^eto 1887.
231
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXII. — Izdan in razposlan dne 24. maja 1887.
___ __________________________________________________________
5».
Postava od 21. maja 1887,
8 katero se izpreminja postava od 25. maja 1882, o občni čolni tarifi avstro-ogerske čolne okolije (Drž. zak. št. 47) in priložena ji vvozninska tarifa.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
§• 1.
Postava od 25. maja 1882, o občni čolni tarifi avstro-ogerske čolne okolije (I^rž. zak. st. 47) izpreminja se v naslednjih točkah:
1.	V Členu VIII, št. 9 naj se namesto besed „umetnostne in naučne stvari“ ^ene „umetnostne, naučne (znanstvene) in obrtnostne stvari“.
2.	ölen IX, st. 3 naj slove :
Zivežna zaloga vhajajočih in izhajajočih ladij pod uveti, ki se ukazoma
Postavijo.
3.	V členu X, st. 4 naj se izbrišejo besedo : „razven predmetov, podvrženih potrošnini“.
4.	Člen XII, Št. 1, naj slove:
Predmeti, namenjeni v bogočastje ubogim cerkvam in Božjim hišam razponih ver (izimši orgle), po tem gradivo v zidanje ali v napravo takih cerkvâ
Božjih hiš.
§• 2.
Vvozninska tarifa priložena postavi v §. 1 omenjeni izpreminja se takö:
(SlovouiBch.)	46
1. V razred IV (cnker) vzprijeti je za t. št. 20:
od 100 kilogramov
Op o m n j a k t. št. 20. Melasa za uže obstoječe žganjarnice do 1. dne
avgusta 1888 za dopustnice pod prigledi, ki se ustanove ukazoma ....	1 gld. 50 kr.
2. V razredu VI (žita itd.) naj t. št. 23 do 27 slovejo tako:
Žita:
23.	Turšiča (debeljača), proso, ajda.......................................... —	„	50	„
23 (bis). Ječmen, oves........................................................ —	„	75	„
24.	Pšenica, pir (spelta), rež, soržica (napolica)............................ 1	„	50	„
Opomnja 1. Za potrebo Dalmacije in kvarnarskih otokov sme c. kr. vlada sporazumno s kralj, ogersko vlado dovoliti cola prosti vvoz niže imeno-
vanih žit, namreč: turšice do 80.000 meterskih centov na leto največ, a pšenice in prosa do 20.000 meterskih centov na leto največ prek colnij, ki se sporazumno določijo, in po načinih, kakor se tanjo vsak čas sporazumno ustanové.
Opomnja 2. Za vvoz žita srbskega izvira v obmejnem prometu iz Srbske prek ogersko-srbske in bosensko-srbske meje ostajajo v veljavi vvoz-nine št. 23 in 24 občne čolne tarife od 25. maja 1882 (Drž. zak. št. 47).
Opomnja 3. Za mline in pekarnice v mejnem okraji do deset kilometrov na notranjo stran največ ostanejo, če kdo na dopustnico dohode kaj žita iz sosednih največo ugodnost uživajočih dežel pod uveti in prigledi, ki se ukazoma ustanové, do 31. dne decembra 1887 v veljavi vvoznine št. 23 in 24 občne čolne tarife od 25. maja 1882 (Drž. zak. št. 47).
25.	Slad................................................................ 1 „	50 „
Sočivje:
26.	Fižol, bob, grah, leča, grašica......................................... 1	„	—	„
27.	Moka in meljni zdelki (phana, na debelo mleta, oluščena zrna; kaša
ali pšeno, phanje) iz žita in sočivja.................................... 3	„	75	„
3. V razredu VII (zelenje, ovočje al sadje itd.) obveljajo naslednje premene:
Čolni postavek t. št. 29 (Grozdje, sveže |frišno], namizno; ananas)
zvišuje se od 5 gld. na................................................... 10	„	—	„
Čolni postavek t. št. 30 (Orehi in lešniki, suhi ali brez lupin) in 31 (fino
namizno zelenje, sveže) zvišuje se od 2 gld. 50 kr. na..................... 5	„	—	„
V t. št. 32 (Zelenje in ovočje, ne posebej imenovano) zvišuje se čolni postavek pod h) (suho ali pripravljano itd. z dozdanjimi besedami bez premene) od 2 gld. 50 kr. na..........................................................  5	„	—	„
T. št. 33 naj slove:
33. Semenje za olje, ne drugje tarifovano................................ 1„	— „
33 (bis). Semenje za olje, palmove pečke, ovočne pečke................... prosto
V t. št. 34 gre izbrisati besede „potrošnikove“ (cikorijne) korenine posušene (ne žgane).
T. št. 35 naj slove:
35. Sveže cvetice in listovje zarad lepšega, razrezano .................... 5 gld. — kr.
35 (bis). Žive rastline; potrošnikove korenino, posušene (nežgane) ....	1	„	50 „
4. V razredu VIII (Klalna in vprežna živina) zvišujejo se postavki naslednjih
tarifnih številek:
od glave
39. (Voli) od 10 gld. na.......................................................... 15	gld.	—	kr.
42.	(Junad) od 2 gld. na......................................................... 3	„	—	„
43.	(Teleta) od 1 gld. na........................................................ 1	„	50	„
5. V razredu IX (Živali druge) zvišujejo se čolni postavki t. št. 51 (Ribe, sveže; raki rečni in potočni; polži, sveži), po tem t. št. 52 (Lupinarice itd.) od 1 gld. na 2 gld., odnosno od 10 gld. na 25 gld.
6- V razredu X (Živalski zdelki ali proizvodi) zvišuje se čolni postopek t. št. 57 (Med [strd]) od 1 gld. 50 kr. na...........................
ter naj t. št. 58 slove takô :
od 100 kilogramov 6 gld. — kr.
58. Vosk (tudi rastlinski vosk);
a)	y prirodnem stanu...............................................
b)	pripravljan (beljen, barvan).......................................
7. V razredu XI (Tolšče [masti]) naj slovejo:
67.	Stearinova kislina, palmitinova kislina; parafin.......................
68.	Cerezin, kitov mozeg...................................................
71. Elajinova kislina......................................................
71. (bis) Masti in mastne zmesine, ne posebej imenovane, tudi ribja mast .
6. V razredu XII (Olja, mastna) povišuje se čolni postavek t. št. 72 (Laško olje itd. z dozdanjimi nepremenjenimi besedami) od 4 gld. na . . a postavek t. št. 73 (Repno, laneno olje itd. brez premene z dozdanjimi besedami) od 2 gld. na.......................................................
9- V razredu XIII (Pijače), obveljajo naslednje premene:
V	t. št. 76 b) pridodati je na konci : „francosko žganje (iz vinskih droži), konjak“.
Čolni postavek t. št. 78 a) (Ocet zajedi v sodih) povišuje se od 3 gld. na . in postavek t. št. 78 b) (Ocet za jedi v sklenicah ali vrčih) od 8 gld. na .
10.	V razredu XIV (Jedila [jestvine]) povišujejo se:
Čolni postavek t. št. 80 (Kruh, navadni, tako črni kakor beli, mornarski
prepečenec) od 1 gld. 50 kr. na.........................................
Čolni postavek t. št. 81 (Sago in sagova nadomestila, tapioka, arrowroot), po
tem 82 (Testovje) od 6 gld. na..........................................
Čolni postavek t. št. 84 (Mesene klobase) od 20 gld. na....................
Čolni postavek t. št. 85 (Sir) od 10 gld. na.............................
Čolni postavek t. št. 91 (Kakao, semlet, kakaova masa; čokolada, čokoladna nadomestila in čokoladni zdelki) od 50 gld. na.............................
11.	V razredu XVII (Rudnine [kopanine]) razstavlja se t. št. 103 b) (Prsti
Izemljine] in rundninske tvarine) takô:
1.	Barvilne prsti....................................................
2.	druge ............................................................
12.	V razredu XIX (Barvila in strojila) naj t. št. 109 slove:
109. Barvilni les:
a)	v čokih............................................................
b)	zdrobljen (t. j. rašpan, semlet, razrezan).........................
c)	zdrobljen fermentovau..............................................
13.	V razredu XX (Gume in smole) zvišuje se čolni postavek t. št. 116
(Asfaltova mastika, asfaltov bitumen) od 1 gld. na......................
V	t. št. 118 (Kopalova smola, damarova smola itd.) izbrisati je besedo „limonov (citronov) sok“.
14.	Razred XXI (Olja rudninska, po tem deget iz rjavega ogljija in
skrilja) naj slove tako:
119.	Sirova razven olj imenovanih v t. št. 120, ali taka, ki niso za svečavo uporabna, dokler niso po destilaciji rafinovana ali prečiščena:
a)	težka, katerih gostota pri 12° 11. prestopa 830 stopinj (tisočine
gostosti čiste vodo)............................................
b)	lahka, z gostoto od 830 stopinj ali manjšo......................
120.	Sirova, za svečavo uporabna, če tudi niso poprej z destilacijo rafinovana ali prečiščena........................................................
5
10
rt ------------- n
rt	rt
rt
rt
rt
n
n
4 „
n
io „ —
25 „ — 20 „ —
rt
n
rt
60 „
n
l
n	v
prosto
prosto
1	gld. — kr.
2	„ - „
l * 50 „
2	„	n
čislo teze
2	„	40 „
cis(o teže
10 gld. — kr. čiste teže
od 100 kilogramav
121. Do dobrega ali na pol rafinovana:
a)	težka, katerih gostota prestopa 880 stopinj, zatemnela, tudi
ostanki od destilacije ali prečiščanja rudninskega olja ...	3 gld. — kr.
ciste teže
b)	težka, katerih gostota prestopa 880 stopinj, rumena in rudeč-kasto-rumena, po tem mazalna olja, tudi pomešana z živalskimi
ali rastlinskimi olji ali mastmi................................... 5 gld. — kr.
ciste teže
c)	lahka z gostoto od 880 stopinj ali manjšo.......................... 10 gld. — kr.
čiste teže
Opomnje. 1. Porabnina (Drž. zak. od 1. 1882, št. 55, §. 2) obsežena je v čolnih postavkih št. 120 in 121 c). Ta porabnina razteza se tudi na ono po čiščenji v kraljevinah in deželah zastopanih na državnem zboru razven Tržaškega coluega izimka izvedeno rudninsko olje, katerega gostota pri toplini od 12° R. preseza 870, a ne 880 stopinj.
2.	Sirovo in za svečavo brez poprejšnjega čiščenja neuporabno rudninsko olje rumanskega pridelka, katerega gostota pri 12° R. prestopa 830 stopinj (št. 119 a), vvažano prek rumanske meje na dopustnico za potrdnice o izviru pod uveti in prigledi, ki se ustanové ukazoma, v letui
maksimalni množini od 200.000 meterskih centov največ................... .....gld. 68 kr.
čiste teže
Ta letna največinska množina porazdeli se na kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru in na dežele ogerske krone po srednjem razmerji, kakor se najde, da so ga prejele v letih 1884 in 1885.
3.	Očiščena rudninska olja z gostoto pod 770 stopinj, namenjena obrtom v raztopilo in izlecilo, pod uveti in prigledi, ki se ukazoma
ustanové................................................................ 3 gld. ______ kr.
čiste teže
15.	Razred XXII (Bombaž [pavola], preje in dotično blago) naj slove v t. št. 124 do 135 také:
Bombaževe preje:
124.	enovite, sirove:
a)	do št. 12 angl. .	..................................... 6 gld. — kr.
bj čez št. 12	do	št.	29 angl......................................... 8	„	—	„
c)	čez št. 29	do	št.	50 angl........................................ 14	„	—	„
d)	čez št. 50 angl.................................................. 16	n	—	«
124.	(bis) dvojnate (dublirane), sirove:
a)	do št. 12 angl............................................... 8„ — „
b)	čez št. 12	do	Št.	29 angl. ...................................... 10	„	—	„
c)	čez št. 29	do	št.	60 angl........................................ 16	„	—	„
d)	čez št. 60 angl.................................................. 12	„	—	„
125.	enovite ali dvojnate, beljene ali barvane:
a)	do št. 12 angl.................................................... 12	„	—	„
b)	čez št. 12	do	št.	29 angl........................................ 14	„	—	„
c)	čez št. 29	do	št.	50 angl........................................ 18	,	—	„
d)	čez št. 50 angl.................................................. 20	n	—	„
126.	na tri stremena ali več, sirove, beljene ali barvane...................... 24	„	—r	„
127.	Preje, prirejene za prodajo na drobno; tkalske vrvce iz sukanih (kon-
čenatih) prej ............................................................. 35	„	—	„
od 100 kilogramov
Bombaževo (pavolnato) blago:
128.	Debelo, gladko, t. j. tkanje iz preje št. 50 in niže, ki na 5 mm v kvadratu šteje po 38 niti ali manj, gladko, tudi prosto v križ tkano :
a)	sirovo	............................•...................... 34 gld. — kr.
b)	beljeno . ................................................... 45	„	—	„
c)	barvano...................................................... 55	„	—	„
d)	mnogobarveno	tkano, tiskano................................. 70	„	—	„
129.	Debelo, muštrano, t. j. tkanje iz preje št. 50 ali niže, ki ima na 5 mm v kvadratu po 38 niti ali manj, muštrano:
a)	sirovo	.  .........................;......................45 „ — „
b)	beljeno................................................... 55 „ — „
c)	barvano.................................................. .	65	„	—	„
d)	mnogobarveno	tkano, tiskano................................. 80	„	—	„
130.	Debelo, gosto, t. j. tkanje iz preje od 50 ali niže, ki na 5 mm v kvadratu šteje več nego 38 niti :
a)	sirovo.....................................................   55	„	—	„
b)	beljeno...................................................... 65	„	—	„
c)	barvano...................................................... 75	„	—	„
d)	mnogobarveno tkano, tiskano ................................. 90	„	—	„
131.	Tenko (fino), t. j. tkanje iz preje čez št. 50 do št. 100 vštevši:
a)	sirovo....................................................... 80	„	—	„
bj beljeno, barvano, v mnogih barvali	tkano ali	tiskano ....	120	„	—	„
132.	Najtanjše, t. j. tkanje iz preje čez 100; tulji (bobineti, petineti, takšno tkanje za pregrinjala in mrežice na pohišno opravo) ; blago v zvezi
s kovinskimi nitmi................................................ .	160	„	—	„
Opomnja. Toge mreže, bobinetaste....................................  55	„	—	„
133.	Vezena tkanina; čipke (špice)	............. 300	„	—	„
134.	Žameti in žametasta tkanina (z narezanim ali nenarezanim tenčičnikom [florora]; trakarsko, pasarsko, gumbarsko in na stanu pleteno (virkano)
blago................................................................. 90	„	—	„
135.	Stenji; podprogi, opasila,"gonilni	remeni, mehovi; mreže in vrvi, debele 24	„	—	„
16.	V razredu XXIII (Predivo laneno, konopnina, juta itd.) obveljajo naslednje premene:
Vvoznina t. št. 137 c) (Preje iz lanenega in konopnega prediva; preje
ne posebej imenovane: sukane) zvišuje se od	12	gld.	na............ 18	„	—	„
137 dj Lanena preja prirejena za prodajo na drobno :
1.	enovita..........................................................18	n	—	»
2.	sukana ......................................................   85	„	—	„
Opomnja za t. št. 137 naj se izbriše.
Čolni pestavek t. št. 139 (Sivo grobo platno itd. z dozdanjim besedilom)
povišuje se od 2 gld. na ... ..................................... 6	„	—	„
Opomja za t. št. 139 naj slove:
Opomnja. Uže rabljene obeležene vreče iz sivega debelega platna, ki se vvažajo, da se napolnijo z žitom, ter polne v dveh mesecih zopet izvažajo, pod uveti in prigledi, ki se dad6 ukazoma .................... prosto
T. št. 142 naj slove:
142. Prteno blago, muštrano, do 20 osnovnih niti na 5 mm:
a)	sirovo.................................................... 40 gld. — kr.
bj beljeno, barvano, v več barvah tkano ali tiskano ....	80	„	„
c) damast vsakovrsten, tudi sirov............................ 80	„	—	*
Čolni postavek t. št. 146 (Čipke [špice], kante, vezena tkanina) povišuje se od 200 gld. na.............................................800	»	■	n
od 100 kilogramov
Opomnja za št. 148 naj slove:
Opomnja. Uže rabljene obeležene vreče iz jute, ki se vvažajo, da se napolnijo z žitom, ter polne v dveh mesecih zopet izvažajo, pod uveti in prigledi, ki se dadô ukazoma............................................. prosto
Čolna postavka t. št. 151 (Vrvarsko blago) zvišujeta se:
a)	gledé vrvi, konopcev, tudi beljenih klejenih, od 3 gld. na........ 5 gld. — kr.
b)	gledé vseh drugih itd. od 12 gld. na.............•................ 18 „ — n
Za t. št. 151 aJ vzprijemlje se na novo naslednja opomnja :
Opomnja. Kokosova in te vrste vlakna zvita v pasma (kokosova preja in dr. t.) v narejanje odej in dr. t. na dopustnico pod uveti in prigledi, ki se ukazoma ustanové................................................... prosto
17.	Y razredu XXIV (Volna, volnena preja in volneno blago) obveljajo naslednje prenaredbe:
T. št. 154 dohode naslednje besedilo:
154. Volnene preje (iz volne in živalskih dlak) in vigonjske prejo:
aj Preje iz debelih živalskih kocin (govejih dlak in dr. t.) do
vštevno št. 5 po metersko, enovite ali dvojnate, sirove .	.	8 gld.	—	kr.
bj mohairova, alpakova, (tudi mottled Alpacca) in ženapna (genappes) preja; trda preja iz grebenane svetle volne čez št. 30 metersko; vsa ta preja enovita ali dvojnata, sirova, na wozu preko colnij, ki jim se je posebej dala oblast ....	1	„	50	„
c)	preje, ne posebej imenovane, sirove, enovito:
1.	do št. 45 metersko .............................,....	8„	—	„
2.	čez št. 45 metersko..................................... 12	„	—	„
d)	preje, ne posebej imenovane, sirove, dvojnate ali na več stremen:
1.	do št. 45 metersko...................................... 12	„	—	„
2.	čez št. 45 metersko............................... . .	14	„	—	„
ej preje, ne posebej imenovane, beljene, barvane, tiskane,
enovite :
1.	do št. 45 metersko ..................................... 12	„	—	„
2.	čez št. 45 metersko..................................... 16	„	—	„
f) preje, ne posebej imenovane, beljene, barvane, tiskane, na dve
stremeni ali na več stremen :
1.	do št. 45 metersko	. ...............................   16	„	—	„
2.	čez št. 45 metersko......................................20	„	—	„
Opomnja k e) in f). V volni barvane, melirane enovite in dvojnate
preje....................................................................... 12	„	—	»
Opomnja k f). Osnovna preja za pogrinjala, tiskana [pisana], na
dopustnico pod uveti in prigledi, ki se ukazoma postavijo................... 12	„	—	„
Čolni postavek t. št. 156 b) (Pogrinjala podnožna, druga, tudi tiskana
/ I pisana I zvišuje se od 40 gld. na........................................... 50	„	—	„
V t. št. 158 (Volneno tkano blago, ne posebej imenovano) vzprijemlje se kot nov podrazdelek za bj:
c) težko 200 gramov ali manj na 1 kvadraten meter, tudi
tiskano........................................................110	„	—	„
T. št. 159 in 160 naj sloveta tako :
159.	Žameti in žametaste tkanine (z narezanim ali nenarezanim tenčičnikom) ;
trakarsko, pasarsko, gumbarsko in	na stanu pleteno blago..............100	„	—	„
160.	Tiskane volnene tkanine (razven tkanin imeuovauih pod št. 156 b),
158 c) in 159)........................................................ 80	„	—	„
Čolni postavek t. št. 161 (Schawls [ogrinjalke] itd. z dozdanjim besedilom brez premene) zvišuje se od 150 gld. na........................... 200 „	— n
Čolni postavek t. št. 162 b) (Klobučina [polsti |, druga in blago iz uje, oboje ne tiskano) zvišuje se od 40 gld.	na................................. 50	„	—	„
t _	od 100 kilogramov
V razredu XXV (Svila in svileno blago) obveljajo naslednjo premene:
Čolna postavka t. št. 16.5 b) (Svila odmotana ali predena [filovana], tudi sukana, ubeljena itd. z dozdanjim besedilom bez premene) in 166 h) (Flo-retna svila [svileni odpadki, predeni], tudi sukana, barvana itd. z dozdanjim besedilom brez premene) zvišujeta se od 22 gld. na........................ 50 gld. — kr.
Opomnja v tarifi za št. 167 naj slove takô:
Opomnja. Z mehko prejo iz mikane volne, sirovo, skozi katero gre nit ncfilovanc svile, naj se postopa kakor z no posebej imenovano volneno prejo po št. 154.
T. št. 168, 169 in 170 naj slovô takô:
Svileno blago (svilenina):
168. Svileno blago, vezeno ali s kovinskimi nitmi; tulji, tenčičniki; obšivila iz svilenih ali polu-svilenih vrvic, šenilj i dr. t. pasarskim blagom
narejena.............................................................. 500	„	—	„
169.	Sama svilenina, t. j. samo iz svile ali florete:
a)	gumbarsko in pasarsko blago.................................. 400	„	—	„
b)	drugo blago iz samo svile.................................... 500	„	—	„
170.	Polovična svilenina, t. j. vse pod št. 168 ne imenovano blago, katero ima poleg svile ali florete še kako drugo predivno tvarino, namreč:
a)	Žameti in žametovi traki..................................... 400	„	—	„
bj druga polovična svilenina..................................... 250	„	—	„
19. Razred XXVI (Oblačila itd.) predrugačuje se tako:
Čolni postavek t. št. 171 (Umetne cvetke itd. z dozdanjimi besedami
brez premene) zvišuje	se od 170 gld. na................................... 450	„	—	„
Čolni postavek t. št. 172 (Sestavine umetnih cvetek) zvišuje se od 70 gld. na................................................................. 200	„	—	„
T. št. 176 naj slove takč:
176. Oblačila, robje (perilo), lišpovina, ne posebej imenovana, naj se zaeolu-jejo po svoji glavni sestavini, t. j. pri ženskih oblačilih in lišpovinah po tisti sestavini, katera je podvržena najvišjemu colu, s prikladom od 40 odstotkov.
90. V razredu XXVJI (Ščetarsko in sitarsko blago) treba je t. št. 177, ki v drugem ostaje neizpremenjena, dodati besedi: „in to:u tor napraviti dva podrazdelka, namreč:
a)	Metle	iz riževe	slame,	piasave	ali	drugih	rastlinskih	tvarin	.	4	»	”
b)	druge......................................................... 15	n	—	n
V t. št. 178 naj se izbrišejo besede „št. 261 a)u in vvoznina zviša
od 4	gld.	na............................................................ 15	„	—	„
Čolni postavek t. št. 179 (ne posebej imenovano sčetarsko in sitarsko blago itd.	z dozdanjimi	besedami	brez	premene)	zvišuje se	od	15	gld.	na	.	90	„	„
91. V razredu XXIX (Papir in papirnato blago) obveljajo naslednje premene :
Čolni postavek t. št. 186 (Siv pivni papir, hrapav papir za ovijala, nebarvan; navadna lepenka [karton]; degtovi in kameniti karton) zvišuje se od 1 gld. na...................................................... 9	„	„
T. št. 192 dohode dva podrazdelka:
a)	ostaja kakor doslej št. 192 z noizpremenjenim colnim postav-kom (15 gld.), samo da se izbriše beseda „tapete“.
b) tapete....................................................... 95	„	„
Čolni postavek t. št. 193 a) (Tvorilarska dela iz kamenitega kartona, asfalta in podobnih tvarin: ne namazana itd. z dozdanjimi besedami brez premene) zvišuje se od 2 gld. na........................................... 5	„	„
od 100 kilogramov
22.	Razred XXX (Kaučuk itd.) predrugačuje se takô:
Čolni postavek t. št. 200 (Mehovi in jermeni mašine goneči itd. z doz-
danjimi besedami brez premene) zvišuje se od 12 gld. na................ 20 gld. — kr.
Čolni postavek t. št. 203 (Blago iz mehkega kaučuka itd. z dozdanjimi
besedami brez premene) zvišuje se od 20 gld. na........................ 30 „ — „
Nasproti je za št. 203 vzprijeti:
O po mn j a. Plošče in proge iz mehkega, ne vulkanizovanega kaučuka 10 „ — »
V opomnji za t. št. 204 izbrisati je besede „kaučukove pisane rute za pisanje (tiskanje) tkanin“.
Opomnjo za št. 206 je izbrisati.
Čolni postavek t. št 207 (Blago iz strjene gume) zvišuje se od
30 gld. na.............................................................. 50 „ — „
23.	V razredu XXXI (Povoščeno platno in povoščeni tatet) obveljajo naslednje prenaredbe:
Čolni postavek t. št. 208 (Povoščeno platno, debelo itd. z dozdanjimi
besedami brez premeno) zvišuje se od 2 gld. na.......................... 6 „ — „
T. št. 209 naj slove takč :
209. Štorje za na voz iz debele tkanine z oljem, degtom (katranom) ali
s kako mastnino povlečene ali napite............................... 20	„	—	»
Čolni postavek t. št. 210 (Debela pogrinjala po podu itd. z dozdanjimi
besedami brez premene) zvišuje se od 10 gld. na......................... 20	„	—	„
T. št. 211 naj slove:
211. Povoščeno platno, ne posebej imenovano, tudi povoščeni muselin;
po tem knjigoveško platno........................................... 30	„	—	«
Čolni postavek t. št. 212 (Povoščeni tatet) zvišuje	se	od	26	gld.	na	.	.	.	30	„	—	„
24.	V razredu XXXII (U snj e in us n j en o bla go) dodaje se na konci t. št.
219: „kirurgične obeze in dr. t.“
25.	V razredu XXXIII (Krznarsko blago) zvišuje se čolni postavek t.
št. 221 a) (Kožuhovina v obleko podelana iz navadnih	kož)	od	40	gld.	na	.	80	„	—	„
26.	V razredu XXXIY (Leseno in koščeno blago) zvišujeta se:
Čolna postavka t. št. 222 (Leseno blago najnižje itd.):
a)	(ni barvano itd.) od 1 gld. na................................ 1	„	50	„
b)	(barvano, strojeno itd.) od 3 gld. na......................... 5	„	—	„
Ob enem je izbrisati v t. št. 222 besedo: „groba košepletenina (n. pr.
koši in jerbasi za vkladanje in nošenje blaga, za voze in perilo, saki itd.)“
Dalje se zvišujejo čolni postavki t. št. 223 (Leseno pohišje itd.):
a)	(lično, sirovo) od 3 gld. na.................................. 5	„	—	„
b)	(barvano, strojeno itd.) od 3 gld. na......................... 5	„	—	„
dJ (oblazinjeno pohišje s povlako) od 20 gld. na................. 30	„	—	„
T. št. 225 izpreminja se také:
225. Leseno blago z lično vloženim delom (bule, intarsije); členkovita
(kolenčata) merila ............................................... 30	„	—	„
225. (bis) Košepletenina:
a)	navadna (n. pr. grobi koši ali jerbasi za vkladanje ali ndšenje
blaga,	za voze in perilo, saki i dr. t.)........................ 5	„	—	„
b)	lična, kolikor ne spada med kratko (drobno)	blago.............. 50	„	—	„
Čolni postavek t. št. 229 a) (lesena igrača, debela itd.) zvišuje se od
1 gld. na ..................................................................... 5	„	—	„
Čolni postavek t. št. 230 b) (koščeno blago, ne posebej imenovano)
zvišuje se od 20 gld. na...................................................... 50	„	—	«
Za to t. št. 230 b) vzprijomlje se naslednja opomnja:
Opomnja. V nadaljšno zdelovanje prirejeni kosi koščeni,
roženi i t. v.,	in pa iz tvarin imenovanih v t.	št.	310................. 20	„	—	„
27.	V razredu XXXV (Steklo in stekleno blago) zvišuje se čolni postavek t. št. 239 (Stekla za žepne ure itd. z dozdanjimi besedami brez premene) od 50 gld. na..................................................................... 75	„	—	n
od 100 kilogramov
V	razredu XXXVI (Kameno blago) bodo t. .št. 244, 245 in 246 po zdaj silile takô:
244.	Rezane, ne polirane plošče kamenite razven akrilnih in kamenotiskov-
nib kamenov....................................................... 1 gld. 50 kr.
244	(bis). Ne posebej imenovani zdelki iz alabastra, mramora, porfira, granita, sijenita in podobnih trdih kamenov:
a)	grobi kamenarski zdelki (t. j. kameni za vrata in okna, stebri in sestavine stebrov, žlebovi, cevi, korita i dr. t.) prosti, ne
brušeni........................................................ 1	„	50	„
b)	druga ne brušena kamenina................................ 3„ ____________ „
c)	brušena, tudi takšne plošče.............................. 7	50	„
244	(ter). Ne posebej imenovani zdelki iz drugih, prej ne omenjenih kamenov:
a)	grobi kamenarski zdelki, prosti, ne brušeni.................. —	„	50	„
b)	druga ne brušena kamenina .	  1	„	50	„
c)	brušena, tudi takšne	plošče.................................. 3	n	___ „
Pod b) in c) št. 244 bis in ter imenovani zdelki tudi v zvezi
z lesom in železom brez laka iu politure.
245.	Skril:
a)	v ploščah, samo rezan.................................... ....... „	75	„
b)	strešni (krovni) skril	in	drug skril v ploščah............... l	„	—	„
c)	dalje pripravljen, t. j. brušen, počrnjen, liniran, tudi v okvirjih
iz sirovega lesa............................................... 3	n	„
245	(bis), a) Cement...................................................... —	„	50	„
b)	cementno blago, ne pod c) imenovano.......................... 1	„	50	„
c)	cementno blago, brušeno, namazano ali lakirano............... 3	„	—	n
Pod b) in c) t. št. 245 bis imenovani zdelki tudi v zvezi
z lesom in železom brez laka iu politure.
245	(ter). Asbestovo blago:
a)	Asbestov papir in asbestov karton, ne formovau............... 5	n	—	„
b)	takšen, formovan, tudi preluknjan........................... 12	„	—	„
c)	asbestova preja, tudi v zvezi z drugim predivom ali žicami iz
neplemenite kovine............................................ 12	„	—	„
d)	asbestovo tkanje, tudi v zvezi z drugim predivom............ 20	„	—	„
e)	drugo asbestovo blago, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, ako
ne spada pod kratko (drobno) blago............................ 30	„	—	„
246.	Iskusni kameni, brusi in osle, brez zveze; mlinski kameni, tudi
z železnimi obroči ali kovinskimi okrovi; kamcuotiskovni kameni . .	— „ 50 „
246	(bis). Umetno barvane zemljine in kameni, tudi lepšane barvilne zemljine; prirodna likala in gladila in dr. t. prirejena za prodajo na
drobno............................................................ 5 n _ n
V	razredu XXXVII (Prsteno blago [lončenina]) naj t. št. 249 do 253 slovejo tako :
249.	Navadne opeke (strešne in zidalne), prstene cevi, ne posteklene . . .	prosto
249 (bis). Posteklene opeke, in korci (robniki)......................... — gld. 50 kr.
250.	Blago iz Samote, ne posebej imenovano:
a)	Opeko v navadni obliki in posamič do 5 kilogramov vštovši
težke	  —	„	50	„
b)	druge........................................................ 1	„	—	„
251.	Dlažbarska tvarina in cevi iz navadne kamenino, tildi cevi iz posteklene ilovice .......................................................... 1„ —	„
251 (bis). Retorte, talilni piskreci, posode fabriške (iz grafita, neizgorljive
ilovice ali navadne kamenine)......................................... 1	„	—	„
252.	Navadno lončarsko pošodje:
a)	iz navadne kamenine,	črno	graovo posodje.................... 1	#—	„
b)	iz proste ali okapane ilovice................................ —	„	50	„
Opomnja. Blago št. 249 do 252 v zvezi z lesom ali železom
brez laka iu politure................................................. 2	„	—	„
od 100 kilogramov
253.	Zidalni okrasi [ornamenti] (tudi iz terakote) postekleni in neposte-kleni; navadne peči in sestavine od peči; plošče v oblaganje sten in podov........................................................................ 3 gld. — kr.
30. V razredu XXXVIII (Železo in železno blago) obveljajo naslednje premene :
Opomnja 1 za t. št. 257 naj se izbriše.
T. št. 261 naj se razdeli na 261 in 261 (bis) z naslednjim besedilom;
261.	Pločevine (pleliovine) in plošče:
a) 1 mm debela in debelejša.............................................. 4„	—	„
bj manj nego 1 mm do	0-4	mm	debela................................. 5	..	—	„
c)	pod 0-4 mm ........................................................ 6	„	—	„
d)	pločevine in plošče pripremljene:
1.	0’4 mm	debele	in debelejše ................................. 6„	—	„
2.	pod 0-4	mm............................................ 7	„	„
e)	firnažene, pobakrene, pokositerjene, pocinkane, posvinčene, ponikljene; pločevine in plošče polirane:
1.	0'4 mm	debele	in debelejše.................................. 8„	—	„
2.	pod 0-4 mm................................................ 10	„	—	„
f)	desinirane, moirirane,	lakirane................................... 12	„	—	„
261 (bis). Žica (drat):
a)	1’5 mm debela in debelejša...............................v .	4„ — „
b)	manj nego 1-5 mm	do 0-5 mm	debela.......................... 5„	—	„
c)	manj nego 0-5 mm	debela.................................... 6	„	—	„
d)	firnažena, pobakrena, pokositerjena, pocinkana, posviučeua,
ponikljena........................................................... 8	„	—	„
Določilo pod b) t. št. 262 (Navadna železna litina) naj slove:
262.	b) otrta ali grobo namazana; vrtana ali na nekaj malo mestih
obrušena, ostrugana ali oblaua, tudi ornamentovana sirova
litina, če ne spada	pod t. št.	270 ........................... 4	„	—	„
T. št. 264 bode slula:
264.	Cevi iz kovanega železa, tudi stične (zvezne) sestavine; kose, srpi, tudi, v zvezi z lesom; žeblji (razven podkovnikov in žebljev [cvekov];
žičniki................................................................ 6„50n
T. št. 265 bode slula:
265.	Preluknjane ali vglobljene črne pločevine in plošče; ne posebej imenovano iz črne pločevine....................................................... 6„	—	„
265 (bis). Kovani kotli (tudi parni kotli)................................... 8	„	50	„
265 (ter). Blago iz pločevine, ne posebej imenovano, pobakreno pokositer-
jeno, pocinkano, posvinčeno, lično namazano................................ 15	„	—	„
T. št. 267 naj slove tak6:
267.	Vezi (šarnirji, zapahi i dr. t); zmeti za pocestne vozove; senene in gnojne vile najmanj po 2 kg težke; motike, rovnice, lopate; vse te
raskave, otrte ali na nekaj malo mestih obrušene,	tudi v zvezi z lesom	7	„	—	„
T. št. 268 naj slove takti :
268.	Vrvi iz žice, ščetke iz žice, dna od sit; groba žičevina (svilkovina); vse
to blago iz žice št. 261 (bis) a)...................................... 8„ — „
T. št. 269 do 27 2 naj slovejo tak6:
269.	črne žage, pile in raspe 25 cm dolge ali daljše; svedri, kladiva, sekire, klešče ščipalnice in dr. t.; senene in gnojne vile, ne obseženo pod št. 267; tehtnice in sestavine tehtnic; ključanice, ključi in druge sestavine ključanic; žeblji podkovuiki, žbice; vijaki (šravfi) najmanj 5 mm debeli, vse
to tudi v zvezi s lesom, kolikor ne spada v t. št. večje	vvoznine ....	10	„	—	„
269 (bis). Svetle žage; pile in rašpe pod 25 cm dolge; klinje za sfružce in dleta, dolbila, šila; grobi nožiči in grobe škarje za obrtno (tudi mašinsko) in kmetijsko porabo; izgotovljeno orodje vsakovrstno posamič pod 500 y težko; vijaki pod 5 mm debeli; vse to blago tudi v zvezi z drugimi tvarinami, ako ue spada pod št. 271 ali pod veči vvoznini podvrženo kavčukovo, usnjeno, kovinsko ali kratko blago ....	20 gld. — kr.
Lična (fina) železnina in jeklenina:
270.	Umeten vlitek in lahek vlitek za okras; sirove, neobdelane (samo vlite stisnene, kovane) sestavine za nožarsko blago; žičevina, ne posebej imenovana, tudi jeklene strune; blago v zvezi z drugimi tvarinami; vse to, kolikor ne spada pod št. 271 ali 272 ali pod veči vvoznini
podvrženo kavčukovo, usnjeno, kovinsko ali kratko blago . .	. .	15	„	—	„
271.	Polirana, lakirana, ponikljena, postekljona (razven postekljene |lošenej proste železne litine, imenovane pod št. 262 c)) ; orožje (razven pušek) in deli ali sestavine orožja; žica z nitmi iz preje opredena; grebeni (brda) in zobovi tkalski; vsakovrstni grebeni (gredaše); otročje igrače;
drsalice (drčalnice); pohišje, oblazinjeno, povlečeno ali lično olepotičeno 25	„	—	„
272.	Nožarsko blago; puške; pisna peresa; druga peresa (razven peres |zmetî) za ure, vozove in pohišno opravo); bucike, igle za kvačkanje in pletenje; stogle (jezički), kopčice (dedce iu baba), zaponke, gumbi, trnki, naprstniki iu dr. t. stvarce za porabo; šivanke 5 cm dolge in
daljše............................................................... 50 „ — „
272 (bis). Šivanke manj nego 5 cm dolge....................................100 „ — „
— Pod št. 271 in 272 imenovano blago, kolikor ne spada pod kavčukovo, usnjeno, kovinsko ali kratko blago, ki je podvrženo veči vvoznini.
31. V razredu XXXIX (Kovine neplemenite in blago iz njih) obveljajo naslednje premene :
V t. št. 273 (Svinec in svinčene zlitine) zvišuje se čolni postavek določila pod a) (sirov, tudi svinčena slarina itd. z dozdanjimi besedami
brez premene) od 1 gld. na.................................... ....	2	„	—	„
postavek pod b) (lit itd. z dozdanjimi besedami brez premene) od 4 gld.
50 kr. na...................................................................... 5	„	—	„
V t. št. 274 (Cink) razkreplja se za določilo pod a) (sirov, tudi cinkova starina, v odlomkih in odpadkih) dozdanja prostost od cola ter postavlja
vvoznina na.................................................................... 1	„	—	„
za določilo pod b) (v drogih, ploščah in pločah) zvišuje se čolni postavek
od 1 gld. 50	kr.	na ........................................................ 3	„	—	„
iu za določilo pod	c) (v žicah itd. z dozdanjimi besedami) od 3 gld na . ,	5	„	—	„
T. št. 216 e) bode slula: e) platirane (posrebrene) žice, ploče, table, plošče iz bakra in žolte medi (mesinka); neprava leonska (cementovana) žica, tudi ploščena, a ne dalje podedovana....................................... 30	„	—	„
T. št. 277 (Kositerno blago, grobo itd.) naj se izbriše.
T. št. 278 (Kovinsko blago, navadno) izbrisati je pod a) besede :
„priredi kuhalni in prekapalni, ne lakirani ne polirani“.
Čolni postavek t. št. 279 (Kovinsko blago lično itd.) zvišuje se od
15 gld. na.................................................................20 „ — „
Čolni postavek t. št. 280 (Kovinsko blago, najličnejše) zvišuje se od
30 gld. na.............................•................................... 50 „ — „
ter se ob onem besedilo te številke razširja z besedami: „blago iz aluminija ali niklja; otročje igrače; igle, zaponke, kopčice, gumbi, naprstniki in t. stvarce za porabo“, ki se vzprijemljejo za besedo „zlitin“ in z besedama: „bronasti prali“ na konci cele številke.
Čolni postavek t. št. 281 (Kovinske tkanine itd.) se tudi zvišuje od 30 gld. na................................................................. 30 „ — „
32. Razred XL dobode nadpis: „Mašine (stroji), priredi (aparati) in njih sestavine iz lesa, železa ali neplemenitih kovin“ ter se št. 282 do 287 izpreminjajo tako:
282.	Lokomotivi, lokomobili, tenderji.................................... 8 gld. 50 kr.
283.	Mašine za šivanje in pletenje:
aj podstavki tudi razstavljeni...................................... 8	„	50	„
b)	glave; izgotovljene sestavine glav (izimši šivanke) .....	30	„	—	»
c)	sestavine glav, nedogotovljene, tudi iz sirove litine; šivalne in
pletilne mašine sè stali (podstavki) ......................•	20	„	—	«
284.	Mašine za pripravljanje in podelovanje raznega prediva; predilne mašine mašine za sukanje niti:
a) za predenje odpadkov ali gredašaue pavole ali volne ...	4	„	25	„
bj za vsako drugo predenje...................................... 3„	— »
284 (bis). Statve (tudi za čipke), po tem pomočne mašine za tkalstvo; pletilni stani; rulo-mašine za pisanje (tiskanje) tkanin; mašine za vezenje;
mašine mikalnice; parni plugi ............................................ 4	„	25	„
— Vse to (št. 284 in 284 bis) v popolnosti (če tudi razstavljeno).
284	(terJ. Prekapalni in hladilni priredi za žganjarnice in pivarnice i dr. t. 10	„	—	„
284	(quater). Mašine mlatilnice.............................................. 7	„	—	„
285.	Ne posebej imenovane mašine in priredi iz lesa (t. j. s 75 odstotki lesa
ali več).................................................................. 5	„	—	„
286.	Ne posebej imenovane mašine in priredi iz neplemenitih kovin (t. j.
z več nego 50 odstotki neplemenitih kovin)............................... 15	„	—	„
287.	Ne posebej imenovane mašine in priredi, drugi........................... 8	„	50	„
Op o mn j a 2 naj slove:
2. Mašine in priredi (aparati) ali njih sestavine, tudi v zvezi itd. brez premene v ostalem.
Opomnja 3 bode slula takô:
3. Kot deli mašin in priredov naj se zacolujejo taki ne po imenu v tarifi stoječi predmeti, ki niso za nikako drugo rabo, nego za sestavo mašin, odnosno priredov.
Ne posebej imenovani posamični deli mašin ali priredov, kijih njihovo svojstvo odkazuje pod t. št. 262 a) ali b), odnosno 263 a) ali b), naj so zacolujejo po teh številkah, kadar so po vsem neobdelovani, ali če potrebujejo, predno jih je moči uporabljati za sestavo mašin ali priredov, še kakega nadaljšnjega obdelovanja,recimo: struganja, struženja (oblanja), piljenja itd. Dogotovljeni stroji ali priredi, ki se raztavljeni vvažajo, ne uživajo te ugodnosti.
Okove gredaš (mikal) je treba vselej po t. št. 271 posebej zacolovati.
Opomnjo 4 je izbrisati.
33. V razredu XLI (Vozila) obveljajo naslednje premene:
Čolna postavka t. št. 291 in 292 zvišujeta se namreč:
291.	(Vozovi za blago) od 5 gld. na...................................... 7 „ — „
292.	(Neoblazinjeui vozovi za ljudi) od 6 gld. 50 kr. na................. 8 „ — „
T. št. 295 naj slove:
295. Železne; tudi iz kake druge neplemenite kovine; ladjo parnice (parobrodi) :
a)	Pomorske..................................................
b) druge.....................• . . od 100 kg kovinske teže
34. V razredu VLIII (Naučilo orodje [instrumenti], ure, kratko
I d rob n o) blago) obveljajo naslednje premene:
V t. št. 299 (Instrumenti za občno rabo) zvišuje se čolni postavek določila pod a) (optični : glediščua kukalca itd. z dozdanjim besedilom brez premene) od 125 gld. na..................................................
od btčvp nosilnosti
5	gld. — kr.
6	n	n
od 100 kilogramov
200 gld. — kr.
T. st. 300 (Muzikalni instrumenti) dobode podrazdelka, namreč:
a)	Klavirji, pianini, harmoniji in enakšni instrumenti s tastami
(razven cerkvenih orgel) .....................................
b)	drugi.......................................................
Tarifna št. 304 bode slula:
304. Oprave (furniture) od ur..............................................
Čolni postavek t. št. 305 (Ure in kolesja [stroji od ur] itd. z dozdanjim
besedilom brez premene) zvišuje se od 50 gld. na.............................
Besedilu t. št. 307 (Zlati in srebrni zdelki itd.) pridodati je na konci: „zdelki iz pristno pozlačene ali posrebrnjene leonske preje ali žice“, ter naj se to iste besede v t. št. 308 izbrišejo, takô tudi beseda „srebrna pena“, da bode v bodoče t. št. 308 slula :
308.	Prava zlata pena; žica in pločevina iz plemenitili kovin............
T. št. 309 naj slove:
309.	Blago ne posebej imenovano, iz neplemenitih kovin, ptistno pozlačeno
ali posrebrnjeno ali z zlatom ali srebrom obloženo; tudi pristno pozlačena ali posrebrnjena leonska žica ali preja; blago iz poludragih kamenov, tudi opravljeno; nepravi biseri, umetni zobje, parokarski zdelki; zdelki iz neprave leonske preje ali iz neprave leonske žice; oprave gledišČnih kukale, perspektiv in naočnic.......................
V	t. št. 313 izbrisati je besede „oprave za glodiščna kukalca, perspektive (daljnoglede) in naočnice“.
T. št. 314 naj slove takô:
314. Neprava leonska preja; prava srebrna pena; neprava zlata in srebrna
pena..................................................................
T. št. 316 bode slula:
316. Dežniki in solnčniki:
a)	iz svile ali polusvile .....................................
b)	iz drugih tvarin............................................
c)	olepotičeni (s petljami, vezenino, volanti i dr. t.)..........
35.	V razredu XLV (Kemijske pomočne tvarine) naj obveljajo naslednje
prenaredhe:
V	t. št. 318 pridodajc se na konci: „fosfor in fosforova kislina“.
V	t. št. 319 a) dodaje se na konci: „Klorkalij (solno-kisli kali)“ ter je v t. št. 319 b) izbrisati iste besede, po tem besedo „železni vitrijol (železna galica)“.
Opomnja za t. št. 319 b) naj se promesti in dene za t. št. 319 a) ter naj slove od kraja takô:
Opomnja. Gnojilne soli smejo se itd. z dozdanjimi besedami brez premene.
V	t. št. 320 izbrisati je besedo „žeplena kislina“ ; nasproti naj se na konci te številke pridene: „železni vitriol (železna galica)“.
Kot nova t. št. vzprijemlje se:
320 fbisj. Zeplena kislina.................................................
V	t. št. 321 a) naj se za besedami: „pepelika (enovito ogljično kisli kali“) pridene: „razven imenovanih pod c)u.
Kot nov podrazdelek t. št. 321 naj se vzprime:
c)	Pepelika iraajoča v sebi čez 85° ogljično kislega kali ....
V	t. št. 322 izbrisati je besede „svinčeni glaj (srebrni in zlati glaj); borač, očiščen“, po tem „lesnooeto-kislo vapno; lesnooeto-kisla ilovica; soliter (kali-salpeter in natron-salpeter) očiščen“.
Na to se vzprijemlje kot nova t. št. :
322 (bis). Svinčeni glaj (srebrni in zlati glaj); soliter (kali-soliter in natron-soliter), očiščen..........................................................
V	t. št. 323 izbrisati jo besede „Svinčena bel, cinkova bel (bel cinkov okis), cinkov pepel (siv cinkov okis)“,potem besede „lesnoooto-kisli svineo; svinčeni cuker; krvolužna sol, žolta in rudeča“, dalje besedo „masikot, minij
40 gld. — kr. 10 „ — „
50 „	-	„
100 „• — „
200 „ — „
100 „ — „
50 „ — „
od kosa
—	gld. 70 kr.
—	n 30 „ 1 „ —
od 100 kilogramov
— gld. 75 kr.
1	» 50 „
2	„	— a
(menig “ in „sreševa kislina; kositeren pepel; kositerna sol (kositeren kloro- Od 100 kilogramo' vec) iril drugi preparati iz kositera“ ; nasproti naj se na konci vzprime na novo „očiščen borač“.
T. št. 324 naj slove tako:
324. Jedki kali (kavstični kali, kalihidrat); jedki natron (kavstična soda, natronov hidrat); žeplenokislo in podžeplenokislo vapno; sirov mangano-kisli in manganoprekisli kali in natron; žeplastokisli in podžeplastokisli natron; oksalna kislina (cukrova kislina, kislina iz zajčje detelje); oksalnokisli kali (zajčje detelje sol); žeplenokisla magnezija; svinčena bel, cinkova bel (bel cinkov okis), cinkov pepel (siv cinkov okis) ;
rninij (menig) in masikot; umetna ilovica (ilovični hidrat)............. 4 gld. — kr.
324 (bis). Lesnoocto-kisli svinec; svinčeni cuker; losnoocto-kislo vapno; lesnoocto-kisla ilovica; liromokisli kali in natron (žolt [rumen] in rudeč); krvolužna sol, žolta (rumena) in rodeča; kositeren pepel; kosi
terna sol (kositeren klorovec) in drugi preparati iz kositera........... 6	„ — »
36.	V razredu XLYI (Kemijski zdelki [proizvodi]) obveljajo naslednje premene :
T. št. 325 naj slove takô:
325. Saje, prah od ogljija (razven zrnatega ogljija	od kosti).............. 1	„	50	„
325 (bis). Prirejena črnila; čevljarska ličila........................... 5„	—	n
Čolni postavek t. št. 326 (Klej [lim] itd.) zvišuje se	od	1	gld.	50	kr na	6	„	—	„
in čolni postavek t. št, 327 (Škrobna guma itd.) od	1 gld.	50	kr.	na	.	.	.	3	„	—	«
Zdanja opomnja k t. št. 328 naj se izbriše.
T. št. 329 naj slove takô:
329. Karbolna kislina, čista, trda in tekoča ; preparati živega srebra (tudi
cinober); droži vsakovrstne, razven vinskih in stiskanih; mlečni cuker 10 „	„
329 (bis). Stiskane droži................................................... 20 „	*
Opomnja. Ta čolni postavek obseza v sebi priklad k davku od žganja za zdelovanje teh droži, ki ie v zvezi s kuhanjem žganja.
T. št. 333 bode slula takô: ‘
333. Tuši; črtalni oglji, črtal n a kreda; svinčniki; rudeči in barveni črtniki; opravljeni ali brez oprave; vse barvo v mehurčkih, škatlicah, školjkah, pastah in skrinjicah; eter, kolodij, kloroform; ocetna kislina,
koncentrirana.......................................................... 24 „	n
Čolni postavek t. št. 334 a) (Oljni pokosti [firnaži] itd. v sodih)
zvišuje se od 3 gld. na..................................................... & »	"
Čolni postavek t. št. 337 (Dišavno blago itd. z dozdanjim besedilom brez premene) zvišuje se od 50 gld. na...................................... 75,	»
37.	V razredu XLVII (Sveče in mila) zvišuje se čolni postavek t. št. 340
(Voščene sveče itd.) od 10 gld. na.............................................. 25	„	»
38.	V razredu XLVIII (Netilno blago) zvišujeta se čolni postavek t. št. 343 ' (Netilno blago, navadno itd. z dozdanjimi besedami brez premene) od 1 gld.
50 kr. na . . .	  7	„	n
in čolni postavek t. št. 344 (Ognjarske stvari, prižigalnice [lunte, vžigalne in
raznesilne vrvce]), od 10 gld. na.............................................. 24	„	»
C. kr. vladi dana je oblast, v porazumu s kraljevsko ogersko vlado čolni postavek za korinto ukazoma povišati do 18 gld. od. 100 kilogramov.
§;4.
Ta postava stopi v moč 1. dne junija meseca 1887.
§•6.
Zvršitev te postave je naročena ministru za finance in trgovinskemu ministru. Na Dunaji, dne 21. maja 1887.
Franc Jožef s. r.
Taafte s. r.	l>unajew»ki s. r.	JSacqiieliem s. r.