na Dunaju v okviru svoje dejavnosti stalno zanimanje in skrb tudi položaju slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstrije. Temu namenu služi tudi ciklus predavanj in drugih prireditev, ki jih je center v sodelovanju z ljudsko univerzo Brigittenau v 20. dunajskem okraju pripravil za prvo polletje 1979 z namenom, da bi dunajsko in preko nje širšo avstrijsko javnost seznanil
ju-
V boju za radijske oddaje
so gradiščanski Hrvati zabeležili prvi uspeh
Skupni nastop vseh društev gradiščanskih Hrvatov, da bi dasegii redne vsakodnevne radijske oddaje, je rodii prvi uspeh, intendant gradiščanskega radia jim je namreč pred nedavnim sporoči), da bo ORF „izpoinii vse zahteve gradiščanskih Hrvatov po rednih oddajah v hrvaščini".
Boj gradiščanskih Hrvatov za iastne radijske oddaje traja že skoraj četrt stoietja. Vendar so biie njihove tozadevne upravičene zahteve vedno spet zavrnjene — enkrat z izgovarjanjem na tehnične težave, češ, da hrvaške oddaje niso izvedijive, dokier gradiščanski radio nima iastnega studia [osrednji studio na Dunaju je oskrbovat tudi Gradiščansko — op. ured ); drugič spet s trditvami, da Hrvati na Gradiščanskem ne potrebujejo iastnih radijskih oddaj, ker vendar vsi razumejo nemško (pri čemer je ORF osvoji) tozadevne ..argumentacije" ziogiasne asi-miiantske skupine okoii Robaka).
Toda Hrvati niso popustiti. Ob vsaki pritožnosti so po-navtjati svoje zahteve; terjati so izpoinitev tozadevnih obveznosti Avstrije na podtagi čtena 7 državne pogodbe, opozarjati pa so predvsem tudi na dejstvo, da so edina priznana narodna manjšina v Evropi, ki še nima tastnih radijskih oddaj.
Ko je gradiščanski radio pred teti dobit svoj tastni studio, se pri ORF niso več mogii izgovarjati na prejšnje ^tehnične težave" — in so se koncem minuiega teta odtočiti za rešitev, o kateri so očitno mistiti, da bodo z njo Hrvate zadovotjiii, ne da bi jim dati tastne oddaje: uvedii so enkratno mesečno oddajo o gradiščanskih Hrvatih in ne za gradiščanske Hrvate. Seveda pa Hrvati niso šii na
timanice, marveč so se nasprotno odtočiti za že omenjeni skupni nastop. Meseca januarja so se zastopniki vseh hrvaških društev z Gradiščanske in z Dunaja zbrati na posvetu, kjer so izdetati skupno poiitično utemeijeno in pravno podkreptjeno zahtevo po tastnih dnevnih radijskih oddajah.
Sedanji odgovor na to zahtevo je za gradiščanske Hrvate vsekakor razvesetjiv, čeprav obtjubtjena rešitev seveda more biti te začetek. V pismu, v katerem vodja gradiščanskega radia zagotavtja, da bo ORF izpoinii vse zahteve gradiščanskih Hrvatov po rednih oddajah v hrvaščini, je konkretno povedano, da bodo dosedanje mesečne oddaje o Hrvatih (biie so pretežno v nemščini) v bodoče te še v hrvaškem jeziku; od septembra tega teta datje pa bodo uvedene redne tedenske hrvaške oddaje po 40 minut, ki bodo pozneje postopoma pomnožene, kar zavisi od tega, kotiko ..neodvisnih, kvatificiranih svobodnih sodetavcev" bo radio dobit na Gradiščanskem.
Gtasito gradiščanskih Hrvatov — Hrvatske novine — v tej zvezi poudarja, da pomeni uspeh, ki so ga dosegta vsa hrvaška društva, prvi resnični uspeh v 24-tetnem boju za izpoinitev državne pogodbe; take uspehe je mogoče doseči te v enotnosti vseh hrvaških društev, te s skupnim reševanjem probtemov. „Ta vetiki uspeh bi morai ohrabriti vsa društva in vse gradiščanske Hrvate, da se skupno borimo datje — borimo za izpoinitev čtena 7 državne pogodbe, borimo za ohranitev hrvaške narodne skupine na Gradiščanskem. Stoga vodi k uspehu; v stogi je moč."
z manjšnisko problematiko v luči goslovanske politike.
Prvo predavanje iz tega cikla je bilo 27. februarja, ko je na Dunaju predaval dr. Budislav Vukas z zagrebške univerze. Znani strokovnjak za mednarodno pravio je orisal pravni položaj gradiščanskih Hrvatov v luči mednarodnega prava ter tolmačil stališča Jugoslavije v tem vprašanju. Dokazal je, da pravice gradiščanskih Hrvatov še nikakor niso uresničene. Glede zakona o narodnih skupinah iz leta 1976 je ugotovil, da ta zakon za narodne skupine ni pozitiven, marveč nasprotno pomeni poskus, da se manjšinam vzamejo pravice, ki so jim zagotovljene v državni pogodbi. V dokaz je navedel izjavo zunanjega ministra Pahra, ki je na vprašanje, zakaj ta zakon ne obsega tudi šolskega vprašanja, odgovoril, da tio ni potrebno, ker je manjšinsko šolsko vprašanje tako že rešeno — čeprav vsakdo ve, da je sedanja rešitev vse prej kot zadovoljiva.
O jugoslovanskem stališču v vprašanju Slovencev v Avstriji bo 3. aprila predaval dr. Vladimir Klemenčič z ljubljanske univerze, medtem ko bo o književnosti Slovencev v Avstriji 8. maja govoril dr. Matjaž Kmecl iz Ljubljane. Ta teden so na Dunaju predvajali tudi film ..Vrnitev", drugi filmski večer pa bo 22. maja, ko bodo predvajali svoječasno toliko osporavani film „Tujci v domovini", o katerem bo uvodoma spregovorila tudi avtorica dr. Brandstailer.
Vrsto prireditev o manjšinah v Avstriji bo zaključil avstrijski strokovnjak na tem področju dr. Theodor Veiter, ki bo 29. maja orisal vprašanje manjšine z avstrijskega gledišča.
Letošnji dan žena v znamenju mednarodnega leta otrok
V soboto 10. marca so se naše žene zbraie, da bi — kakor vsako teto — počastite mednarodni ženski praznik, ki ga obhajajo napredne žene ceiega sveta. Čtanicam Zveze siovenskih žena iz vseh treh koroških doiin so se pridružite že predstavnice ženskih organizacij iz Sio-venije med njimi — predsednica sveta za vprašanja družbeno ekonomskega in poiitičnega poiožaja žensk pri RK SZDL Siovenije Tiika Biaha, giavna urednica revije .Naša žena" Sanja Pramšek — nadaije predstavnik Maribora tov. Pristovšek Jože ter zastopnica avstrijskih demokratičnih žena Mimi Topiitzer. Prav tako pa so biti navzoč) generaini konzui Miian Samec in konzui Peter Zupančič s soprogama ter predsednik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter.
Uvodoma je predsednica Zveze slovenskih žena Milena Groblacherjeva povedala, da; so združeni narodi letošnjo leto proglasili za med-
venci so na vsem naselitvenem prostoru drago plačali svojo svobodo in tudi mi koroški Slovenci smo dali drag krvni davek za našo svo-
narodno leto otroka in da so s tem svetovno javnost opozoriti na resen problem, ki v današnjem svetu, v civiliziranem in manj razvitem, ogroža rast in razvoj otrok. In v tem smislu se je odvijal tudi občni zbor, ki ga imajo naše žene vsako leto ob mednarodnem prazniku žena.
Tovarišica Groblacherjeva je v svojem referatu naglasila, da je glavni prispevek v okviru letošnjega mednarodnega leta otroka vsekakor vzpostavitev dvojezičnega otroškega vrtca v Šentprimožu v Podjuni in da) bo treba prizadevanja zai uveljavljanje dvojezičnih otroških vrtcev po ostalem terenu južne Koroške nadaljevati. Ugotovila je tudi, da je mladina obeh deželnih jezikov prikrajšana pri spoznavanju zgodovine, predvsem zgodovine zadnjih desetletij. Slo-
bodo in mnogo prispevati k vzpostavitvi samostojne Avstrije, predvsem več kot tisti, ki ugledu države le škodujejo, a vendar nemoteno mečejo blato na našo častno borbo. To našo častno borbo moramo posredovati naši mladini, ki je žejna teh zgodovinskih dogajanj. V delovnem poročilu je tovarišica Groblacherjeva nakazala aiktivitete ZS2 in tesno sodelovanje z ženskimi organizacijami v matični deželi Sloveniji. V okviru praznovanja mednarodnega ženskega' praznika je spregovoril tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zvvitter, ki je ženam iskreno čestital k prazniku in želel občnemu zboru dober potek in predvsem uspešne zaključke. Povdaril je, da imajo naše žene pri vzgoji naše mladine in sploh v družbenem življenju naše
Jutri otvoritev „Gast 79 "
Turizem je danes pomemben faktor gospodarskega življenja, zato se mu polaga tudi vedno večji pomen. V boju, da ohranimo pozicije, ki smo si jih v teku zadnjih desetletij priborili na področju turizma, se poslužujemo različnih načinov in metod. Eden teh „prijemov" je prav gotovo strokovni sejem gastronomije in turizma „Gast 79", ki bo jutri odprl svoja vrata in bo traja) do 25. marca.
Letošnja sejemska prireditev „Gast" stopa že v drugo desetletje, saj je že enajsta po vrsti. V teh letih je mnogo prispevala k zboljšanju kakovosti razvoja tako na gastronomskem kot turističnem področju. Že večkrat smo lahko ugotovili, da igra v turizmu posebno vlogo kuhinja. Če kuhinja ne odgovarja potem tudi gosti ne pridejo več. Zato so dali prireditelji kuharski umetnosti poseben poudarek. Naj samo omenimo 8. mednarodno tekmovanje kuharjev v hali 5, kjer se bodo pomerila moštva iz Avstrije (18./19. marca), Zvezne republike Nemčije (20./21. marca), Francije (22723. marca), Jugoslavije (24725. marca) in tekmovanje bifejev na mednarodni ravni v sejemski hali 3, kjer bodo prvič sodelovale skupine kuharjev iz Italije, Jugoslavije, Zvezne republike Nemčije, Madžarske, Švice in Avstrije. Nadalje so na sporedu turistična strokovna zborovanja, ki jih je pripravila trgovska zbornica; strokovne razstave WIF1 Koroške in pekovskega združenja. Obiskovalcu bodo predstaviti celoten potek, kako se peče kruh oziroma pecivo (okrog 50 sort peciva). Tudi gostilničarji pridejo na svoj račun v razstavi ..Srečanje gostilni-
čarjev". To bi bile najpomembnejše prireditve v okviru „Gast 79", katerih se udeleži po navadi okrog 60.000 do 70.000 ljudi.
Vodstvo sejma se prizadeva, da bi bil strokovni sejem gastronomije in turizma „Gast" še bolj skoncentriran in strokovno izoblikovan.
Najbolje se lahko prepričate, kaj nudi strokovni sejem „Gast", če ga obiščete in si na licu mesta ogledate razstave, ki brez dvoma mnogo prispevajo pri pospeševanju turizma, ki je pomembna veja izživljanja gospodarstva naše dežele in države.
BOROVLJE :
narodne skupnosti pomembna poslanstvo. V svojem govoru je tudi ostro obsodil vest, da se bodo procesi proti našim aktivistom in mlo-dincem spet nadaljevali (govor dr. F. Zwitterja objavljamo na 1. str.).
Našim ženam so čestitale k prazniku tudi predstavnice oz. predstavnik iz matične dežele Slovenije in zastopnica avstrijskih demokrat tičnih žena, z željo po tesnem medsebojnem sodelovanju na vseh področjih.
V	zvezi z napovedano obnovitvijo procesov proti našim aktivistom in mladincem so naše žene soglasno sklenile protestno pismo (vsebino objavljamo posebej).
V	diskusiji je med drugim predsednica' društva „Naš otrok" Majki Šikoronja poročala o dejavnosti dvojezičnega otroškega' vrtca' v Celovcu ter pojasnila, da za vstop v otroški vrtec ni pogoj, da je otrok krščen.
Po raizrešnici staremu odboru so bile volitve. Kot je bilo pričakovati je bil ponovno potrjen stari odbor, s predsednico Mileno Groblacher-jevo in tajnico Ančko Kokotovo na čelu.
Naše žene so 8. marec dostojno proslavile in v ta namen pripravile pogostitev. Ob tem pa se je razvila tudi prijetna družabnost, ki je sploh značilna za) to tradicionalno prireditev naših žena.
Naši šfuder?(/e iz Gradca obiska# Maribor
Mej rnariZmrs&irHi štMt/eMfi Mm-ferz! iM X7%Z?of?: s/ovcH^h tou v GrgJcK o/?stoj% že vrsto /et tesno meJse^ojno soje/ovcnje. Td^o so ?Ms:' predstdvni&f gmš^ih štnJen-tov MMMKh teden o/?is^d/i Marmor, &jer so M;' gostje mar/^ors^e t/niver-z/tetne konference zveze socfg/Istič-ne rnDJlne Slovenije v M^nkorH. Tdm so se nJe/ež!/! razgovore s člani predsedstva NA ZSMS Maribor, zatem pa jih je sprejel rektor mariborske univerze dr. Vladimir hračlč. Ogledali so sl tndl mnzej NO In ki/! gostje občinske konference ZSMS Maribor. Na dvodnevnem bivanja v Maribora so obiska/! mariborsko tovarno avtomobilov In motorjev, kjer so jim pripravi/! sprejem In razgovor z m/adlm! te de/ovne organizacije. Seznani/! so se tad! z de/ovanjem mariborskega štnJentskegd servisa In z živ/jenjem v štadentsklb domovih, /n če s! že v Maribora je skoro obvezno da ob tej priložnost! obiščeš Pohorje — ponos Mariborčanov, kar so seveda tad! stori/! In ažlva/! ob /epotah tega hribovskega raja.
Medsebojna srečanja med našim k/abom slovenskih štadentov v Gradca In mariborskim! štadent! so v teka zadnjih /et že posta/a tradicija, k! jo bodo zvesto nada/jeva/1.
Predvajati fitm „Na ktancu"
V nedeljo 25. tebruorja je v našem društvenem prostoru Slovenska prosvetna zveza predvajala barvni slovenski tilm „Na klancu", po romanu Ivana Cankarja. Kot po navadi je navzoče pozdravil predsednik SPD Borovlje Andrej Wieser in želel vsem prijeten užitek.
Kot je bilo pričakovati je tilm „Na klancu" močno prevzel navzočo publiko, saj je vsebina' takšna, da zagrabi vsakogar, ki je količkaj kulturno izobražen in ima; kaj srčne kulture. Iz filma je razvidna trda borba takratnega človeka za socialni obstoj. Najbolj pretresljivo mesto v tilm je vsekakor — ko teče Francka za vozom, kar simbolično pomeni — nemoč v boju za
boljše življenje. Sploh je značilno za otroke na tem klancu, da odhajajo v svet za kruhom ali srečo, vračajo pa se domov samo še umirat. V tem romanu je Ivan Cankar postavil najlepši in najobsežnejši spomenik svoji materi. Film ,Na klancu" je eden najboljših slovenskih (ilmov, ki je prejel celo vrsto priznanj. V nedeljo pa bomo imeli v gosteh spet profesorja) Štefana Pinterja, ki nas bo tokrat v skioptič-nem predavanju seznanil s posebnostmi Sovjetske zveze (Potovanje po Sovjetski zvezi). Pred nedavnim smo si ogledali njegovo predavanje o Poljski, ki je bilo silno zanimivo, zato se že v naprej veselimo, da se bomo v besedi in sliki seznanili tudi s Sovjetsko zvezo.
IZJAVA ZVEZE SLOVENSKiH ŽENA:
Oster protest proti poskusom obnovitve potitičnih procesov
Žene, zbrane na rednem občnem zboru Zveze siovenskih žena, dne 10. marca 1979 v Ceiovcu ..odtočno protestiramo proti poskusu ponovno oživiti potitične procese proti pripadnikom siovenske narodne skupnosti in nemškogovorečih demokratov, ki so javno opozarjaii na nerešeno manjšinsko vprašanje. Zahtevamo takojšno ukinitev takšnih procesov."
Novo izvoijeni odbor Zveze siovenskih žena pa izjavijo k pribii-žajočim se občinskim voiitvam, da so ie-te pomembne zaradi tega, ker iahko naši ijudje v občinski hiš) neposredno vpiivajo na pomembne gospodarske, komunaino-poiitične in narodnostne odiočitve. Zato smo mnenja, da se moramo vsi prizadevati, da bo v občinske odbore izvoijenih čim več Siovencev in nemškogovorečih demokratov, ki bodo skupaj tvorih kar najširšo poiitično piattormo za uspešno nadaijevanje vsestranskega prizadevanja za naše pravice.
Pliberški občinski svet obravnaval obračun za leto 1978
vsote, k! daleč presegajo na občinski seji sklenjeni proračun.
Kot geslo na plakatih dVP za občinske volitve je v ospredju korektnost mandatarjev dVP. To pa je po mnenju zastopnikov Enotne liste precej pretirano, saj je seja občinskega sveta osvetlila to korektnost ljudske stranke v povsem drugi luči.
Enotna lista Pliberk poudarja, da takšen proračun kot je letošnji izjemoma podpre in pričakuje, da se v prihodnji mandatni dobi ukrepa tako, da v občinski sobi ne bo potrebna kritika v smislu nekorektnosti občinskega vodstva (Unkorrektheit der Amtsfuhrung).
Loče ob Baškem jezeru
Pred nedavnim je šestletni učenec ljudske šole v Ločah David Erlach pd. Zlosarjev iz Dobja bil žrtev prometne nesreče.
Kot po navadi ga je njegov oče mesarski mojster in lastnik mesnice v Dobju Pepi Erlach s svojim avtomobilom (kombijem) peljal v Loče v šolo. Ko je sin David izstopil iz avta in prečkal cesto, je z nasprotne strani pripeljal tovornjak in ga podrl ter pri tem težko poškodoval. V bolnišnici
POPRAVEK
V zadnji števiiki našega iista smo v čianku na 4. strani ...Koroška poje' v znamenju 80-ieinice Pavia Kernjaka in Matije Tomca" pomotoma zapisat) ime Ciinther Grade-negger. Praviino se namreč giast dr. Gunter Mittergradnegger.
Uspe! pevski seminar SPZ
Pevska dejavnost sodi med tiste činitelje kulturnega) dela), ki po številu zajema največ sodelavcev, saj v pevskih zborih sodeluje nekaj sto pevk in pevcev, ki gojijo slovensko glasbeno kulturo. Zato je razumljivo, da je na tem področju potrebno tudi strokovno izobraževanje tako pevcev kot zborovodij.
Slovenska prosvetna zveza je na željo zborovodij pretekli petek in soboto v Šentvidu v Podjuni organizirala seminar za pevce in zborovodje. Vabilu na seminar se je odzvalo razveseljivo lepo število pevk in pevcev, pa tudi zborovodij, vseh skupaj je bilo nad sto. To potrjuje veliko zanimanje zborovodij in članov pevskih zborov — namreč, da se izpopolnjujejo in tako tudi dvigajo pevsko raven posameznih zborov.
Da je seminar uspel so poskrbeli pevski strokovnjaki Brano' Čepin, Sabira Hajdaravič in Janez Kampuš. Vsi trije so svojo vlogo odlično opravili. To potrjuje vsestransko zadovoljstvo udeležencev seminarja, kjer so imeli priložnost uka) pevskih veščin kot so to — tehnika dihanja, vpevanje, študij partitur in interpretacija skladbe. Tu velja' beseda priznanja še centralnemu zborovodji SPZ Hanziju Kežarju, ki je seminar organizacijsko pripravil in vodil. Edino skrb je prireditelju povzročila ZKOS, kateri ni uspelo pravočasno pridobiti zaiželjenih strokovnjakov, čeprav je zaradi Ie-te seminar bil za teden dni preložen. Zato gre Branku Čepinu in Sabiri Hajdarovič še posebna zahvala', ki sta takorekoč zadnji hip vskočila, sicer bi seminar padel v vodo in razočaranje bi bilo temu primerno veliko. Nezadovoljstvo se je odražalo tudi v tem, da vabila na seminar Naš tednik ni objavil, kjer odgovornost za tozadevne objave nosi pisarna KKZ.
Kljub temu je seminar odlično uspel, pri čemer gre nenazadnje zahvala tudi številnim pevkam, pevcem in zborovodjem, ki so dva' dni marljivo sodelovali.
so k sreči ugotovili, da poškodbe niso tako hude kot so prvotno izgledale. Mlademu Davidu želimo skorajšnje okrevanje.
V torek 13. marca 1979 je pliber-ški občinski svet predložil svoj letni obračun za leto 1978. Do zadnjega kotička napolnjena sejna soba je tvorila kuliso za zanimive in včasih tudi emocionalne diskusijske prispevke.
Že kar ob začetku je treba povedati, da se mandatarji Enotne liste Pliberk nikakor ne strinjajo in se niso strinjati s postopki nekaterih občinskih odbornikov, ki so na lastno pest in brez sklepov občinskega sveta agirali in ukrepati v tej ali drugi zadevi. Zgodilo se je na primer, da so se asfaltirale občinske ceste v večjem obsegu kot je to bil sklep občinskega sveta, kar seveda ne pomeni, da je Enotna lista proti izgrajevanju in izboljšanju cestnega omrežja v 'občini. Tako je v tem sklopu prišlo do ostre kritike s strani SPd, in Enotne liste na račun dVP z županom Moryjem na čelu. To je privedlo tako daleč, da je pliberški župan moral priznati, da je delal samovoljno brez ustreznih sklepov in izrazil pripravljenost, da iz lastnega žepa povrne vse tiste finančne stroške ki jih je izdal preko sklenjene vsote. Župan Mory pa je nato mahnil po SPd in ji očital, da je delala v času ko je bila v občini na krmilu SPd iste napake in ..zločine". Zahteval je od SPd, naj imenuje tiste ljudi, ki so bili tedaj odgovorni za posamezne resorje in se naj poišče tiste osebe, ki so dajali navodila, in s tem šli preko njihovih kompetenc, se pravi brez tozadevnega sklepa.
Zastopnik Enotne liste je nato izrazil svoje nezadovoljstvo nad tako-imenovanim finančnim načrtom (Fi-nanzierungsplanom), ki ga je dVP pojmovala takio, da je za letni obračun 1978 pritegnila tudi že leto 1979, da bi s tem ne prišle na dan
4. Rožanski izobraževali teden zakijučen
PRIREDITEV V KOTMAR! VAS!
V ljudski šoli v Kotmari vasi je v okviru 4. Rožanskega izobraževalnega tedna nastopil prejšnji petek mešani pevski zbor Gorjanci s koncertom šestih pesmi. Po krajšem odmoru je to bil prvi nastop, ki je bil uspešen.
Nemškogovoreči domačin, prof. Helmut Zwander pa je nato obravnaval „Botanične posebnosti od Celovca do Ohrida". Zanimanje je bilo Zelo veliko, obiskovalcev je bilo približno 90. Navzoč je bil tudi kot-mirški župan Struger, ki je privatno pozdravljal ljudi tudi slovensko. Prof. Zwander je predstavil občinstvu predvsem pokrajinske in bota-
nične zanimivosti Makedonije, ki jo je z graškimi kolegi obiskal pred nekaj leti. Pokrajino je predstavil kot zelo protislovno, navdušilo ga je nasprotje med ravnino in visokimi gorami, ki segajo nad 2000 m višine in med rodovitno zemljo in skoraj puščavskim svetom, kjer se borijo rastline za obstoj. Z barvnimi diapozitivi je predstavil rastline, ki jih v naših krajih ne poznamo. Za zaključek pa je napravil majhen kviz, kazal je rože iz naših krajev, kdor je kot prvi povedal pravilno ime, pa je dobil lep šopek cvetite.
Isti dan je bila v Šentjakobu v Rožu mladinska igra Odra mladje
Izšel je Mladi rod
P?c<7 (fnev; je izšla nova številka Mladega roda, lista za &oro%o soi-s&o 7H!ad;Ho za twesea Marec it! april, šfer štejcMO ta dva Meseca Med waj-^epsa v leta je rdZHM/jivo, da je tokrat Mladi rod povscM v znaMcnja ffga letnega časa — poMladi.
čča^or v vsaH številki, ta^o so ladi tokrat nanizani v MladeM roda ?azni prispevki znani!? slovenski!? pisateljev in pesnikov (npr. Franc S. Hnžgar, /ana Milčinski, Lojze Xra-^ar, .Stana Vinšek, Ladovima Kalan, Slavko .Savinse^, y4!ojz Gradni!: itd.) sa zastopana je književnost dragi!? Narodov (Ivan /Indrcjevič Krylov, 7van Fargenjevj. Poleg stalni!? rak-^OoMoznanski sestavki" in „ Nogice iz narave", ki ji!? odlično areja-jeta Milena Pipp in Marta Velik, je spet vrsta spisov, ki se kavijo s j?o-seknostMi naše doMOvine in z lepoto našega Materinega jezika. Tako naj «MeniMio prispevek Antona Stickra -Pri inštalaterja", kjer je tokrat predstavljeno inštalacijsko podjetje 3teja-na Gregoriča v Glokasnici in opis S!ow?7jfg% Plajkerka z lepo karvno jotograjijo Erike IVroEc!?. Kot po navadi sta zastopana s svojiMi prispevki Valentin Polanšek in Florjan Hpaš, ki veljata za poMCMkna ke-sedna astvarjalca naše doMovine in sta poMeMkna jaktorja pri kogatitvi in pestritvi vsekine Mladega roda. ^Padi 7okrat ne MoreMO MiMO tega,
da ne ki izrekli pokvalo najMlajšiM sodelavceM Mladega roda, ki v rak-riki „Pralci pišejo in rišejo" astvar-jajo zarodek novik sodelavcev. Fo-krat so kili najMlajši sodelavci Mladega roda zastopani na trek stranek, kar jasno dokazaje kako tesno je list povezan s šolsko Mladino jažne Koroške.
Kot po navadi je to številko ila-strirala /elka KeickMan, naslovno stran pa je tokrat narisala Slavka Pasterk iz Eoknika pri Železni kapli. Cena posaMezne številke Mladega roda znaša 70 šilingov.
„Hiša tete Barbare", s katero bodo nastopih tudi v Beogradu. Po igri je bit pogovor z učitelji in vzgojitelji.
V soboto popoldne je bita v tjudski šoti v Bitčovsu zanimiva prireditev za starše in otroke „Kaj spoznaš ob risanju in stikanju?", zvečer pa pri Adamu v Svečah zanimivo predavanje Jerneja Marka o Južni Ameriki (fiim).
Zaključna prireditev 4. rožanskega izobraževatnega tedna je bita pri Miktavžu v Bitčovsu, kjer je Haratd Irnberger znan avstrijski demokrat in prijatelj koroških Stovencev brat iz svojega deta „Mit ana braunen Tin-tn" in žet vetik aplavz.
Kot smo že poročati v prejšnji številki je bita v četrtek pri Miktavžu v Bitčovsu otvoritev razstave nemških in stovenskih umetnikov, ki je bita odprta tudi v nedetjo. Na tej razstavi je med drugimi razstavljata tudi domačinka Meina Schettander iz Bilčovsa, ki je tako še prav posebej popestrita spored 4. rožanskega izobraževatnega tedna.
Na koncu te kutturne prireditve tahko ugotovimo, da je bito zanimanje za prireditev žeto vetiko, vendar pa so bite tudi nekatere pomanjkljivosti. V sptošnem pa moramo biti zadovoljni, saj so se prireditetji res potruditi, da so nuditi dober spored.
4. Rožanski izobraževalni teden je v imenu pripravtjatnega odbora zaključit Herbert Seher z žetjo, da bi se redno nadaljevati in da bi postati še atraktivnejši.
Že 25 ofro^r
v novem dvojezičnem ofroširem vrtcu v 5entprimožu v Podjuni
Novi dvojezični o!ro!ki vrtec v Šentprimožu, ki biagosiovii), je v ponedeijek začei s svojim deiom. pa bo v nedetjo 29. oprita.
so ga v nedetjo Uradna otvoritev
Oder Miadje Koroške dijaške zveze vabi na miadinsko igro
H!SA TETE BARBARE
ki bo v petek 16. marca ob 20. uri v Gateriji Hiidebrand.
Na stiki: v sodobno urejenih prostorih je zavtadat otroški živžav. Vrtec obiskuje že 2$ otrok med njimi so tudi nemško govoreči otroci.
Tekmovanje za Obirski pokat 1979 se je zaktjučilo zadnjo soboto s sankarsko tekmo v Smarjeti v Rožu, kamor je mora! organizator TVN Ortsgruppe Zeti (Društvo prijateljev narave iz Set) zaradi neugodnega stanja tekmovalne proge v Selah preložiti svojo letošnjo tekmo. Tu so tunkcionarji prireditelja in selski župan Anton Hribernik podelili tudi nagrade prvouvrščenim tega tekmovalnega dneva.
Za oceno Obirskega pokala so šteli štirje rezultati, ki so jih morati tekmovalci zbrati na štirih sankarskih tekmovanjih in sicer: 14. januarja na sankarski tekmi SPD .Zarja" Železna Kapla v Lepeni, 21. januarja na sankarski tekmi SPD .Obir" na Obirskem, 11. februarja na sankarski tekmi TVN Zetl-Sele tudi v Smarjeti.
Tekmovanje za .Obirski pokal" so letos izvedli prvič in morda zaradi tega z manjšimi pomanjkljivostmi. Do te meddruštvene prireditve pa je prišlo zaradi potrebe, do se sankaško udejstvovanje društev okoli Obirja — tudi v korist tekmovalcev — nekoliko bolj uskladi. Za športnike pa je dodatno ocenjevanje v tej kombinaciji gotovo ena privlačnost več.
Ostaja želja, da bi tekmovanje za .Obirski pokal" izvedli tudi prihodnje leto oziroma zimo. Pri omenjenih štirih tekmovanjih je sodelovalo skupno 342 tekmovalcev, končno pa jih je ostalo le še sedem, ki so nastopili na vseh štirih tekmah.
Herbert Wutte (TVN Smarjeta) in Miha Travnik (SPD .Zarja, Železna Kapla) pa sta jim podelita diplome in pokale, katere je prispevalo vsako sodelujoče društvo po enega. Najboljši seštevek doseženih časov je dal sledečo uvrstitev zmagovalcev: pri moških — Mak Marko, Sele; Karničar Jožet, Obirsko; Hribar Milan, Obirsko; Husar Raimand, Reberca.
Pri ženskah — Karničar Inge, Obirsko; Kolich Emi, Železna Kapla; Mak Traudi, Sele.	<
PtSMO BRALCA
BHčovs: Stovenska Hsta škoduje dolgoletnemu slovenskemu županu
Da Stovenci nastopajo pri tetošnjih občinskih vohtvah na samostojnih tistah naj v splošnem ne bi bito negativno in četo v nekaterih občinah južne Koroške umestno. Vsekakor popolnoma nepotrebno in nerazumljivo pa je postavitev stovenske tiste v Bitčovsu, kjer je že mnogo tet župan, ki pripada slovenski narodni skupnosti. Poteg tega je bit dotga teta koroški dežetni poslanec in tako poznan tudi izven občine. Da je župan vedno kandidirat za sociahste in ne za slovensko tisto, za Slovence te občine ni bita nikoti zapreka, da ga ne bi izvotiti za župana, prav tako tudi pri neslovenskih votitcih ni igrato nobene vtoge, da je župan Ogris stovenske narodnosti. In tako naj bi bito tudi v letu 1979! Kajti gtavni voditi, da je pri zadnjih dveh občinskih vohtvah postat župan sta biti priznanje v sposobnosti za župana in vidni sadovi dela socialistične frakcije v Bitčovsu. Zaradi nastopa samostojne stovenske tiste v občini Bitčovs in zaradi razcepitve stovenskih votitcev, preti socialistični večini občinskih odbornikov in tako sedanjemu županu, nevarnost. Koristi iz tega bi izktjučno imeti samo UVP + FPO, ki bi zaradi samostojne kandidature Stovencev v Bitčovsu spet po dotgihtetih imeti pritožnost dobiti župana iz svojih vrst! To pa bi najmanj koristito Stovencem! Prav zaradi tega naj si Stovenci v občini
Bitčovs, ki so v prvi vrsti nagovorjeni z novo stovensko občinsko tisto, dobro premislijo, če ne bi bito 25. marca botj pametno dati svoj glas sociahstični stranki in tako dosedanjemu županu! Kajti slovenska občinska tista ni nikakršna obogatitev in poživitev občinske politike, marveč nepremištjena odločitev tistih, ki so jo postaviti oziroma ustanoviti. Tudi zagotavtjanja njihovih kandidatov, da bodo pri volitvi župana
itak podprti Ogrisa z gtasovi stovenske tiste, niso jamstvo, kajti primeri v drugih občinah vedno spet dokazujejo, da se stvari tahko razvijajo po-potnoma drugače! Zato je bolje takoj votiti SPd in s tem Hanzija Ogrisa.
7. K.
Siovensko prosvetno društvo ..Borovije" vabi na
skioptično predavanje z barvnim) diapozitivi
POTOVANJE PO SOVJETSK! ZVEZ!!.
v nedeijo 18. marca 1979 ob 14.30 ur) v društveni sobi pri Bundru.
Predava prot. Štefan Pinter
JANEZ ŠVAJNCER	62
Pridi k potoku
.Take ne boš dobit nikjer," je prepričljivo pritrdila Francka čok.
.Nikar me ne prepričujta," je odgovoril Ferenc Patir. "Izbral sem si jo za nevesto in jo bom tudi poročil. Pisati Pa ne znam tako kakor bi rad. Lahko mi oba verjameta, da sem marsikdaj komaj čakat, da končam deto. Reket sem si, ^anes bom pa napisat lepo pismo Tilda. Držala bo pismo v rokah in se ji bo stožito po meni. Ko sem sedel za mizo, so iRi pod roko nastate drugačne besede, kakor so se mi poprej Porodite v gtavi."
„Ja, pisati ni tahko," je pritrdit Pišta.
.Tudi meni ne gre od rok," je menita Francka.
.Mogoče je tudi to raztog, da sem se spet pojavit doma. Nikomur nisem sporočit, da pridem. Nanesta je pritožnost, pa Sem si reket: Ferenc, sedi v avto, prižgi motor in pritisni na Plin. Jutri boš že pri svoji Titdi."
„Hit*o gre dandanes," je rekel Pišta. .Kaj pa je že to ena razdalja. Nobena. Nekoč, saj pravim, ni še tako dotgo 'Rd tega, je bilo čisto drugače. Da ne omenjam kočij."
.Poštnih," je pritrdila Francka Čok.
, „Ti moraš zmeraj vse bolje vedeti kot jaz. Pa poštnih, da "o po tvojem. Naprašiti so se konji, naprašiti so se ijudje. Bolete so jih riti, da še sedeti niso mogli več na miru. Pripotovati so na citj, to že, ampak so se pa nasedeti načakati."
^ .Bom pogtedata, če že prihaja," je rekta Francka Čok in ?dšta od mize. Med vrati je postata in si zaslonita oči. Zrta le po cesti na tevo in desno. Redki avtomobih so se odpeljati RRmo hiše. Za njimi je spet ostata tišina, kokoši pa se niso Nti posebno zmenite za hrup motorjev. Šta je do njih in krilita 3.rokami pa jih kticata: „Pi! Pi! Pi!" Pogledate so jo, a niso
date na njeno vabito. Saj je prav tako, da se ničesar ne Rojijo, si je rekta in se vrnita proti hiši. Preden so jo zakrita ^rata, se je oglasito tik nje:
.Francka, si že stišala novico?"
Obrnita se je in ni mogta verjeti očem, da jo je kticala župniška kuharica Zefa.
.Odkod si se pa ti vzeta? Ati si pognala iz zemlje? Veš, da te nisem opazita, pa sem ja šta do ceste. Bojim se za kure, čeprav so se že navadite na avtomobile."
.Kure so pametne botj kot nas eden. Pomisli, ravno mato prej me je skoraj zmanjkalo za zmeraj. Pa bi zdaj ležala ob cesti in ti bi gotovo zmotila očenaš zame. Kajne, da bi ga?"
.Seveda, rada," je pritrdila Francka Čok.
.Vidiš, kakšna si. Ati torej komaj čakaš, da bi me po-brato in da bi odšta v večna lovišča." Zefa je zajeta zrak. „Ne, ne, kaj takega še nisem stišata. Saj se spomniš, si ja bita na pogrebu, ko So pokopavati tistega tovca Košenjaka. Preden so zagrniti jamo, je eden od njih, menda je bit predsednik lovskega društva, imet nagovor. Saj je povedat dosti lepega, vmes pa mu je ušto: Miha, ti si odšet v večna tovišča, mi bomo pa še mato tu ostati. V nebesa ati v vice ati v peket bi morat reči, a ne, ne pa v večna lovišča. Mi ja nismo med Indijanci. Ati so že sami antikristi med nami?"
Francka Čok je pritrjevala razumevajoče in si mistita, čisto tako te ni bito, kot praviš, saj sem bita sama na tistem pogrebu. Naj ti bo, imej svoje vesetje, zapomnita si si pa te nekaj, da boš tahko nosita naprej po hišan. Gtasno je rekta:
.Zefa, kaj se ti je skoraj pripetito na cesti?"
.Bita sem na pokopatišču. Čas je že, da porahtjam zem-tjico na grobu gospoda župnika in posadim rožice. Šta sem čez cesto. Tedaj se je prikadil avto in me prestrašil, da sem skočila nazaj namesto naprej. Manjkato je za las, da ni nastala kaša iz mene. Hudikov pob me je še porogljivo gledat skozi stekto. Kar obrnit je gtavo in zdirjat po cesti. Totiko se mi je te zdeto, da avto ni bit naš. Tite nemški in avstrijski šoferji kar podivjajo. Pošteno bi jih morati zašiti, da bi si drugič premistiti in vsaj mato gtedati na čtoveka."
33
Izkazato se je, da podivjani šofer v avtu ni bil nihče
drug kot Ferenc Palir. Župniška kuharica Zefa je to zvedela od natakarice Manke. Pravzaprav se je zadeva razjasnila šele takrat, ko sta se že nekaj časa pogovarjali.
Župniška kuharica Zefa nikoli ni odšla naravnost do cilja, ampak si je pomagala z ovinki. Če je koga srečala na cesti, se je ustavila in vprašala po zdravju. Vreme je bilo zmeraj na prvem mestu. Če je kdo detal na polju, si je vzeta totiko časa, da je zavita z glavne ceste. Župnik Arnik ji je to očital. Nikakor ni mogel dojeti, kaj neki ima Zefa od tega, da potrati toliko dragocenega časa. Ob tem pa si je na tihem mislil, da je njeno ravnanje popolnoma na mestu. Tako mu je sproti poročata in bit je na tekočem z vsemi novicami.
Natakarica Manka je prav tedaj, ko se je Zefa pojavila na cesti, pometata stopnice pred točilnico. Stresla je metlo in udarila z njo po stebru. Že se je oglasita Zefa.
.Manka, kaj pa detaš?"
.Pometam."
.A pometaš. Kaj pa?"
.Stopnice."
.A stopnice. Pa v tem vremenu. Nič še ne kaže, da bomo kmatu imeli pomtad."
.Bomo, bomo."
„A misliš. Kaj sem že hoteta reči. Čigav pa je tate avto?" Zefa je uperita kazatec proti drevesu.
Natakarica Manka je pogtedata v omenjeno smer. .Glej, gtej, gosta pa nikjer. Veš, nisem videta, kdaj se je pojavil. Niti ne vem, kdo ga je postavil tja."
.Huda reč me je dotetela." Zefa je vzdihnita in napenjata oči.
.Kaj tako napeto gledaš? Avto je avto, domač ali tuj. Prava figa." Natakarica Manka se je še sama zastrmela v vozilo.
.Tale je bil, seveda!" je olajšano rekta Zefa. .Manka, pokaži mi tega nesrečnega šoferja, da mu odnesem glavo z vratu. Svinja grda. Totiko da me ni povozil, ko sem šla s okopatišča. Bom jaz pazila na njega ali on name? Joj, joj, uda sem, veš."
.Kaj ne poveš. Bila si na pokopališču? V tem vremenu?"
OB MEDNARODNEM PRAZNIKU DEMOKRATIČNIH ŽENA
V
Zenske se po vsem svetu borijo za enakopravnost
Zgodovina in ciiji ženskega gibanja - V!oga žene v današnji družbi
(Nadaljevanje s prednje števdš:ej
V prvem delu smo :i ogledali vlogo ženske v zgodovini, od pradtuibe do dane:, zdaj pa :i bomo ogiedaii le razvoj ženskega gibanja od :vojih prvih začetkov do gibanj v zadnjem de:e)ie!ju.
MEŠČANSKO ŽENSKO GIBANJE
Meščansko žensko gibanje ima svoj izvor proti koncu 18. stoletja. V času francoske revolucije so nastati prvič takozvani .ženski klubi". Ženske so se v tem času začele prvič aktivno vmešavati v javno, družbeno življenje. Olympe de Gouges, ki je novembra 1793 umrla na morišču, je v tem času izjavila: .Če ima ženska pravico stopiti na morišče, potem mora imeti tudi pravico, stopiti na govorno tribuno."
Karakteristično je za žensko gibanje v tem času, da je le-to zajelo samo meščanske ženske, ženske torej, ki so izhajale iz višjih slojev. Meščanske ženske pa so sicer „pod okriljem člove-
čanstva" zastopale v svojem boju tudi proletarske ženske.
Cilj meščanskega ženskega gibanja je bit, doseči popolno pravno in socialno enakopravnost ženske in moškega. Glavne zahteve meščanskega ženskega gibanja v prejšnem stoletju so bile: Enakopravnost žene in moža v zakonu, pri ločitvi, iste pravice do otrok, enako spolno moralo za moškega in žensko, pravico žene do skupnega premoženja, do svojih dohodkov, prostost pri izbiri poklica. Iste pravice v javnem in socialnem življenju, politično enakopravnost ženske v državi itd.
Ko je v nadaljnjem razvoju razrednega boja postalo nasprotje med delavskim in meščanskim slojem vse večje, je tudi meščansko žensko gibanje polagoma zgubljalo svoj vpliv.
STALIŠČE NAPREDNIH KROGOV
V	TEM ČASU K OSVOBODITVI IN ENAKOPRAVNOST! ŽENSKE
V	DRUŽBI
Marx in Engels sta videla zatiranje ženske kot družben problem. Medtem ko je meščansko žensko gibanje videlo vzroke zatiranja ženske predvsem v razliki spolov, zastopata Marx in Engels mnenje, da so se prve korenine
zatiranja ženske pojavile z nastankom zasebne lastnine. Zensko gibanje naj bi bilo zato po Marxu in Engelsu del boja proti kapitalizmu in za socializem.
ŽENSKA GIBANJA PO DRUG! SVETOVNI VOJN! — RAZNE FEMINISTIČNE IFEMINA — LATINSKO ŽENA! TEORIJE
V času druge svetovne vojne je žensko vprašanje stopilo v ozadje. Posebno v času Hitlerjevega fašizma je bita vloga ženske, kot smo že omenili v prvem delu, biti dobra žena in mati — sužnja moža, skrbeti za dom in vzgajati .nemške otroke". Mesto ženske je bilo torej med štirimi stenami kuhinje in stanovanja.
V	teku časa pa je postalo vedno več žensk nezadovoljno s tem enoličnim življenjem. Štirje zidovi kuhinje in enolično delo v gospodinjstvu — brez vsakega priznanja — jih ni več zadovoljilo in tudi v vzgoji otrok niso videle najvišje sreče in samouresničitve. Začele so torej iskati druga področja, na katerih so se lahko udejstvovale. Za čele so se vedno bolj vmešavati tudi v javno življenje, vedno bolj je postal njih cilj tudi sooblikovanje družbe in družbenega življenja.
V	petdesetih letih je američanka Bet-ty Frieden napisala k problematiki ženskega vprašanja knjigo, leta 1966 pa je ustanovila nacionalno organizacijo za ženske. Ta orgnizacija je vključevala v sebi zmerna ženska gibanja tja do čisto radikalnih gibanj. Glavni cilj tega gibanja je popolna enakopravnost ženske in moškega v ekonomskem in pravnem življenju obstoječega sistema.
V	zapadni Evropi je v istem času zbudila pozornost Simone de Beauvoir s svojo knjigo .Drugi spol". Podložna vloga ženske in njena odvisnost od moškega ima po njenem mnenju svoje vzroke in korenine v vladajočih moralnih predstavah, v pravilih in običajih družbe, v kateri živi. Bistvo ženske
torej ni dano po naravi, ni torej nekaj dokončnega, nasprotno, razvija se s kulturo v kateri ženska živi.
Feministična gibanja so bolj radikalnega značaja kot gibanja, ki smo jih ravnokar omenili. Feministke vidijo vzroke zatiranja ženske s strani moškega v biološki razliki moškega in ženske. Zastopajo torej mnenje, da je zatiranje ženske predvsem spolnega značaja, saj je ženska podložnost na tem področju najbolj izrazita. Radikalne feministke vidijo v vsakem moškem nasprotnika, kateremu je treba napovedati vojno, proti kateremu se je treba boriti.
Nam najbolj znana zastopnica te smeri je Nemka Aliče Schwarzer, ki je izdala knjigo .Majhna razlika z velikimi posledicami" in je tudi iniciator-ka radikalnega ženskega glasila .Em-ma", ki je ravno v zadnjem času zbudil pozornost v javnosti (tožbo revije .Štern", ki izkorišča ženske s tem, da jih reducira na seksualne objekte).
Aliče Schwarzer sicer vidi pravilno, da se je treba boriti proti .prisiljenim vlogam ženske" v družbi (na primer proti predsodkom kot so: ženska spada v kuhinjo, mož skrbi za ženo in družino, ženska je manj vredna kot moški itd.). Ni pa pravilna njena pot v borbi za enakopravnost in osvoboditev ženske. Družbo namreč ni mogoče spremeniti tako, da se napove vojna vsakemu moškemu, celo takim, ki so napredni in pripravljeni podpirati ženske v boju za enakopravnost.
NAPREDNO ŽENSKO GIBANJE JE POVEZANO Z RAZREDNIM BOJEM
Kot smo nakazali že v prvem delu, kaže zgodovina, da ima zatiranje ženske in prednost moškega v družbi iste korenine kot razcepitev družbe v dva si nasprotujoča razreda, namreč v nastanku zasebne lastnine. Zasebna lastnina je torej predpogoj oblasti enega človeka nad drugim, bodisi moškega nad žensko ali pa tudi bogatega nad revnim, zatiralca nad zatiranim itd.
Popolno enakopravnost ženske in moškega v družbi torej lahko dosežemo samo z odpravo zasebne lastnine (družba, v kateri ne bi več bilo zatira-
nja enega razreda, ali kar je tesno povezano s tem pojavom, enega spola).
Pri zatiranju ženske pa se pojavljajo posebni problemi in težave, zato je potrebno tudi, da se ženske združijo po skupinah. Potrebna je torej organizacija ženskih skupin, ki bi obravnavale posebno probleme, ki jih ima ženska v današnji družbi (teh je namreč dovolj!). Cilj takih skupin naj bi bil boj proti predsodkom napram ženskam, boj proti zapostavljanju ženske v dužbi in družini. V takih skupinah bi ženske lahko spoznavale probleme drugih žena, skupno bi dobile več samozavesti in moči v boju proti krivicam v vsakdanjem življenju. Spoznate bi tako, da niso edine, ki imajo probleme in da s solidarnimi akcijami in nastopi v javnosti lahko tudi same nekaj spremenijo v družbi (kar na primer doma za pečjo ne morejo . . .) Te ženske pa v skupinah naj ne bi delale proti moškim, nasprotno, zajeti bi bilo treba tudi moške za boj za enakopravnost in osvoboditev ženske.
ŽENSKE SKUPINE V AVSTRIJI
V zadnjih letih je postalo žensko gibanje, kot po vsem svetu tudi v Avstriji izredno močno. Vedno spet nastajajo v večjih mestih pa tudi že na podeželju nove .ženske skupine", ki se srečavajo v določenih obrokih. Na sestankih ženske skupno berejo zanimive knjige, diskutirajo razne probleme, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju, delajo skupne izlete in se skupaj zabavajo . . .
Posebno na Dunaju ima žensko gibanje že kar lepo tradicijo. Maja 1977 so ženske organizirale prvo žensko knjigarno, ki je dozdaj še edina te vrste v Avstriji. V tej knjigarni so na razpolago knjige, časopisi in druga glasila, ki vsebinsko predvsem nagovarjajo ženske. Teme so na primer vzgoja, družina, ženska gibanja, medicina, seksualnost in podobno. Zenske skupine nastajajo na raznih področjih in imajo različna težišča. Obstajajo na primer ženske skupine na univerzah, v študentskih domovih, klub žena, ki se zanimajo za politiko, matere proti atomski energiji, ženske skupine, ki nagovarjajo predvsem pripadnice delavskega razreda in podobne.
Vsak mesec se sestane koordinacijski odbor, v katerem so zastopane vse ženske skupine. Obstajajo tudi razni ženski delovni krožki, ki se srečavajo mesečno. Zastopnice ženskih skupin poročajo na teh sestankih o svojih dejavnostih in iniciativah. Cilj, ki ga ženske na Dunaju trenutno zasledujejo je ustanovitev komunikacijskega centra za ženske. Ta center hočejo ženske upravljati same, trenutno pa iščejo za to primerno poslopje, ki bi odgovarjalo tudi vsem njihovim namenom. Zenske torej z raznimi akcijami nastopajo v javnosti in na ta način skušajo doseči svoje cilje.
Podobne iniciative pa seveda obstajajo tudi v zveznih deželah, predvsem v vseh glavnih mestih (tudi v Celovcu). Kot smo že omenili, je na vsak način treba pozdraviti takšne iniciative, ki pomagajo ženski pri svoji osamosvojitvi.
V tej zvezi bi bilo potrebno nagovoriti in aktivirati tudi naše slovenske ženske, da premislijo, v kolikšni mer) bi morda bilo koristno tudi v naših vrstah ustanavljati podobne skupine, ki bi si poleg splošnih ženskih problemov ogledale tudi posebne probleme in težave, ki jih imajo ženske pripadnice slovenske manjšine na dvojezičnem ozemlju in ki bi skušale z raznimi akcijami, pogovori . .. pripomagati k zadovoljivi rešitvi manjšinskega problema. Zanimiv bi v tej zvezi bi! predvsem problem okoli delovnih mest, vzgoja otrok k narodni zavesti, šolstvo, ogledali pa si bi v tej zvezi tudi lahko vlogo, ki jo je igrala slovenska ženska v zgodovini, na primer partizanke ...
^tef&a Vavf!
Sli^e; Af:j?a 7*ravn;^
OtroMi itarnevai v žeiexni Kapii: Tud) otroci so s svojim nastopom popestrit) bredno iepo uspeio pustno prireditev
:ooi

„Res je. Res."
„Če se ne motim," je rekla Manka, „je pred nama Feren-čev avto. Z barvo mi ne gre skupaj. Ko je bi! lani tukaj, se Spomniš, što je na jesen, je bi) avto modro pobarvan."
„Kaj se ne bi spomnila. Ferenc je prinese) dosti greha v naš kraj. Nikar me ne g)ej začudeno. Sama dobro veš, s kom ga je žgat, da se je kresaio in b)iska)o. Jaz nič ne verjamem, da bo vzet Čokovo Tildo za ženo. Nič ne vemo, kaj še pride vmes."
Natakarica Manka je še zmeraj og)edova)a avto. Nikakor ni mog)a doumeti, da je prezr)a njegov prihod.
„A šofer ni notri v točitnici?"
Manka je odkimala.
„Taki so ti)e Nemci. Pripelje se in niti ne vpraša, ali lahko pusti avto pred hišio. Pozaklene vrata in odnese rit."
„Zefa, ali se nič ne bojiš gospoda župnika? Le kaj ti bo rekel, ker tako grdo govoriš. Pa še kuhaš mu in pereš."
„Nič mi ne bodo rekli, ker me niso slišali. Pred gospodom ne povem nobene grde besede. Nekaj pa moram reči, drugače tako nimam nobenega greha. Zakaj bi potem še hodila k spovedi?"
Natakarica Manka se je prešerno zasmejala. „To je tudi res. Mene ne pripraviš do tega, da bi pokleknila v spovednico in župniku delala skomine po mlademu mesu.
,Današnja mladina je čisto pokvarjena. Od tebe sploh ne pričakujem, da bi se kdaj pokazala v cerkvi. Živiš med samimi brezbožniki. Napočil bo čas, ko se boš pokazala. A ne vem, če takrat ne bo že prepozno. Če bo sploh še kaj zaleglo."
.Zefa!"
„Nič Zefa. Res je, kar sem povedala. Pa ti ne bom izpraševala vesti. Ti že sama veš, kakšna moraš biti. Samo to ti rečem, malo bolj le pazi nase, da se ne boš zapustila in čisto pozabila na boga . . . Kje je tale bikec, ki me je skoraj povozil do smrti. Videla sem Čokovo Francko in ji povedala, kaj sem doživela. Nič se ji nisem posebno smilila. Ona se meni tudi ne bi, če bi bila jaz na njenem mestu. Vsak si mora pomagati sam, a ne, da ostane živ in cel. Samo težko je, ko
pa povsod preži nevarnost na človeka... pa nisi nikogar vprašala, kam se je spravil ta nesrečni šofer, ki me je skoraj podrl."
Natakarica Manka je pogledala proti točilnici in na cesto pa odkimala. „Res ne vem, kam je izginil."
„Izginil že ni. Mogoče ga je pritisnilo in kje tišči."
„Na našem stranišču ga ni. Pa ja vem, saj sem bila ves čas notri v točilnici."
„Potem se pa res na nič več ne spoznam." Zupniška kuharica Zefa je vzdihnila in še Manki pripovedovala, kako je šla čez cesto in se je v zadnjem trenutku rešila, da ni prišla pod avtomobilska kolesa. „Ja, ja, tako je, ti povem. Ker ljudje pozabijo boga, jih kaznuje vse po vrsti."
„Kaj si pozabila nanj?"
„Eh ne, zareklo se mi je. Nisem mislila nase, jaz sem tako pobožna. Vprašaj gospoda župnika Arnika, če nisem vsak dan v cerkvi. Še prevečkrat, da se kar naprej prehladim." Zefa se je obračala in prisluhnila. „Slišiš. Ze spet nekaj drči po cesti."
„To je mehanik Dolfe," je prepričano rekla natakarica Manka. .Njegov moped spoznam na kilometre. Nisem se še nikoli zmotila."
„Prav imaš. Si res pametna," je občudujoče pritrdila Zefa in gledala mehanika Dolfeta. Spretno je zavrl, skočil z mopeda in ga postavil na vilice. Pomaknil si je kapo z očali na čelo, si z dlanjo potegnil pod nosom in naveličano rekel:
„Kaj pa vodve tukaj na odprtem? Imata sestanek? Sta že izvolili predsednico? Podpredsednico lahko tudi še izbereta, le tajnik vama manjka. Če hočeta, vama pomagam. Kdo od nas treh bo torej predsednik?"
„Do!fe, poznaš ta avto?" je vprašala Manka.
Dolfe je tlesknil z rokami. .Hudiča pasjega! Kje pa je Ferenc, da ga lopnem po rami in mu stisnem roko."
..Slutila sem, da je avto Ferenčev," je rekla Manka.
„A od tega Palirjevega fanta?" Zefa si je poravnala naglavno ruto in vzdihnila. „V cerkev nikoli ni rad hodil. Za kazen je moral v Nemičjo. Prav mu je, zakaj pa se ni
spokoril za svoje grehe. Bog pomagaj njegovi črni duši, jaz mu ne morem."
..Pojdimo pit. Danes sem dobil plačo," je zadovoljno rekel Dolfe. „A je Ferenc notri? Seveda, kaj sprašujem. Spet bo veselo. Moja gobica v trebuhu se je že hudo posušila. Moram jo malo zaliti, da revica ne bo spustila dušice." Pomežiknil je Zefi. So te zabolela ušesa? Ti, ki se bojiš za mojo dušico."
„Nič nisem rekla," je pobožno odgovorila Zefa in po tihem dodala: „Dolfe, sam si že toliko velik in star, da veš, kaj se spodobi. Za kako mašo bi pa vseeno lahko prinesel našemu gospodu župniku Arniku. Drugače si ne boš odkupi! svoje pokvarjene dušice."
Dolfe se je zasmejal. „Saj sem rekel, Manka, jo slišiš. Je že spet začela staro pesem. Zefa, pojdi z menoj. Jaz nisem svinja, kakor si ti misliš o meni. Kadar imam v žepu denar, plačam." Izzivalno jo je prijel za ramo. „Kam se pa vlečeš od mene? Saj te ne bom ugriznil v koleno. Četudi bi bilo kaj mod nama, se tvojemu gospodu župniku ni treba bati. Če smo pošteni, lahko imamo vsi trije zadosti."
Zefa se je pokrižala in vzdihnila: „Dolfe, tvoja dušica je že pogubljena. Zadnji čas je, da se spokoriš. Ne igraj se s svetimi rečmi. Bog ti ne bo prizanesljiv, če boš še dolgo odlašal in norel po svetu."
„Da si mi le ti prizanesljiva. Pojdi no, ne boš se zasedela, kar stoječki bova popila kozarček na zdravje."
Zupniški kuharici Zefi je zadišalo vino. Polne nosnice ga je imela. Noge so ji klecale in ni mogla odreči vabila. Gospod župnik ji ne bodo šteli vzlo, saj zmeraj pravijo: Zefa, ne branim ti, le pojdi med ljudi in napni ušesa. Marsikaj lahko zveš, zame pa tudi nič ne škodi, če mi poveš, kako se imajo in kje je kaj novega. „Dolgo ne bom ostala notri. Dolfe, to tt povem. Si me slišal?"
„Slišal," je odvrnil Dolfe in zapel: „Dekle, kido bo tebe ljubil, ko bom jaz na vojsko šel . .."
(Dalje ^ri^odnjičj
KAREL štŠKOVtČ
Medčloveški odnosi
na primeru osimskih sporazumov kot rezultat
e države in strank
politik)
(NadaijevaHje iz zadnje številke)
Ugoden političen trenutek, M je prišel do izraza v spremenjeni politični sliki Italije in se je izrazil tudi v osimskih Sporazumih, je sprožil konkretnejšo akcijo za ureditev slovenskih vprašanj. V tem smislu lahko govorimo o prvih korakih uresničenja italijanske ustave v zvezi z nerešenimi vprašanji slovenske narodnostne skupnosti. V ta proces moramo vključiti ustanovitev posebne ko-ntisije pri predsedstvu vlade za preučitev slovenskih vprašanj, čeprav sestava komisije Slovencev ni zadovoljila; dalje obiske enotne delegacije Slovencev v Italiji pri predsedniku republike, predsedniku vlade in obeh predsednikih parlamenta, ter Začetek razprave o obstoječih zakonskih osnutkih za globalno zaščito Slovencev v senatu republike.
Pozitivne premike pa so zasenčili nekateri negativni dogodki. V Trstu so nacionalistične sile, ki so se zbrale v protiosimski politični formaciji m še obstajajo v nekaterih ustavnih strankah, predvsem v Krščanski demokraciji, začele širokopotezno an-tisltovensko kampanjo, ki naj bi preprečila ureditev slovenskih zadev, ceš da bi bil globalni zaščitni zakon nasilje nad večino. Istočasno pa so nekateri desničarski elementi Krščanske demokracije v Benečiji začeli akcijo podpisov proti vključitvi beneških Slovencev v globalni zakon.
Na vsedržavni ravni in na rav-m vodstev glavnih ustavnih strank v krajevnem merilu uživajo Slovenci podporo v svojih prizadevanjih za uresničenje ustavnih norm P zaščiti. Izbruh antislovenskega m nacionalističnega odpora v Trstu in Benečiji skrbi ustavne stranke, ker ustvarja ozračje napetosti in morebitne frontalne konfrontacije. Vzroki teh izbruhov so različni, vendar pada del odgovornosti za te izbruhe na nekatere Stranke ustavnega loka, ki so prepočasi obračunale ali še niso obračunale s svojimi najbolj konservativnimi elementi, ki so na eni strani res antislo-jensko usmerjeni, po drugi strani pa Jemljejo kot povod domnevno slovensko nevarnost za boj proti lastnim sedanjim bolj odprtim vodstvom. J^ato ne bi mogli trditi, da je bolj demokratična vizija o potrebni pravdni rešitvi slovenskgea vprašanja Povsem in prepričevalno zmagala in da se je sedaj začela dokončna bitka ^a obseg in vsebino rešitev.
. Vendar smemo že danes trditi, da Je razvrstitev demokratičnih sil v r.taliji takšna, da je do sedaj z več-Pm ali manjšin naporom premagala ^Pozicijo proti osimskim sporazumom in da se odnosi med Italijo in Jngoslavijo zaradi krajevnega proti-^'mskega odpora na Tržaškem niso Nataknili. Čeprav je krajevna politična struktura zaradi tega odpora zaskrbljena, je šla vsedržavna politična, kato pa tudi državna struktura mi-dJo in preko tega odpora v zvezi s Poglabljanjem odnosov z Jugoslavijo. To dejstvo nas prepričuje, da je ^danja razvrstitev sil v Italiji še kedno takšna, kakršna je bila ob pod-P^u osimskih sporazumov in da bi P.da možna ista akcija tudi glede re-
'tve slovenskih vprašanj.
^ Pri tem se opaža določena razlika, i *^v zaradi nepremaganih notranjih konservativnih in nacionalističnih sil-
'c v nekaterih strankah, ki
<*mgi
strankah, tu se po „ strani odločno zavzemajo za Uresničevanje osimskih sporazumov na drugih področjih, opazujemo 3na kolebanja tako na strani še
kseh
cudr
^edno vodilne Krščanske demokracije ot na strani dveh strank, ki bi po ,voji interni logiki morali biti demor fatični: gre za republikansko in so-malno demokratsko* stranko. Tako so g k popolno rešitev slovenskega vpra-j^ija brez večjih razlik socialisti in Ornunisti, medtem ko je na krajevni avni Krščanska demokracija deljena, 'asti na Tržaškem, kjer je antislo-^ctiska gonja na višku, in v Benečiji, Jer so se ponovno preuredile vrste aetonalizma v notranjosti Krščanske , crnokracije s pomočjo socialne demo-***acije.
Vsedržavna vodstva strank ustavnega loka stoje še vedno na stališču konkretne rešitve slovenskih vprašanj. Poudariti pa je treba, da se koncepcije o načinu rešitve slovenskih vprašanj razlikujejo: delavski stranki stojita bolj ali manj na stališču zahtev enotne slovenske fronte; Krščanska demokracija, ki se je do nedavnega upirata zamisli o enotnem globalnem zakonu, stoji danes na stališču okvirnega zakona, vendar poudarja različne rešitve zaradi specifičnosti položaja v Benečiji in Kanalski dolini, v mestih, t. j. v Gorici in Trstu, in predlaga ugodnejše rešitve le v nekaterih občinah na Tržaškem in Goriškem. Približno na istih stališčih so ostale ustavne sile. Zato je pričakovati delitev fronte prijateljev Slovencev med italijanskimi strankami v trenutku, ko bo šlo za odobritev konkretnih normativnih ukrepov. Ne smemo pa prezreti, da je še do nedavnega Krščanska demokracija v videmski pokrajini bila na stališču, da so Benečani nekakšni „vindišarji" brez narodne povezave z ostalimi Slovenci, sedaj pa njena večina stoji na stališču, da so to Slovenci, katerih probleme je moč rešiti postopoma, brez vsiljevanja in brez preziranja odporov v italijanskem ali asimiliranem prebivalstvu.
Veliko težje je vprašanje koncepta manjšine, ki ga imajo demokratične stranke v Italiji. Koncept popolnega subjekta so šele v zadnjem času načelno sprejele delavske stranke. Ostale stranke pa stoje še vedno na stališču jezikovno-šolskih in kulturnih pravic, medtem ko odklanjajo misel o Slovencih kot sociogospodarskem in v nekem smislu teritorialnem subjektu. Prav v tem tiči jedro vprašanja.
Manjšinsko ozemlje oz. ozemlje, na katerem živi manjšina, je vedno predmet večinske pozornosti v objektivnem in subjektivnem smislu. Ukrepi za raznarodovanje in asimilacijo sc najbolj poznajo pri zavestnih in podzavestnih poskusih ustvarjanja osamljenih otokov in celo cepitve teh otokov v prodirajočem morju večine pod pretvezo, da gre za skupne družbeno ekonomske cilje. Zaradi dekla-sirane oz. še vedno nižje ekonomske in socialne strukture manjšine se pojavlja čedalje večja pavperizacija manjšine ob relativno celo možnih boljših pogojih za posamične manj-šince. V tem smislu je boj za globalen koncept reševanja manjšinskih vprašanj osnovnega pomena. V tem tiči jedro bitke, ki jo danes bijejo Slovenci v Italiji.
Vendar bi bilo nerealno misliti, da bi se mogli vsi cilji na enkrat doseči. Navedel sem primer Benečije in Krščanske demokracije. Naj navedem še drug primer. Osmi člen osimske pogodbe pravi:
„Takrat, ko neha veljati specialni statut, priložen k londonskemu memorandumu o soglasju z dne 5. oktobra 1954, izjavi vsaka stran, da bo ohranila v veljavi notranje ukrepe, ki jih je že sprejela pri izvajanju omenjenega statuta, in da bo v okviru svojega notranjega prava zagotovila pripadnikom zadevnih manjšin enako raven varstva, kot jo je določal specialni statut, ki neha veljati".
Slovenska narodnostna skupnost v Italiji je takoj spravila ta člen v povezavo z delom uvoda pogodbe, ki pravi:
..Pogodbenici .. . potrjujeta svojo privrženost načelu največjega možnega varstva državljanov — pripadni-
kov manjšin, ki izvira iz njunih ustav in njune notranje zakonodaje in ga vsaka stran uresničuje avtonomno, pri čemer se ravna tudi po načelih ustanovne listine Združenih narodov, univerzalne deklaracije o človekovih pravicah, konvencije o preprečevanju kakršnih koli oblik rasne diskriminacije in univerzalnih paktov io človekovih pravicah .. ."
Z italijanske strani se je takoj pojavila uradna in neuradna verzija, da gre za pravice tržaških Slovencev in nič drugega. Ostalo naj bi bilo prepuščeno dobri volji italijanske države. V skoraj triletni bitki, v kateri so odločilno prispevale tudi italijanske demokratične sile, celo tiste, ki omejujejo pomen globalne rešitve, je zmagala verzija slovenskih sil. Država se je morala umakniti in se vsaj sedaj ne ločujeta več dva momenta: tržaški in splošni.
Vse to pomeni, da so v Italiji možnosti za izbojevanje konkretnih pozitivnih rešitev, čeprav bodo prve rešitve sad določenih kompromisov med različnimi gledanji, saj še ni popolnoma prodrlo v večinsko zavest, da se ne sme manjšini odvzeti to, kar ima večina kot skupnost. Notranja dialektika strank pa nam dokazuje, da se v samih nedelavskih strankah bije notranji boj tudi po tem vprašanju, kar je znamenje določene stalno prisotne dinamike.
Kako se bodo zadeve razvozlale, je odvisno od več elementov, predvsem pa od notranjega razmerja sil, od odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki jim italijanski politični krogi pripisujejo velik pomen, od poraza krajevnih nacionalističnih sil, če jih bodo demokratične sile znale potisniti v kot, kjer so že več let bile.
Z zaključku bi lahko rekli, da bitka za rešitev slovenskih vprašanj v Italiji še ni izbojevana, vendar obstajajo realni pogoji za njihovo rešitev v široko razpredeni demokratični podlagi, ki jo je Italija dosegla v zadnjih letih. To pa je še vedno vprašanje določenega procesa, v katerem Slovenci niso osamljeni pred fronto vodilnih sil, ki bi bile negativno orientirane. Nasprotno, Slovenci v
10. Koroški kuiturni dnevi v Ceiovcu
Italiji so danes del razvrstitve demokratičnih sil, ki se giblje v državi, niso izoliran subjekt, njihovi napori za ohranitev in razvoj niso le poskusi izhoda iz brezupnega položaja, marveč so boj za izkoriščanje v Italiji prisotnih širokih demokratičnih možnosti za uveljavitev pravic, ki jim pripadajo.
Uresničenje normativno zapisanih pravic bodo Slovenci dosegli ob pozitivnem premiku družbe tudi v tej smeri. Ni pa rečeno, da se ta proces ne more ustaviti ali da ne bo še velikih ovir na tej poti. Realistično gledano je ovir še veliko, predvsem subjektivnega značaja, ker je nacionalistična in fašistična miselnost še vedno vkoreninjena v delu krajevnega italijanskega prebivalstva. Demokratične sile pa se marsikdaj bojijo teh sil zaradi trenutnih volilnih interesov in še nimajo poguma, da bi stopile za ceno žrtev na teren radikalnega obračunavanja s to miselnostjo. Kdor pa nima poguma obračunati z nacionalistično in ostanki fašistične miselnosti, je še vedno lahko demokrat, vendar nepopoln in šibak, kar pomeni, da ga lahko protisunek onemogoči.
Na sedanji stopnji političnega razvoja v Italiji prevladuje torej vzdušje, ki je ugodno za rešitev slovenskih problemov, ne da bi gojili iluzije o popolnem razvoju brez težav in brez potrebnega procesa. Nerealno pa bi bilotrditi, danisonadelusile, ki hočejo spremeniti sedanji značaj italijanske demokracije, kar bi bilo prav gotovo usodno za trenutno ugodno ozračje v korist Slovencev.

BOGO GRAFENAUER:
Sodelovanje slovensko in nemško govorečega prebivalstva v koroških kmečkih uporih
Velika doba kmečkih uporov na Koroškem je krajša hot drugje na Slovenskem: seže od konca 1473 do 1515; že nemška kmečka vojska je v deželi le slabo odmevala (na nekaj salzburških gospostvih v severnem in severozahodnem delu dežele), pozneje pa so do 1848 znani v primerjavi z drugim slovenskim ozemljem le še nekateri sorazmerno redki krajevni upori. To pokaže že kronologija doslej v znanstveni literaturi evidentiranih uporov.
Na prelomu 1473/74 po turškem vpadu (med 25. in 30. septembrom 1473) „zveza gmajne revnih ljudi Koroške", najbrže s težiščem v Podjuni, dokumentirana S spomenico na sestanek deželnih stanov v Volšperku začetek februarja 1474; škem vpadu med 10. rom) „kmečka zveza" lini; 1478 med februarjem in julijem največji kmečki upor na Koroškem (obenem prvi veliki kmečki punt na slovenskih tleh); 1482 krajevni upor v Rožu in okolici Vrbskega jezera (spričo izjemnih bremen ob vdoru ogrske vojske na Koroško) in krajevni upor na gospostvu vetrinjskega samostana (zvezan z razprtijami med menihi); 1483 krajevni upor v Kanalski dolini; 1515 junija in julija razširjenje slovenskega kmečkega upora na Koroško; 1525 odmev nemške kmečke vojske okrog Obervellach in vzhodno od Brež (Friesach); 1569-85 puntanje kosezov v Podjuni (spodnji urad Kamen — v zvezi z uvajanjem kupnega prava); 1573 puntanje kose-
zov v okolici Celovca (podkrnoški grad — v zvezi z uvajanjem kupnega prava); 1578 krajevni upor v Za-goričah in Sovčah (protestantski vasi gospostva samostana Podklošter; za isti vasi je trdil opat že sredi 17. stoletja, da sta „erzketzerisch und rer bellisch"); 1658 krajevni upor v Gačah in Čajni; 1659 krajevni upor v Sovčah; odtlej manjkajo vsa registrirana gibanja te vrste do 1848, ko je bilo v slovenskem delu dežele po doslej znanih podatkih vsekakor več pojavov odprtega kmečkega nezadovoljstva kakor v nemškem.
Za poglobljeno analizo prihajajo v poštev seveda le širša gibanja (med 1473 in 1478 ter 1515), medtem ko so poznejša krajevna gibanja po-1476 (po tur- membna predvsem v okviru zgodo-16. oktob- vine posameznih zemljiških gospo-Ziljski do- štev. To poudarjam, ker so za dogodke do vključno slovenskega kmečkega upora v glavnem znani viri že dokaj časa, le posamezni so bili k temu odkriti šeie v našem stoletju, delno tudi v zadnjem času (pripovedni viri: „!ibel" nekega notranjeavstrijskega meniha zoper Firderika III., datiran 1478, nastal v resnici po svoji vsebini v letih 1472/73); Unrestova Avstrijska kronika; obramba opata Janeza VI. Vetrinjskega (1489, v zvezi z dogodki 1481/82; za upor 1515 kronika Jurija Spalatina, Diet-richsteinova družinska kronika, Anna-les Carinthiae M. G. Christalnicka in H. Megiserja ter Celovška rimana kronika Pavla Kapitza; akti Friderika III. 1478 in Maksimilijana 1515,
freisinškega škofa Filipa, arhiv kranjskih in štajerskih deželnih stanov, poročila beneških obveščevalcev v I Diarii Marina Sanuta in še kako posamezno pismo); tudi zadnje iskanje teh virov je odkrilo poleg posebnega fonda za Tolminsko le še slučajno najdbo v „Undatierte Maximiliana", ki dokazuje razširjenje kmečke zveze 1515 tudi na Goriškem; za Koroško so prejkone za ta čas mogoče le še podobne vrste slučajne najdbe — razen pomembnega Fresacherjevega odkritja poročila o urejanju pravnih sporov med podložniki in zemljiškimi gospodi po uporu 1515 v skoro pol stoletja mlajšem aktu v zadnjih desetletjih tudi kaj podobnega ne poznamo.
Spričo tega nas ne more začuditi, da so bile marsikatere temeljne poteze dogodkovne zgodovine poglavitnega obdobja kmečkih uporov na Koroškem razčiščene že pred koncem prejšnjega in v začetku našega stoletja v delih F. M. Mayerja (1875 in 1883) ter posebej upor 1478 v okviru turških vpadov in vojne z Ogrsko v razpravi J. Ureja (1912 in 1913). Okvir turških vpadov sta pozneje pomembno dopolnila šele S. Jug (1943) in W. Neumann (1956), dogodkovno zgodovino uporov pa B. Grafenauer v svojih publikacijah o kmečkih uporih na Slovenskem (1944, 1962, 1974) in posebej na Koroškem 1946,1971).
Pri dogodkovni zgodovini se zaradi tega ne kaže posebej zadrževati. Omejujem se le na najkrajši oris upora
1478 in uporniškega dogajanja na Koroškem 1515.
Do prvega večjega upora slovenskih kmetov je prišlo na Koroškem 1478, potem ko je že pet let dozorevala organizacija „kmečke zveze". Prva večja kmečka zveza („gmajna ubogih ljudi vojvodine Koroške") je nastala na meji med leti 1473/74, ko so Turki septembra 1473 preko Jezerskega prvič vdrli v deželo in oplenili Podjuno in okolico Celovca. Od deželnih stanov je zahtevala učinkovito obrambo zoper turško nevarnost, drugače pa grozila z odpovedjo urbarske pravde. Ko so sredi oktobra 1476 Turki vnovič oplenili južno Koroško od Trbiža do Mežiške doline, so se „soseske ob spodnji Zilji in ob Dravi" vnovič združile v kmečko zvezo, ki se je še med vpadom (16. X.) pritožila deželnim stanovom zaradi zanemarjanja deželne obrambe; ob Zilji se je organizacija ohranila in se upirala plačevanju tedaj razpisanega davka zoper Turke. Februarja 1478 pa se je vnel pravi upor severozahodno in vzhodno od Beljaka v Dravski dolini na deželnoknežjih gospostvih zaradi spora o dajatvah in pač tudi pod vplivom le nekaj mesecev starejšega zgornještajerskega kmečkega upora okrog Schladminga. Iz prvotnega izhodišča se je marca začel upor širiti in se je prek Ziljske doline hitro razširil po vsem slovenskem delu Koroške do Podjune (puntarska zborovanja pri Beljaku na Zgornji Beli in v Lazah, v Rožu, Ribnici, Osojah, Blačah in Št. Jakobu pri Celovcu), seglo pa je tudi nad Celovcem v nemški del dežele (gospostvi Tanzenberg in Ostrovica, morda tudi drugje). Vendar do konca upora ni še prišlo do oboroženega spopada s fevdalci ali do naskoka na gradove. Uporniki, ki so imeli svoje izvoljeno vodstvo, so postavljali svoja sodišča in zahtevali tudi vpliv na cerkveno organizacijo (volitev in odstranitev župnikov), so si za nekaj mesecev res pridobili oblast nad podeželjem, odrekli graščakom dajatve in pobirali od članov zveze dajatev za kmečko zvezo ter našli podporo tudi pri rudarjih in podeželskih obrtnikih.
(Da/je v prihodnji števili?:)
Ne? samo 23 občin ...
(Waf/a/;fva?:;f $ A stran;)
zavedati, da je pri tem naša za-siuga v bistvu žeto majhna, saj je bita realizacija možna le ob podpori vsega stovenskega naroda. To pomeni, da moramo datti več od sebe, predvsem pa moramo vedeti, da imamo naše otroke vsepovsod, ne samo tam, kjer smo postaviti otroški vrtec. Natoga nas vseh je, da bomo tudi tam, kjer ne moremo postaviti otroškega vrtca, poskrbeti za to, da se bo na otroškem igrišču uporabljata slovenščina, da bo tam naš otrok rase) v našem okolju z našim jezikom. Te natoge so tako važne, da {ih je v mednarodnem !etu otroka treba vkijučiti v vse naše deto, kajti če ne bomo ohraniti otroka našemu jeziku in ijudstvu, potem smo zgubii) bodočnost našega naroda na Koroškem.
Podobno smo ponosni tudi na uspehe na gospodarskem področju, vendar tudi tukaj velja isto: da imamo zasluge predvsem le pri tozadevnih pobudah, je naglasil predsednik ZSO in menil, da to ni naše glavno delo. .Naše glavno delo ostane slej ko prej naša narodnostna borba, zato mora ostati naša prvenstvena skrb, da se borimo za enakopravnost našega človeka na vseh področjih družbenega življenja. Ta je treba poudariti za^
radi tega, ker marskdaj nimamo prave prioritete, ker marsikdaj postavljamo v ospredje te eno stran. Potrebno pa je oboje — socialna enakopravnost in narodno enakopravnost. Kakor v odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo zahtevamo, da mora biti ob vsem gospodarskem in drugem sodelovanju prisotno v prvi vrsti tudi naše narodno vprašanje, tako se moramo tudi sami zavedati, da je naša prvenstvena naloga — skrb in prizadevanje ter borba za naše narodne pravice."
To je potrebno toliko bolj, ker živimo v družbi, ki nam ni naklonjena, je poudaril predsednik ZSO in kot primer navedel dejstvo, da se bodo v kratkem nadaljevali procesi proti našim mladincem in aktivistom. K temu moramo izreči naš odločen .ne"; povedati moramo, da bomo tudi v bodoče — če ta družba ne bo razumela naše borbe — pripravljeni boriti se, kakor smo to pokazali v narodnoosvobodilni borbi. „S to mislijo In s tem sklepom pojdimo domov, da v naših družinah, v naših vaseh in vsepovsod povemo: Koroški Slovenci pravimo „Ne!" k nadaljevanju procesov proti našim aktivistom in mladincem ter bomo ta svoj „Me!" tudi podkrepili s svojim delom, s svojo odločnostjo, s svojo borbo."
!z!et naših tovcev v Stovenijo
V	soboto 3. marca so se č/an; /C/a-Ba pr;;ate//ev /epa poJa/; r;a ;z/et v tovarno /s&ro v Aran; potem pa s&Mpno s preJstavm&r /sBre v B/stro pr: VrBn/BZ, Bjcr rmajo s/opcHsBZ /oves svo; /opsBZ maže;.
V	tovarn: /sBra v BaBoraB so nase /ovce spreje/: MažnfsfnZB ^:re^for;a :n poJprec/se^n:^ /zprsMfga o;/Bora /lovske zveze S/ovcn:;e tcparZI /van Cvar, fajnZB /ovs&e zveze za Goren;-sBo Brane Ca/;ot :n prer/stavn;/? Z,ov-sBe zveze S/oven:;e Ve/;Bo VarZčaZB.
7*ovar:'s /van Cvar ;e oB prZ/oŽMo-st: oBZsBa :n og/et/a tovarne or:sa/ zgo</ov:no ;n pro:zvoJn;o te na;več-;e ;agos/ovans^e e/eBfroZn^astrZjsBc pro/zvo^ne organ:zac:;e, BZ asžvarja vec Bot četrt/no vrednost: pro/zvo^-n;e ;agos/ovans^e :nr/a<str:;e :n A: za-pos/a;e Bar 27.000 samoaprap/ja/ccv. E/e^tro:n^astr:;s^a pro/zvoJna orga-7j;zacZ;a /sBra ;e ena največ;;/) v Ev-ropZ. Pogovor pa se ;e saBa/ ta^Z o /ovsBZB zadeva/; ;n s:cer o /ovstva na
Gorenjskem. OB tej pr:7ožnost: so vsakema našema ac/e/eženca Zz/efa pok/on:/: krosar/co .Razvoj /ovstva na Gorenjskem", k; jo je zBra/ :'n are^:7 nas korosk: rojak Zz ^e/ A/:7os Ee/:k. Brosara je BZ/a ZzJana prer/ t/vema Zetoma oB 70-/etn;c: s/oven-ske /ovske organ:zac;je :n 30-/efn;c; astanov/tve gorenjsk/k /ovsk:k <Zra-ž:n.
Bo kos:/a, k: so ga naš;m /ovcem prZre^Z/Z v tovarn:, so se sBapno z gost:te/j: o^pe/ja/; v Vrkn/ko, kjer je s/ovensk: /ovsk: mazej v gra^a B/stra. Og/e^ tega /ovskega mazeja je pravo dož/vetje za vsakogar /rres/vsem pa za /ovca, k: :ma tako pr:/ožnost spoznat: vse t:sto, kar :ma kakorko/; povezanost z :zž:v/janjem /ovstva v pretek/ost: :n Janes.
Naš: /ovc: tem potom ponovno :z-rekajo zakva/o gostZtf/;e?w za vso go-sto/jaknost, saj so j:m naprav;'/: ve/:'-ko vese/je ;n se ko/j atr^Z/Z meJsekoj-nest/ke.
Ansambe! Ariač v Rimu
Pred tremi tedni se je priljubljeni domači koroški ansambel .Hanzi Artač* s pevci podal na prvo daljše potovanje. Odzval se je povabilu Slovenske skupnosti v Rimu, ki je tamkajšnjim Slovencem poklonila kulturno prireditev.
Za ansambel je bilo potovanje in koncert edinstveno doživetje, čeprav je bila to njihova prva celovečerna prireditev. S pogostimi vajami in veliko ljubeznijo do petja so naštudirali pisan šopek melodij izpod peresa vodje ansambla Hanzija Artača, podane z besedami naše koroške pesnice Milke Hartmanove.
Nastop ansambla v Rimu sta spremljala in sooblikovala Milka Hartmanova in glasbeni mentor skupine prof. Jožko Kovačič. Okrog 300 poslušalcev
Založba Alois Wieser je izdala
ZBUtKO SPISOV Ciare Zetkin O OBANJU PROLETARSKiH ŽENA [v nemščini)
Ctara Zetkin je bita iefa 1907 na prvem mednarodnem kongresu žena izvaljena za tajnico. V tem stoietjujeodiočiinovpiivaiana gibanje za enakopravnost žena. Med drugim se je borila za enako voiiino pravico in poiitično udejstvovanje žena. 27 iet je bila glavna urednica nemškega sociaidemokratskega ženskega časopisa ..Oleichheit" [Enakost).
Zbirka obsega 96 strani,
cena šil. 38.—
izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenturt - Celovec, Gasometergasse 10. tel. 32 5 50 —Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje
je z zanimanjem in navdušenjem siedi-io izvajanju miadih pevcev in inštru-mentaiistov. Že po prvih zvokih harmonike je postalo vsakemu v dvorani jasno, da ima pred seboj ne le hrup glasbil ter bolj ali manj uspelo petje, temveč dobro izvežbano skupino z ubranimi glasovi ter izredno ritmično agirajočimi inštrumentalisti.
Posebno navdušenje je ustvarila Milka Hartmanova, katere drobni in ubrani glas je prevzel poslušalce. Kakšna mladost je v tej sivolasi umetnici! Kot bi govorila koroška zemlja s svojimi gozdovi, polji, jezeri, gorami, pa tudi z dušo trpečega in ponižanega!
V dvorani so bili poleg Slovencev navzoči tudi Italijani (katerim so Milkina besedila prevedli) in celo nekaj Poljakov, Hrvatov, Spancev, med njimi univerzitetni profesorji s papeške mednarodne univerze Gregoriane, ter več Rusov iz Leningrada je pozorno sledilo sporedu.
Obiskovalcem je nastop koroških gostov izredno ugajal, kar je potrjevalo navdušeno ploskanje, pravi val aplavza pa se je vsul po zadnji pesmi .Na svidenje", ki jo je publika označila kot najbolj prisrčno in spontano podano.
Predsednik rimske Slovenske skupnosti dr. Ivan Rebernik se je gostom ob zaključku prireditve zahvali) ter jim izrekel besede priznanja in vzpodbude: .Dokler bo koroška zemlja rodila sadove, kot ste vi, naši gostje — budilci narodne zavesti, se ni bati, da bi naš živelj podlegel sili nasprotovanj. Vi in Vam podobni ste najboljši porok zato."
S tem svojim premiernim sporedom bo nastopi) ansambel .Hanzi Artač" s pesnico Milko Hartmanovo v bližnji bodočnosti tudi med koroškimi Slovenci — saj ustvarja skupina glasbeno in jezikovno bogastvo, ki črpa iz duše koroških ljudi in dežele. Teh nastopov ansambla se vsi zelo veselimo!
		JUGOSLAVtJA
H		PETEK, 14. !.:?.25 Smučarski poleti— 15.00 TV v šoli
— 14.25 Smučarski poleti — 17.25 Poročila — 17.50 Doživljaji mačke Toše — 17.45 Poletje s Katko — 18.10 Narodna glasba — 18.55 Obzornik — 18.45 Sociologija družine — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 20.00 Zabavno glasbena oddaja
—	21.00 Šerit v New Yorku — 22,50 Dnevnik — 22.45 425 — 25.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju.
SOBOTA, 17.	7.45 Poročila — 7.50
Ljudje in zemlja — 8 50 Z besedo in sliko
—	9.25 Smučarski poleti — 12.50 Srečanje ob partizanski pesmi — 12.50 Babičin vnuček — 15.15 Mali svet — 15.45 Camitla — TV nadaljevanka — 14.45 425 — 15.05 Poročila — 15.10 Nogomet Olimpija — Crvena zvezda — 17.00 Krokodil Ham — 17.10 Državno košarkarsko prvenstvo — 18.45 Naš kraj — 18.55 Očka, dragi očka — 19.25
nik — 20.00 Film tedna: Igra z jabolkom — 21.55 Dnevnik.
ČETRTEK, 22. !.: 8.55 TV v šoli — 14.45 Poročila — 14.50 Krokodii Ham — 17.00 Človeštvo na oblasti — 17.55 Televizija brez trebuha — 18.55 Obzornik — 18.45 Babičin vnuček — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 20.00 Oči kritike — 20.45 Soveto — 21.50 Glasbeni magazin — 22.10 Dnevnik.
nam		A V S T R ! J A 1
H		PETEK, 14. 3.: 9.00 Za pred-!	šotske otroke — 9.30Ruščin-
DEL VEDERNJAK
bere iz svojega scenarija „Ste-kiina" v petek 16. marca ob 19. uri v gostiini Rischner v Podjuni priGiobasnici.
V nedeijo 18. marca ob 19.30 uri v gostiini Starz v Proboju.
Cikcak — 19.50 Dnevnik — 20.00 Rubens — 20.55 Moda za vas — 21.00 Dunaj: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — 25.00 Dnevnik — 25.15 Hotel Plaza, film.
NEDEŽJA, 18.	7.50 Poročila — 7.55 Za
nedeljsko dobro jutro: Ansambe) Franceta Miheliča — 8.25 Sezamova ulica — 9.25 Smučarski poleti — 12.00 Marija, TV nadaljevanka — 15.15 Poročila — Sin viharja, film — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 20.00 Osma ofenziva — 21.00 Razširjena družina
—	21.55 Dnevnik — 21.50 Glasbeni album — 22.05 športni pregled — 22.55 Nogomet Hajduk — Partizan.
PONEDELJEK, 19. !.: 9.00 TV v šoli — 14.15 Kmetijska oddaja TV Novi Sad — 17.15 Poročila — 17.20 Vrtec na obisku — 17.55 Katastrofe — 18.05 Gremo v gore — 18.55 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 20.00 Zgodba o kmetu Slmanu — 21.05 Kulturne diagonale
—	21.45 Mozaik kratkega filma — 22.00 Dnevnik.
TOREK, 20. 5.: 8.45 TV v šoli — 14.50 Poročila — 14.55 Pisan svet — 17.50 Obzornik
—	17.40 Košarkarski finale za pokat Radi-voje Korača — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 20.00 Beg pred čem? — 20.45 Pota Poljske — TV nadaljevanka — 22.10 Dnevnik — 22.25 Tinder box.
SREDA. 21. !.: 9.00 TV v šoli — 17.25 Poročila — 17.50 Z besedo in siiko — 17.55 Severnoameriški tndijancl — 18.20 Ne prezrite — 18.55 Obzornik — 18.45 Po poti slavne štirinajste — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnev-
na — 10.00 Rokoko — 10.50 Klub seniorjev — 11.00 Nežno se ujameš v pasti — 14.!0 Planica: Smuški poleti —
17.00	Za predšolske otroke — 17.50 Jazbec Dominik in mačji pirati — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Humoristična oddaja —
18.25	Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 Čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Stari — 21.25 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju —
25.50	Poročila In šport.
SOBOTA. 17. S.: 9.25 Smuški poleti v Planici— 15.55 Conny in Peter delata glasbo
—	17.00 Gradbišče — 17.50 Moj stric z Marsa — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — 22.50 šport —
22.50	Njegov nevarni podvig — 0.20 Poročila.
NEDELJA, 18.	11.00 ..Pogovor in od-
govor" — 14.50 Plnocchio — 14.55 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju —
18.00	Klub seniorjev — 18.50 Srečanje z živalmi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Stric Sllas
—	21.50 šport — 21.45 Nočni izbor — 22.55 Poročila.
PONEDELJEK, 19. S.: 9 00 Za predšolske otroke — 9.50 Dežela in ljudje — 10.00 italijanščina — 10.50 Conny in Peter delata gSfsbo — 17.00 Za predšolske otroke —
17.25	Pika Nogavička — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Družina Robinson —
18.25	Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Ponedeljski šport —
21.00	Petrocelli — 21.45 Poročila — 21.50 šport.
TOREK. 20.!.: 9.00 Za predšolske otroke
—	9.50 Angleščina — 10.00 Metode analize
—	10.50 Nežno se ujameš v pasti — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Tudi pošaliti se je treba — 17.25 Otrokom za lahko noč
—	18.00 Živalski svet — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije
—	19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Predstava Wencke Myhre — 21.00 Tele-mu-zej — 21.20 Uvodnica — 22.05 Predstav-tjamo udeležence Eurovizijskega Songs
ŠPO R TNI VEST NI K
DOBRLA VAS — SAK 0:2 [0:0)
Nasprotnika iz koroške lige je imel Slovenski atletski klub preteklo nedeljo v Dobrii vasi. Torej moštvo, ki igra dve ligi višje od slovenskih nogometašev in ki se tam nahaja po jesenskem prvenstvu na sedmem mestu. SAK je poteg tega nastopil na tej tekmi brez jugoslovanskih igralcev in tudi brez Polanška, zato ima ta presenetljiva zmaga z 2:0 še večji pomen. Čeprav Dobrolčani po njihovih izjavah baje tudi niso nastopili v najboljšem sestavu, je izid tekme veliko presenečenje. SAK je dospel v Dobrlo vas s točno enajstimi igralci, postava pa je bila sledeča: Malte; Kupper, Lampichler, Woschitz, Pandel; Hribar, Fera, Zablat-nik; Velik, Hobet, Perč. SAK je imel to tekmo v svojih rokah od začetka do konca in že kar v prvih minutah je domači golman dvakrat imel precejšno srečo. Nojprej je Zablatnik streljal le za nekaj čez gol, potem pa je Perč po podaji Velika zadel le prečko. Vrhu tega je sodnik še razveljavil popolnoma regularen gol Hobla in je do-
Siovensko prosvetno društvo „Zar)a" v Žetem! Kapti vabi na
KONCERT NARODNiH )N UMETNiH PESM!
v !oboto 24. marca 1979 ob 19. uri v hoteiu Obir.
Spored izvajata ! samostoj-nim in skupnim programom moški pevski zbor „Gorjanci" Straža [pri Novem me:tu) in mešani pevski zbor KUD Žu-ienberk.
Ljubiteiji petja
pr:'srčno paB/;en;7
Farna miadina iz Piiberka vabi na igro
SLEHERNiK
#	v nedeijo 18. marca 1979 ob 14.30 ur) v lami dvorani v Žvabeku
#	v nedeijo 18. marca 1979 ob 19.30 uri v tarni dvoran) v Piiberku
Contesta 1979 — 22.35 Poročita in šport
SREDA, 21. S.: 9.00 Tudi pošaiiti se je treba— 9.30 Knjiga — otrokov prijateij — 10.00 Surovine !n svetovno gospodarstvo — 10.30 Cieo, tjubezen in antika — 17.00 Podkev sreče — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Tony Randaii — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Stric Sitas — 21.30 Poročita in šport.
ČETRTEK, 22. 5.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Francoščina — 10.00 Cerkev med obiastjo in Jezusom — 10.30 Kdo ima pravo giavo? — 17.00 Za predšoiske otroke — 17.25 Zivaiski ieksikon — 17.55 Otrokom zcr iahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pre-gied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Oddaja z Anneiiese Rothen-berger — 21.30 šport — 21.50 Hote) v Duke-Street — 22.40 Poročita.
TV- oddaje
V okviru izobraževainega tečaja .Knjiga — otrokov prijateij avstrijska teievizija oddaja vrsto fiimov po M minut. Oddajni čas ob sobotah ob 17.H uri v FS 2, ponovitev pa ob sredah ob 9.30 uri. Na sporedu so na-siednje oddaje:
Pravijica še živi) — 17. 3. v FS 3, 31. 3. vFSl.
Besedna igra in fantazija — 24. 3. v FS 2, 28. 3. v FS 1.
Likovna oprema [iiustracija) — 31-3. vFS2, 4. 4. vFSl.
Comics, kaj iahko nudijo) — 7. 4. vFS2, 11. 4. vFSl.
Siikanite — pot k branju — 14. 4. vFS2. 18. 4. vFSl.
sodil prosti strel za domače moštvo. Dobrolčani so imeli v tem polčasu le eno lepo akcijo, katero pa je golman Malte z lepo parado preprečil.
V durgem polčasu se ni veliko spremenilo, SAK je še naprej lepo kombiniral, dane možnosti pa ni izkoristil.
V nedeijo 18. marca igra Sio-venski atietsk) kiub na domačem Košetovem igrišču v Ceiovcu proti moštvu Baškega jezera [2. mesto v Unteriiga-V/est).
SAK it — Baško jezero ii 9.00 SAK ! — Baško jezero i 10.30
Večkrat se je izkazal tudi golman, deset minut pred koncem pa je padel iz kota prvi gol za SAK. Hobel je z udarcem z glavo udaril žogo v mrežo. In nekaj minut nato zopet ista akcija: Zablatnik je strelja! spet kot, Hobei skače — 2:0.
Celotno moštvo je igralo zelo dobro in če lahko pohvalimo koga, je to celotna obramba, ki je igrala zelo mirno in premišljeno. Tudi sredina je pokazala lepe kombinacije, od napadalcev pa se je izkazal Hobel kot gol-geter, Velik v solo-akcijah in Perč v defenzivi.
Prvenstvo za prvo moštvo Slovenskega atletskega kluba se bo začelo šele 8. aprila.
DUNAJSKA AUSTRtA SKORAJ V POLFiNALU EVROPSKiH PRVAKOV)
Lanski finalist v prvenstvu pokalnih zmagovalcev Austria Dunaj je na Dunaju premagal v četrtfinalni tekmi za poka! mojstrov Dinamo Dresden s 3:t. Gostje so presenečeno prišii v vodstvo, toda še pred potčasom je Schachner izenačil, v 87. minuti je Zach poskrbel za 2:t in v zadnji minuti je ponovno Schachner dosegel zadetek, tako da ima Austria še kar dobre možnosti na uvrstitev v polfinale. Skoraj kvalificiral se je že Nottingham, nadaljnji favoriti sta Glasgow Rangers in Malmo FF. Povratna tekma bo v sredo 21. marca in avstrijska televizija bo po vsej verjetnosti prenašala to tekmo ob 17. url.
pro:
„Zarja" v Zei. Kapii (športna sekcija) vabi na
NEDELJSKt iZLET V PLANiCO kjer si bomo ogiedati S. SVETOVNO PRVENSTVO V SMUŠKiH POLETiH
v nedeijo 18. marca 1979
Odhod avtobusa ob S. uri zjutraj izpred Posojiinice. Ne pozabite na veijavni potni iisf. Prav bi prišia tudi popotnica.
Krajevno združenje Zveze siovenske miadine in Sioven-sko prosvetno društvo v Bii-čovsu vabita na
LiTERARN) VEČER
ki bo v soboto 31. marca ob 19.30 uri pri Mikiavžu v Bii-čovsu. Braii oziroma gosto-vai) bodo čiani pododbora Društva siovenskih pisateijev iz Maribora.
Br/srcMo vaB/je?:;/
PROFESiONALN! FOLKLORNt ANSAMBEL „LADO" iZ HRVATSKE PRViČ NA KOROŠKEM
#	v soboto 31. marca 1979 ob 19.30 uri v Kongresni hišivBeijaku
#	v nedeijo 1. oprita 1979 ob 14.30 Mi v Deiavski zbornici v Ceiovcu
Vabi Krščanska kuiturna zveza. Vstopnice v predprodaji.
LETOVANJE OTROK
Zveza siovenskih žena in Kiub miadje sta ustanovita koordinacijski odbor za organizacijo ietovanja otrok. Tozadevne prijave pošijite v bodoče na nasiov:
Zveza siovenskih žena, 9020 Ceiovec, Spitaigasse 12, teie-ion (0 42 22) 85 23Saii
Kiub miadje, 9020 Ceiovec,
Viktringer Ring 26,
te). (0 42 22) 72 S 6$ (Kattnigj.