DR. .ANTON POLENEC PAJJKI IZ OKOLICE CRNGROBA (Prispevek k poznavanju ži\alst\a na škofjeloškem ozemlju) Mogoče ne bo odveč, če sedaj, ko se že seznanjamo z živalmi, ki so nekoč živele v območju Škofje Loke, ko že vemo, kako je nastajala loška pokrajina v da\iii preteklosti (glej dr. A. Ramovš in Fr. Planina v Loških razgledih \ in 1), nekoliko pomudinio še pri sedanjih živalih, živečih na tem območju. Cejirav vemo, da žive marsikatere živali, ki žive v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji, v njenem obsežnem planinskem pasu. tudi v gozdovih škofjeloškega in polhograjskega hribovja, še vedno ne vemo za vse. Koliko je predvsem drobnih živali, ki ži^e bolj ali manj skrito življenje pod listjem, . mahom, med steljo ali pod kamenjem. Poda tudi za tiste, o katerih nam je znano, da tod prebivajo, ne vemo. kako žive, kako so razširjene na tem ozemlju in v kakšnih medsebojnih odnosih so. Naslednje vrstice so namenjene predvsem tem drobnim živalim, in sicer pajkom, zlasti tistim, ki žive manj očitno življenje na zemlji, med steljo; večinoma so majhni in veliko jih prihaja šele ponoči iz skri^ališč. Med pajki nam je znan zlasti h i š n i p a j e k (Tegenaria derhami Scopoli) in njegove pajčevine po temnih hišnih kotih, po hlevih in skednjih. Tudi k r i ž e v c a f^lraiiea diadema L.) in njegove mreže se spominjamo. Otroci smo se bali z e l e n e g a p a j k a (Micrommala niridianima Deg.). da ga ne bi pojedli z borovnicami ali z jagodami. Na produ ob vodah smo se srečali s pajki v o l k c i (Lijcnsidac): hitro so tekali med kamenjem in nemalokrat so nosili s seboj še drobne okroglaste sive zavitke z jajčeci. Ko smo hodili po gobe, smo se tudi srečali z različnimi pajčevinami: ene so bile spredene med travo in so bile zelo podobne listini po hišnih kotih, saj jih je tudi napravil bližnji sorodnik hišnega pajka (Agelena labijrintica L.), druge pa so bile spredene po grmih, mladih smrečicah in jelkah: nad bolj ali manj ravno stkano pajčevino so se križem kražem prepletale lovilne nitke. Take pajčevine spredajo pajki b a Id a h i n a r j i (Linijphiidae). Kot da bi se rahel dim dvigal z mladega drevesca, take so bile te mreže v jutranji rosi. S temi in še nekaterimi predstavniki te živalske skupine se tako rekoč redno srečujemo vsako leto in so nam od mladih nog dobri znanci. Ko bi se malo globlje vživeli v življenje pajkov, bi videli, da zlepa ni živali, kjer bi našli toliko zanimivega, toliko posebnosti kot prav pri pajkih. Že same mreže križevcev in njihovih sorodnikov, s katerimi love plen, so nekaj posebnega: mreže in limanice so obenem. Y vsej svoji pra- . vilnosti se natn zde, kot da jih je stkala spretna človeška roka in ne pajčja ] i 76 1 Mešan iglasti gozd v bližini Crngroba, kjer so bile postavljene posebne pusti za pajke noga. In v koliko različnih vzorcih so spredene! Vsaka vrsta prede drugačno mrežo, tako da lahko te vrste pajkov določamo po njiho\ih lovilnih napravah. Posebno zanimiva so ponašanja pajkov tedaj, ko se plode, ko si samci izbirajo samico. Tako se približajo samci v e l i k e g a v o l k c a (Pisaiira listeri) samici celo z nekakim poročnim darilcem — z muho, zavito v pajčevino, s katerim skušajo, bi rekli, omehčati samice, ki sicer pojedo marsikaterega samca. Tudi tega pajka smo gotovo že srečali na sončnih gozdnih obronkih, na posekah ali z vresjem poraslih svetlih borovih gozdovih. Da bi zvedeli, katere vrste pajkov še žive n. pr. v senčnatem iglastem gozdu, je bilo lansko leio postavljenih v mešanem iglastem gozdu v l)ližini Crngroba 12 posebnih pasti: na površini okrog 500 m^ so bili v humozna tla na konglomeratni podlagi zakopani kozarci in nekako do polovice napolnjeni s posebno tekočino (etilenglikolom), ki istočasno ubija in ohranja, kar pade vanjo.^ Prednosti takega načina lovljenja so zlasti v tem, ker take pasti love noč in dan, ob vsakem vremenu in ob vsakem letnem času, tudi pozimi. Iz gradiva, ki se ujaime v pasti, lahko razberemo, katere živali žive oziroma se giblje v območju pasti. Še več: ker love pasti nepretrgoma celo leto, iz\emo iz gradiva, katere živalske vrste prevladujejo na raziskovalnem področju, kako' se razvijajo, kdaj se množijo, skratka — kako žive in kakšni so njihovi medsebojni odnosi. Poleg pajka so se v pasti ulovile še sledeče živalske skupine: hrošči, med njimi zlasti krešiči in kratkokrilci, pražuželke, stonoge — kačice in strige — matije, paščipalci, pršice, prašički, polži. 77 \ s e h pajko\- se j e ujelo v pasti 311 in med njimi je bilo 28 različnih vrst. V naslednjem seznamu so na prvem mestu tisti pajki, ki so na raziskovalnem i>odročju najštevilneje zastopani: Coelotes inermis L. Kock . . . 81-^-8- Uarpactes lepidus C. L. Koch . 35 -j- ? AgToeca bnuuiea Blackmall . . 24 ^ 11 Trochosa terricola Tharell . . . 2? -\- 5 Coelotes atropos IValckeiiaer . . 26-j-O Centromerus similis Chjjzer. Kiilcz 1F^7 Histopoma torpida C. L. Koch 1+8 Lephthyphantes cristatus Menge 4 Cybaeus tetricus C. L. Koch . . 6 Macrargus riifus IVidder . . . 4 Lephihi/phantes ienebricola IVidder 2 IValckenaera cucidlafa C. L. Koch 1 Amaurobius jiigorum L. Koch . 1 Xysticus pini Ilahn / -t^ + 2 + 4 + 5 +3 ^1 + 1 Ceratinella breois IVidder . Tegenaria siloeslri<; L. Koch Dasumia canvMrini L. Koch Goitatiiim isabelliiium C. L. Kucli Tapinocyba pallens Cambridge Lephthypliantes flaoipes Blackmall Lephthypliautes sp Euoplirys pelrensis C. L. Koch Hahiiia pusilla C. L. Koch . Lycoiia chelata O. F. Mueller . Zelotes serotinus L. Koch . . Chibiona (erreslris IVestring . Episiiius truncatus Latreille . Anyphaena accentuata Walck. i + 1 2 + 0 1 + 0 O + l > 1 + 0 1 + 0 0 + 1 . 0 + 1 0 + 1 1 + 0 . 1 + 0 0 + 1 nedorasel nedorasel Poleg teh se j e ujela v jjast tudi samica k r i ž c v c a (Aranea diaciema L.), ki pa sicer živi nad zemljo, na mreži; na tla se poda zlasti tedaj, ko si išče J primernih mest, kamor bi odložila jajčeca. \ Z lovilnico pa so bili ujeti še nekateri drugi pajki, ki žive nad zemljo, na grmovju, na mladih iglavcih, na travi: Cyclosa conica Pallas Meta reticiilata Linne Linyphid niontana Linne Diaea dorsata Fabricius Philodromus sp. Xysticus sp. Levo: Zeleni pajek je pri nas zelo razširjen. — Desno; Sorodnik hisnogi pajka A g e 1 e n a 1 a b y r - n o t h i C a dola veliko pajčovino mod travo aH na grmovju 78 Kot je razvidno iz prvega seznama, je bilo ujetih mnogo več samcev kot samic. Pri večini pajkov so namreč sanici mnogo manjši, lažji in v zvezi s tem tudi okrelnejši kot samice. Xaloga samcev pa je. da poiščejo samice; zato se tedaj, ko se pajki množe, samci mii{>go bolj gibljejo in se jih prav tedaj tudi največ ujame. Dalje tudi vidimo iz seznama, da so posamezne vrste pajkov zastopane v zelo različnem številu in da je le prvih šest vrst zastopanih v sorazmerno velikem številu, med njimi pa prvi na seznamu. Coeloies inermis, tako rekoč prevladuje, saj mu pripada 28.8 % vseh v pasti ujetih pajkov. Dobra polovica pajkov pa je zastopana le z enim ali dvema osebkom^a. Taka razvrstitev nikakor ni slučajna — podobne razvrstitve so bile najdene v že raziskanih gozdovih v okolici Kranja — in nas uverja v prepričanju, da žive pajki v tem gozdu oziroma na tem raziskovalnem področju v medsebojni odvisnosti, da tvorijo, kot pravimo, združbo ali asociacijo. Le-ta je nastala kot posledica borbe za obstoj med tistimi vrstami pajkov, ki so našli v tem senčnatem in vlažnem gozdu svoj dom. Ako bi pod tem vidikom pregledovali še druge živalske sktipine, n. pr. določene hrošče, pražuželke, ptiče, bi videli, da prebiva na določenem prostoru res veliko število vrst, toda med njimi je le nekaj prevladujočih, vodiltiih. Ce bi se sedaj nekoliko poinudili pri prvih šestih, lahko bi rekli prevladujočih ali dominantnih pajkih, saj tvorijo več ko't tri četrtine vseh ujetih pajkov, bi videli, da ne nastopajo enakomerno preko vsega leta, temveč, da so se nekako porazdelili preko vseh 12 mesecev. Eni se množe, svatujejo pomladi, v najugodnejšem letnem času; teh je največ. Drugi svatujejo poleti, tretji jeseni, nekateri pa celo pozimi. Večina v našem raziskovalnem področju prevladujočih pajkov pa svatuje celo dvakrat na leto. — Nekoč, pred ledeno dobo, ko je bilo v Evropi veliko toplejše podnebje, so svatovali verjetno preko vsega leta, kot svatujejo še danes v jamah, kjer vladajo leto in dan enaki življenjski pogoji. Poglejmo, kako so se vodilni pajki lovili v past med letom: Mlade smreke so skoraj povsem zasedli pajki baldahinarji (L i n y p h i i d a e) s svojimi pajčevinami Coelotes inerrnin Coelotes atropos I II III IV V VI VII VIII IX X XI XU 1 — 16 10 32 12 11 1 2 11 5 1 1 10 14 1 79 llarpaclas Icpidas Agroeca brunitea Trocitnsa terricola Cenlromenia Himilis I i 13 — 11 11 1 4 — 10 lil 8 H 6 1 l\ 2 2 5 \ 5 •j 6 \ l 14 — — Vil — — — Mil — 1 I 1\ — — 9 \ 1 — — M 1 — — XU '> 4 — Prav pri pajku cevkarju. sorotlniku hišnega pajka, celotesu, lepo vidimo dvoje svatovalnih obdobij — eno, glavno v spondadi. v marcu, aprilu, umju in deloma juniju, ter drugo, stransko, jeseni v oktobru. Prav teogojev: veliko bolj mu prijajo bolj suhi in svetli n. pr. borovi gozdovi. Ti pajki love svoje žrtve kot volkovi, od tod tudi ime. Med vsemi pajki imajo prav ti zelo dobro razvite oči in si z njimi pomagajo pri lovu. ^c•lldar tudi ti ne vidijo ne vem kako dobro: njihove oči jini ne povedo, da so ujeli na primer niidio, temveč le nekaj gibljivega. Kar se ne giblje, ne vidijo, tudi če bi se jim vsedla muha tik pred oči. 6 Loški razgledi 81 Pajki volkci so znani tudi po negi zaroda. Tudi naša trohoza si napravi okrog:el, nekoliko sploščen zapredek. obesi si ga na konec zadka ter ga tako nosi čez drn in strn. Ako bi taki noseči samici jajčeca vzeli, bi šele videli, k a k o je navezana nanje. Nenehno jih išče in kako je zadovoljna, ko j i h | spet najde. Ce bi takšni okradeni samici ponudili namesto zapredka belo ' kroglico iz bombaža, volne ali papirja, bi jo sprva z vso vnemo otipavala in preiskovala, nazadnje pa bi jo zavrgla. Ako bi pa kroglico prevlekli s pajčevino pravega zapredka, bi jo samica vzela in nosila s seboj. Ko samica donosi jajčeca in ko si mladiči utro pot skozi pajčevino, tedaj se obilna družinica splazi materi na hrbet. Vsa polna je mladih pajčkov, kot da bi se uši naselile na njej. taka j e . Tako nosi svojo obilno družinico na svojih plečih vse dotlej, dokler si mladi pajčki ne slečejo prve otroške srajčke, to j e , dokler se prvič ne leve. Tedaj se zbudi v njih lakota in doslej složna družinica se razkropi na vse strani — sicer bi pa lahko drug drugega pojedli. Naj nazadnje omenim še drobnega, komaj dva in pol milimetra velikega pajkca baldahinarja (Centromerus similis). Glavni zastopniki te družine si grade, kot smo že v začetku omenili, svojstvene, nekakemu majhnemu baldahinu podobne pajčevine. Ta drobni pajek j e našel prav v tem gozdu k a r ugodne razmere, toda v hudi tekmi ni bil kos večjim in močnejšim vrstam in se razvije, dozori in svatu j e v j a n u a r j u in februarju, ko padajo slane, ko sneg k r i j e hrib in dol. Tako .smo se seznanili le z nekaterimi pogostnejšimi pajki, ki žive v gozdu v bližini Crngroba: kdaj drugič bomo omenili še katere, ki žive še k j e drugje, v kakem drugačnem gozdu v okolici Škofje Loke. Saj tudi tam, kjer se nam zdi, da ni življenja, žive najrazličnejše živali in se ])ore za svoj obstoj. Pod liistjem, v stelji, življenje tudi sredi zime ne zamre. O p o m b e 1. Preko kozarcev je treba namestiti pločevinaste pokrovčke, da je tekočina zaščitena pred dežjem in snegom; seveda je pokrovček toliko nad kozarcem, da lahko nemoteno pridejo do posode vse manjše živali, ki žive v območju pasti. Kljub temu, da so bili kozarci zakopani na neočitnih mestih, povečini pod grmi in mladimi jelkami in še kamuflirani, je bilo v teku 'leta 8 uničenih (6 v septembru 1958 in dve v aprilu 1959). Pasti so bile pregledane v glavnem vsakih 14 dni, v zimskih mesecih pa le enkrat mesečno. — 2. Prva številka pomeni število samcev, druga število samic; za večino pajčjih vrst ni slovenskih imen, temveč le znanstvena, latinska. — 3. Po podatkih vremenske opazovalnice na Suhi. — Slike so vzete iz F. Lock: Aus dem Leben d. Spinnen 1959; desna si. na str. 80 iz M. DahI: Agelenidae, 1951, prva je orig. Z u s a m n i e n f a s s u n g DTE TERRESTRISCHEN SPINNEN AUS DER UMGEBUNG VON CRNGROB Im Nadeilmischwald wiurde ein Jahr (15. V. 1958—15. V. 1959) mit anfangs 12, voni Sept. nur mit 8 Aethylenglykollfallen auf einem ca. 500 m" grossen Raum gefangcn. Unter 28 terrestrisch lebenden Arten (s. S. 78) befindet sich unter ersten 6 dominanten Arten auch C. atropos. Die Haupt- und Nebenkopulationszeit vom C. inermis u. C. atropos stchen nntereinander reziprok (s. Verzeichnis, S. 79—80) wie schon E. T r e t z e 1 1955 festgestellt hat. 82