Vse spise, v oceno poslane knjige Äd. je pošiljati na uredniStvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska uL 6/L Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiško
UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1"S0 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Prosvetne direkcije in naše šolstvo.
Ministrstvo prosvete in ministrski svet se bavi 7 ustanovitvijo prosvetnih direkcij v posameznih pokrajinah naše države.
Dasi ta nameravana institucija po-seza elobOko v razvoi našega šolstva, vendar se o niei ni do sedai še prav nič razpravljalo in malokomu ie znano, kakšen delokrog nai bi imele te direkciiic* Eni so mnenja, da bodo prosvetne direkcije prevzele velik del aieend ministrstva. druei <na da se ž niirn: ukine io dosedanji oblastni prosvetni odldelki ter se centralizirajo v središču vsake pokrajine.
•Ako pomeniio prosvetne direkcije decentralizacijo sedanjega okornega upravnega prosvetnega aparata v tem smislu, da razbremene ministrstvo. Doteim moramo mili ustanovitev le pozdravljati. Izkušeni imamo v tem oz'iru zadnia leta nrav žalostnih več ko dovoli O vsaki še tako malenkostni zadevi odloča ministrstvo, ki ne more ooznati razmer in Dotreb v Dosameznih krajih, na katere pa se ie na vsak način samo pri prosvetni upravi še posebno ozirati?
Zakai šolstvo bi se moralo upravljati docela z drugih vidikov, kakor pa se unravliaio dru^e stroke, katere imajo naiveč Posla z mrtvimi akti. ne pa toliko z živim materijalom Pri sedanjem načinu uprave pa so naši sreski in tudti oblastni prosvetni odldelki brez vsake moči in Oblasti. In vendar im?'0 samo ti največ upoeieda v krajevne razmere in potrebe in bi kot taki morali vsai soodločati ori /adevah svojega nodročia.
Ker pa ie vse pridržano ministrstvu. katero pri naiboMši volii že iz tehničnih razlogov ne zmore vsega, zato doživljamo slučaie. ki so naravnost v kvar šol; in učiteljstvu. Na eni strani imamo ucitelistvo na razpoloženju, na drugi strani pa Drazne razrede, da ne omeniam drugih posledic, katere, bi gotovo izostale, ako bi se prosvetna uora-va pravilno decentralizirala in poenostavila ter bi imeli tudi nižji upravni oddelki vsai nekai pravic.
To ie eno. Je na še druen razlog, ki govori za uvedbo take institucije. Usta-
novitev takih direkcii bi lahko pomenila Drvi korak k osamosvojitvi šolske uprave od Dolitične. kar mora ostati naš cili. dokler ga ne dosežemo. Seveda oa ni računati ori sedanjih političnih razmerah. da se bode to zgodilo še v dogled-nem času.
Drugo pa ie. če se namerava ukiniti z ustanovitviio prosvetnih direkcii sedanje oblastne prosvetne uprave. To bi bilo morda možno in koristno v do-tičnih krai h. kier so oblasti majhne po teritoriiu in še maiiiše Po številu šol. To dejstvo Da ori nas v Sloveniji ne more priti v moštev. Zakai ori nas sta obe oblasti tako razsežni in imata tako razvito šolstvo, kakor ca nimajo nikier v državi. To šolstvo ie na mogoče dobro upravljati le pod tem pogojem, da se uprava kolikor možno decentralizira. Združitev obeh oblasti v prosvetno direkcijo. oa bi Domenila le centralizaciio in bi aparat težie hi okorneiše deloval, kar bi bilo le v škodo šolstvu Sai ima Dri mas prosvetni oddelek nri posamezni oblasti že sedai več posla, kakor bi ga imela marsikie nrosvetna direkciiia. kier. šolstvo še ni na tako visoki stopnji razvoja.
Iz tega razloga moremo biti v Sloveniji proti ustanovitvi take direkcije, če se ž nio namerava ukiniti sedanja oblastna orosvetna uiorava Pri nas bi bila prosvetna direkcija dobra in potrebna le kot prva vrhovna instanca obeh oblastnih prosvetnih mora v im kot taka bi bila posredovalka med ministrstvom ter oblastnima prosvetnima upravama.
Sploh pa ie v 'interesu našega šolstva. da se že enkrat preneha 7 vednim menjavanjem in preseljevanjem prosvetne uprave. Sai ie tudi današnii način le nrovizoričen. Šele šolski zakon bode ustvaril trdno )n traino DOdlatro za defi-nitiven ustroi šolske uprave. Zato nai se dotlei noeaka s takimi in podobnimi eksperimenti. ki zamore''o zanesti le nove zmešnjave v upravni aparat in vzbuditi nevoho med narodom.	—ski.
številom in razsežnostjo tokratnih prosvetnih inšpektoratov, ipo eventualni ukinitvi teh oa s številom in razsežlnost-io prosvetnih direkcii. ki se nameravajo ustanoviti. Imetje dosedanjih ooverjeni" štev ostane v splošnem neokrnjena last nanovo ustanovljenih.
Imetje istega poverieništva. kolega razsežnost se 00 tei preureditvi ne bi spremenila, ostane v svo''< napolni celoti brez nadaljnjega last dotičnega Doverieništva. dolčim se ima imetje Doveriemi-štev, ki bi nastala ali vskd delitve dosedanjih. ali ki bi po tem oreurCditve-nem načrtu na svoii dosedanii razsežnosti od drugih pridobila ali na druga poverieništva izgubila, imetje teh nover-ieništev torej, -se ima sporazumno in v razmerju članstva na posamezna prizadeta poverieništva porazdeliti, v slučaiu trenutno nepriporočljive deiliivosti ali nedeljivosti sploh pa po prizadetih po-verieništvih vnaprei skupno upravljati.
Sreska uč teFska društva.
Princip razdelitve poverveniških edi" nie na Dosamezna društva do danes kratkomalo »Okrajna učiteljska društva« imenovana, se nai obdrži, priporočljiva pa bi bila v izvaianiu t etra principa večja enotnost, in sicer da se društva, kjer to še ne Obstoja, formiiraio 00 srezih in se potem ne nazivaio več »Okrama«. ali Mestna .ali Okoliška, ali Podeželska ali kako drugače, ampak vsa povprek Sreska učiteljska društva. Načelo nai bo: kolikor srezov v oblasti, toliko sreskih učiteljskih društev v poverierffištvenem območiu. le v slučaiu. ako to formiranje ne bi bilo iz tehtnih vzrokov nrlinoroč-liivo. se osnuieio društveni okoliši ina-če, oziroma ipo sodnih oikraiiih: nikdar oa se nai ne ustanavljajo Učiteliska društva za poedine kraie z bližnio Okolico kakor iih že imamo, n nr U. D. za mesto Ljubljano in bližnio okolico (?). za Mar?bor in bližnio okolico itd. Ustanavljanju takih U. D. nrimanikuie naičešče tehtne utemeliitve. na drugi strani na se to različno komentira in nič kai ne pospešuje tovarištva 'n medisebounega sipo-znavania. Glede imetia velia za Učiteljska društva analogno isto kakor se ie povedalo nri poverjeništvu.
Člani Glavnega Odbora.
Člani glavnega odbora nai bi bili:
a)	virilisti. to so vsi vsakokratni poverjeniki;
b)	volieni člani: članstvo vsakega oblastnega poverieništva z do 1000 člani nai namreč odpošlje v glavni odlbor do enega, z nad 1000 člani 00 dva in z nad 2000 člani po tri zastopnike itd.
Po teh navodilih ie gotov dober uspeh prvega lova. Zdai ie treba zbrano gradivo doma obdelati.
Glavno pravilo je: nabiraj samo dobro o h' r ani e n e . po možnosti žive polže in školjke; na obledelih in Dokvarienih lupinieah je nadaljnje pro-učavanje več ali mani nemogoče.
Predvsem pa že medlpotoma točno zabeleži (zunai na škatlliici ali na vrečici) najdišče. Ako bi stavil listek v škat-1.10. ie v nevarnosti, da ga — polži pojedo.
2. Prepariranie za zbirko. '
To je pri mehkužcih zelo enostavna stvar. Manjše vrste oustimo v škatljicah za vžigalice, kjer se sčasoma vsuiše. Večie vrste pa privabimo z mlačno vodo iz hiše, nato jih vržemo v vrelo vodo. kjer hiipoma poginejo. Pustimo iih, da se kuhaio par minut. Mišica, s katero ie priraste! polž k hišici, postane zdai krhka in mi polža z ukrivljeno buciko (ali na z ostro pinceto) lahko potegnemo iz hišice. Tudi te. lupine nai se polagoma osuše. Še lažie priredimo za zbirko lupine Školjk: Kakor hlitro ie žival poginila v vreli vodi. preneha delovanje mišice-zapiralke in školilka se sama odpre: s topim lesenim nožičkom odluščimo vse mehke dele školjke, školjko zapremo in tesno zamotamo v
Vsak član davnega odbora ima svoiega namestnika Izvršilni odbor nai- šte-ie 12 članov.
Člani UJU.
člani UJU so lahko aktivni in upokojeni osnovno in meščanskošolski učitelji. nastavlienci učiteljišč, otroške vrt-narice. učiteljice ženskih ročnih del. od države nastavljeni veroučitelii ter profesorji srednjih šol.
Vsi imenovani:, razven osnovnošolskih učiteljev i.maio oa lahko kot organizirani v UJU tudi svoje posebne odseke.
Slušatelji višie nedagoške šole.
Slušatelji višje pedagoške šole naj bodo člani učiteljskega društva v kraiu. kier študirajo.
Volitve
Člane glavnega odbora, v kolikor niso virilisti. in njih namestnike volijo delegati oblastno poverjeniške skupščine.
Predsednika im podpredsednika glavnega odbora, ki sta kot taka obenem tudi- že člana Izvršilnega oidibora in ostale člane Izvršilnega odbora vo-liio delegati glavne skupščine.
Poslovna doba Glavnega in Izvršilnega odbora nai b' trajala 3 leta.
Odbornik UJU ie lahko vsak redni član 11 druženj a.
Skupščina.
Glavne učiteljske skupščine in kon-eresi nai se vrše v glavnih oocitinicah. Krai in natančnejši čas njih obdržavanja določi glavni odbor in nai ta vsai mesec dni Dred klavno skupščino odhosno kongresom v stanovskih listih objavi dnevni red skuoščine in zadevna iizvest-ia. da bodo zamogli vsi delegati v svrho intenzivnega in uspešnega sodelovanja na skupščinah skupščinsko delo proučiti že pred skupščino.
Na glavnih skupščinah in kongresih imaio glasovalno pravico le delegati.
Smer stanovske politike U.IU.
Zahteva se. da se vneseio v Dravila UJU tudi smernice izražene v deklara--ciiiski resoluciji, ki ie biila soglasno SDre-ieta na zborovanu tuokraineea učiteljskega društva dne 6. marca t. 1.
Osnutek Dravi.
Osnutek pravil in poslovnik udru-ženia nai se pravočasno Obiavi v stanovskih listih.
časopisni papir, da se zaprta nosuši. Ako nameravamo školjke poslati po pošti, spravimo v serijah maniiše v večje, da prihranimo Drostor. in iih DOtem šeile zamotamo.
Za čiščenje manjših vrst so najbolj prikladni mali čoDiči različne velikosti in trdote, za večie pa nam dobro služi izranžirana ščetka za zobe.
V	zbirko samo stavljamo objekte šele tedai. ko so že PODolnoma suhi. Ni treba imeti v ta namen posebne omare z nizkimi predali — zadoščajo nam Plitve škathe velikega formata. Enostavno si irh lahko priredimo tudli na ta način: Polo kartona (cena okroglo 3.50 Din) razrežemo na 4 dele v formatu približno 35 X 45 cm. Iz 1 cm debelih in 4 cm visokih deščic si zbiiemo okvirje v istem formatu, na te okvirie oa Dtiibiiemo dno iz kartona — oa ie Dredal gotov.
V	notranjosti teh kartonov oa uredimo zbirko najceneie v šlkatliioe vžigalic — NB. vse manjše vrste v zaprte škatliice. na katere od zunai napišemo ime vrste in najdišče — le za nar velikih vrst polžev 'in škohk so potrebne škatlje večjega formata. Vsai za te ne-zaprte velike vrste vodimo katalog z zaporednimi Števili, katailogno število pa zapišemo tudi na etiketo in s tušem na vsako posamezno lupinico. (Dalje Drih.)
Revizija pravil UJU.
Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski šolski okrai ie na svojem zborovanju dne 10. aprila 1926 predlagalo s soglasnim sklepom sledečo revizijo pravit UJU;
Poverieništva U.IU.
Sedanja sestava organizacij UJU po poverieništvih nai ostane, pač pa naj se število in razsežnost (obseg) posameznih ooverieništev v bodoče krije s
LISTEK.
Prirodopisne zbirke.
(Nadaljevanje.
S temi škatljicami in vrečicami v žepu sremo na lov. V vrečice d^rno še (suhega) mahu. trave ali listja. Oglejmo si nekoliko naiugodneiših nahajališč n e-posredno no d e ž i u.
1. V bukovem gozdu, kraških krajev ie lov najbogatejši. Po mokrih deblih lezeio navzgor razne vrste rodov: C 1 a u s i 1 i a ,* Ena. Pomatias in dr. Na nizkih grmičih najdeš Fruticicola leuco-zona in lurida. Na stenah žive Clausillia, Pupa. Campylaea. Pomatias itd. Pod večjimi kamni, ki iih prevrneš, najdeš rodove: Daudebardia. Vitrina. Hvalinia, Helicodonta in mnoge druge.
2- Vlažne apnenčeve stene so drugo bogato najdišče. Tu .ie posebej treba paziti na razne male oblike, ki žive v oni orhki zemlji, ki se nabira v razpokah stene in ob njenem vznožju. Najboljše ie. če vzamemo kar vso tako zem" lio v vrečici domov in io doma pazljivo Preiščemo.
Približne slike, ki naj oriientirajo začetnika: »Izvestja Muz. društva« 1908.*
3.	Žive meje so najdišče onih vrst. ki povsod soreml.ia.io človeka-po-ljedelca: Helix pomatia. Cepaea. Hyali-nia cellaria. Lirnax agrestis. Helicella obvia. Zonites verticillus itd
4.	V potokih in rekah žive vodni polži: Ancylus, Limnaea, Melania. Hemi-sinus. Fagaotia. Neritiha, Lithoglyphus: školike: Anodonta, Unio in mali Pisiidium.
5.	V izvirkih in malih studencih najdemo rodove: Bythinella. Frauenfeldia, Li th oglyph us. Pi si d i urn.
6.	V mlakužah in jarkih ie glavno najdišče za rodove Planorbis. Limnaea, Physa. Valvata.
7.	Kraške i a m e in k r a š k 1 izvirki. Navodila o nabiranju glei v »Glasniku Muz. društva« 1924. stran 81 (poseben odtis ie interesentom brezplačno na razpolago).
8.	Na p 1 a n i n a h pod1 skalami, na vlažnih stenah, ob deževju Da vsepovsod: Helicigona phalerata. schmidii, ziegleri, Fruticicola leueozona. Clausilia succineata itd.
Našteli smo samo nekoliko n a i -b o 1 i š i h najdišč, da ne pride začetnik z lova praznih rok. Upoštevati ie treba predvsem^ to: da ie deževno vre-m e najboljši pomočnik nr»i lovu: če dežja ni., potem Pa iščimo na traino vlažnih mestih.
Učiteljske zbornice.
Že na sei'i ožjega sosveta poverjenl-štva UJU Ljubljana dne 10. ian. t. 1. sem se v svojem osebnem prepričanju izrekel za potrebo učiteljskih zbornic. Dne 13. ian. t. 1. Da ie izšel v »Jutru« štev. 9 članek o delavskih zbornicah. niih namenu in pomenu. ki se da docela prilagoditi učiteljskim in šolskim razmeram, žato nai ga v naslednjem reoroduciram: »Zakon o zaščiti delavcev (za nas novj šolski zakon) vsebuje kot najvažnejše določilo ustanovitev oosebnih delavskih zbornic. ki nai stooiio v isto vrsto z zbornicami ostalih stanov. Zbornice so nadomestilo za manjkajoče gospodarske skupščine, v katerih nai bi se obravnavala naša eospodarska in socialna vprašanja po vidikih splošne gospodarske in socialne oovzdige stanov in slojev našega naroda. Ker gospodarskih skupščin ni, in se morajo radi tega naši gospodarski in. socialni problemi obravnavati v splošni narodni skupščini, je zelo naravno, da se mnogokrat vsa ta vprašanja ne obravnavalo oo gospodarskih in socialnih potrebah prizadetih slo-iev. ampak po političnih interesih. In tako pride, da pereče zahteve zlasti delavcev in nameščencev '(učiteljev! op. pis.) ne ■orideio v naši narodni skupščini v razpravo, ali pa. da se razpravlja o niih površno, brez poznanja stvari 'in da so radi tega v pravno in socialno zaščito izdani zakon; ali slabi ali pa iih sploh ni. Ta velik nedostatek v naši zakonodaji nai nadomesti poleg druatih zbornic tudi Delavska zbornica. Ta zbornica (za nas učiteljska, op. pis) ie po zakonitih določilih poklicana, da s svoiimi predlogi 'in nasveti na eni strani sodeluje in podpira državno delavsko (učiteljsko, op. pis.) zakonodajo, na drugi strani pa, da nadzira izvajanje raznih zakonov, da skrbi za kulturno oovzdigo delavstva (učitelistva) in da resno premišlja o vseh pojavih delavskega (učiteljskega) življenja in da oo strogo znanstvenih in objektivnih uspehih svoiilh raziskovanj usmerja svoie delo le v korist delavskega (učiteljskega) razreda brez
o-zira na p o l i t 'i č n o pripadnost posameznih delavcev (učiteljev).
Zbornice drugih stanov so nepolitične. strogo stanovske 5 n strokovne zastopnice svoiih članov. Pri svoiem delovanju s e izogibajo vseh političnih izpadov in z vsemi sredstvi delaio na to. da i e niih glas v vseh razmerah in v vseh političnih prilikah up o" š t e v a n in čislan in ne — p r e-z i r a n.
Mi pa se zavedamo, da mora iz delavske (učiteljske) zbornice politika i z gj i -niti in da mora zbornica p o -s i a t i najvišja z a š č i t n i c a vsega našega trpečega delavstva (u č!li t e 1 j si t v a), k 1,1 b o zmožna priboriti si ugled in spoštovanje in da i o bo upo" števala vsaka vlada, pa na 3 bo ta v rokah te ali druge stranke. M !i nočemo z a o s t a 11 za drugimi zbornicami, ker hočemo, da ima delavstvo (u č i t e 1 j s t v o) na našo z ako-n o d a i o isti v o 1 i v . kakor d r u" g i stanovi. Vemo. da bo naše delavstvo (učitelistvo) o vsem tem mirno premislilo in odločilo tako. da ohrani vsai svoi strokovni vpliv in to vedno in povsod.«
Ni namen tega članka razmotrivati o sestavi take učiteljske zbornice, ki bi imela n. nr. štiri oddelke: 1. za visoko šolstvo (univerze, akademije, tehnike, konservatoriiii itd.). 2. srednie šolstvo (eimnazlie in realke vseh tioov. učiteljišča itd.). 3. vse strokovne šole (trgovske. obrtne, navtične itd.). 4, višia (sedaj »meščanska«) in nižia osnovna šola. Hočem veliko več s tem; kratkimi besedami opozoriti na način, kako bi se izognili- najlažje in najsigurneie vso— škodljivim vplivom dnevne politike na razvoj šolstva in učiteljskega stanu.
Šiianec Ludovik.
Zopet za duhovno organizacijo učitelistva.
Iz potrebe ker smo videlli. da se za nadallno učiteljsko izobrazbo ne moremo zanašati na iavno prosvetno upravo, ko v niei ni bilo videti; smotrene iniciiativnosti in načrta, po katerem bi postavila šolstvo in narodno-vzgoino delo na tako podlago, da b: šola mogla v sebi in izven sebe vršiti svojo nalogo odgovarjajoče duhu časa in njegovim potrebam — iz te potrebe se ie pred tremi leti oglasil v »Popotniku« klic po organizirani samovzgoii in samoizobrazbi slovenskega učitelistva.
Takrat ie 'izšel tudi načrt organizacije takega delovanja: v niem ie bilo povedano, da ni namen te organizacije ukloniti omenieno delo v kako šablono; načrt ie hotel datii le smernice, trdnejšo in stalneišo obliko oa nai bi dalo delo-vanie samo. Zato smo postavili tezo delovnega zadružništva: mislliilli smo na skupno proučevanje istih vprašani od strani zainteresiirancev zanje, hotel tako prebiti kak tesen okvir posameznih
■pedagoških krožkov, čeprav stooatii skra-ia dalie s skromnimi sredstvi, tpak se približevati pogloblieneišemu in vedno boli 5zkristaliziranemu smotru.
Tak ie bil naš načrt pred tremi leti. Kakor posnemamo iz poročil, ki iih objavlja »Učfct. Tov.« v prilogi »Prosveta«. so se ori okrajnih učiteljskih društvih res formirali oedaeaško-orosvetni odSe-kj. kier ie delovanie boli alli mani živahno. pač po kvaliteti lin individualnosti članstva. Iz poročil pa vidlimo in izsledimo lahko, da ie baš radi te ¡individualnosti in kvalitete članstva delovanje teh odsekov često docela snoradlično; posameznik se bavi 7, lastno samoizobraz-bo, od te daje članstvu tisto, kar zanima niega najbolj, v kar ie prodrl sam. individualno: pogosto brez ozira na skupno mišlienie alli skupne potrebe Da to ni delovno zadružništvo, da ni podelitev dela. kakor ie bila zamišljena, ie jasno. Kakor ie iasno. da ta sooradičnost in pogosto pomanikanie najmanjšega stika
celo med delavci na istem ooorišču ne more dati one smotrenosti' lin še manj one poglobitve, ki io od organiziranega dela moramo zahtevati. In organizirano delo z vsemi njegovimi dobrinami za vse in s smotrenostio za delo samo smo zamišljali.
Danes oo treh letih vidimo, da razmere še nuineiše teriaio od nas organiziranega dela za učiteljsko samoizobraz-bo. zato ponavljamo kliic oo duhovni izobrazbi učitelistva. In sicer tako. da opozorimo na omenjeno sooradičnost. izoliranost, obenem oa pokažemo pot, ki nas vodi od teh nogreškov k potrebnemu. smotrenemu nepretrganemu delu in k potrebni skupnost1;.
Kakor ie zamislek in načrt isti kot ored tremi leti. tako ie lista tudi pot; treba na ie. da io nastopimo.
Takrat pred tremi leti smo otvorili v »Popotriiku« posebno rubriko, ki smo io nazvali »Duhovna organizacija učitelistva«. Namen te rubrike ie bil- 1. da spoznavamo vse organizirano tozadevno delovanje slovenskega / učitelistva; 2. da na podlagi teh sooznav uravnamo to delovanie ter mu daiemo potrebni, pra-vec: Za spoznavanje dela nai bi se tu ne oriobčevala gola poročila o organiziranih odsekih, ne naštevanja predavanj,
ne kar izvlečki i7, niih — poročila o delu in sistemu nai bi bila to za medlsebojno sooznavanie in iskanje, za izpodbudo in skupno utiranje ooti v organizacij' učiteljske samovzgoje in samoizobrazbe ; navodila, nasveti — praktični in teoretični; in vse, vse, kar misli posameznik in ie posameznik preizkusil, da ie no-trebno.
Tako smo mislili tedai. da bo tega blaga naravnost deževalo v uredništvo: a — prišlo ie dvoie poročil, ostale ie beležila »Prosveta«,. kj se seveda do svojem namenu ni mogla spuščati v vse to. kar smo rekli, da bi bilo potrebno. To bi moralo ostati; prihranjeno »Popotniku«. napram temu pa ie vzlic prošnjam v »Učit. Tov.« in vžlic osebnim prošniam — vse molčalo ... Znablti da naslovi niso bili pravi...
Vse te javne in nrivatne kllice danes ponavliam in to do vsakogar, ki ie dobre volje za to delovanje. V katerem oravcu nai gre. sem oovedal — želel bi le. da bi ^Popotnik« mogel obdržati' stalno rubriko »Duhovna izobrazba učitelistva« polno najboljšega in to skoro. Zakai rubrika še danes ni zaprta, čeprav se ie dve leti tako zdelo.
P. Flere.
Pravice poročenih učiteljic.
Francoska. Učiteljice na Francoskem imaio iste pravice kot učitelii. Prejemki so jim enaki' z istimi ugodnostmi pred in po poroki. Če se učiteljica poroči, ostane še nadalje v državni službi, izvzemši, če Se poroči z inozemcem, kar ima za posledico, da izgubi francosko državljanstvo ter mora kot nefrancozinia zapustiti šolo. Kakor vse kaže. bo tudi ta izjema črtana, tako da bosta učitelj in učiteljica imela enake pravice in enake dolžnosti.
Nemčija. Pred revolucijo leta 1918. ie bila poročena učiteljica izključena tz urada. Le one. kj so imele zaslombo v višjih krogih, so bile tako srečne, da so lahko učitelievale. Po preobratu se ie učiteljica lahko poročila, ne da bi s tem izgubila pravico do službe. Sedali se pa dosledno vsaka poročena učiteliica odstranjuje iz službe.
Avstrlia. V Avstriji ie cel konglomerat. Dočim na Dunaju lahko ostajajo v službi poročene učiteljice, ie uveden na Tirolskem in Gornje Avstrijskem za iste celibat Drugod pa nastajajo težave. L. 1923. bi se moral celibat učiteljic razširiti tudi na Dunaj. Da ni prišlo do tega, sb imajo učiteljice zahvaliti energičnim protestom in velikim zborom Dunajča-nov.
Angleška. Pred 1. 1914. ni smela zakonska učiteljica podučevati. Le naioci-ličnejše so b'le orotežirane in obdržapu v službi. Čim ie vojna izbruhnila, je nastala v učiteljskih vrstah vrzel in tedaj • so bile vse poročene učiteljice orimora-ne služiti. Sedaj bodo baie ponovno izgnane iz službe. Udružeinje angleških učiteljev »National Union of Teachers« se odločno bori proti tem nameram.
Holandska. Tu Odločajo o usodii poročenih učiteljic politične stranke. Meščanske stranke nočeio imeti poročenih učiteljic v uradu, dočim so socialdemokrati odločno za to. Na Holandskem imajo občine velike avtonomne pravice. Že od leta 1880. naprej so skušale ¡izgnati poročene učiteljice iz šole. Da se jim ta namera ni posrečila, se imajo zahvaliti le vladi, 'ki ie bila proti temu. Sedaj Pa preti nevarnost. Meščanske stranke so zmagale in občine imajo že pravico, da odpuščajo venčane učiteli ce izpod 45 let starosti. Število učiteljic ie znašalo 1923. leta 6126, od teh 781 poročenih. Torei ena osmina učiteljic bo kmalu ¡z službe.
Zediniene države. Načelno niso v Ameriki proti poročenim učiteljicam, vendar gledajo, da iim zmanjšajo pravico do službe.
RADOSLAV KNAFLIČ:
Proglas-Deklaracija.
(Dalje.)
Člen VI. Odkod in kie si naj pridobimo svoio nolitično zrelost, koio ta člen naglaša. če Pa nas hoče člen II. razpoli-tičiti? Samostalnik unifikaciia ie izpeljan iz lat. glagola »unificare« = uiediniti ali sooiiti se v iedno istost. pomeni torei po naše uiedinienie združenie ali soaianie v iedno celoto. Proglas priznava dvojno.
popolno in nepopolno politično in duhovno soaianie. udruženie ali uiedinienje stanu. Stremlienie za popolno spojitvijo smatra smešnim (absurdnim) in žaljivim, zato ea nai zavračamo. Tu se čita med vrstami, da nam nepopolnega ni treba zavračati. • Dolgo sem si tri glavo kaj hoče proglas s svoio popolno politično
' LISTEK.
f Herma Lukežič Vyzourekova.
Velika sreda. Povsod orebuiaioča se pomlad. Oživljena priroda prosto diha osvežujoči zrak. Nemirni vetrič zdaj pa zdaj zmaje šibko stebelce. Oko mi zastane na brajdi pod šolskim oknom. Trta se solzi. Zvokj milo donečega zvona me predramilo iz globokega oremiišlievanja. Temne slutnje oVije.io moje mlisli in slikajo pred očmi žalostno resnico — Ona ie preminula. Tresoča se solza kane s trte, solnce posiije izza lahkega oblaka in senca kolov se črta oo steni.
Herma. tu ie bil tvoj kotiček o prijateljskih obiskih Neštetokrat si tu intimno kramljala, tvoje misli so se vedno vračale v solnčno Gorico, pogledi pa so hiteli proti 'prijaznemu Črnomlju.
Usoda ti ie bila kruta. Zgodnja izguba dobrega očeta ti ie naložila na šibke rame težko breme, skrb za ostarelo ljubljeno mamo in študije treh mlajših sestric. Službovala si v zapuščenem tolminskem hribu, bežala v grozni voi-ni. izgubila zdravje. Ostal ti .ie le globok razum. Tiha. otožna, resna in do-
bra z vsemi si bila vedno. Vzorna vzgojiteljica in vestna uradnica v sreskl prosvetni pisarni si bila tovariško uslužna in neumorno delavna ter zato splošno priljubljena.
Voščili sva sj srečno novo leto 1926, katero bi uresničilo tvoje upe in želje. Drugega ianuar.ia si že ležala v ljubljanski deželni bolnici, pozneje v sanatoriju in doma. Na cvetno nedelio si oretrga-no in komaj slišno omenjala svojo nepopisno srečo in trdno pričakovanje lepše bodočnosti. Tvoia koščena, mrzla roka me ie oklenila in milo proseče si šepetala: »Pobožaj me malo. diai mi malo zdravja, obriši mi solzo! Pridi prav gotovo še ta teden!«
Z Bogom, draga Herma Vvzoure-kova!
Na mrtvaškem odru leži v beli obleki nevesta Herma Lukežičeva. soproga sreskega šolskega nadzornika v Črnom-liu. Na čelu tnirtiin venec in oaičolan ves posut z belimi tubami. Sveče trepečelo in obsevalo blažen smehljaj, nepopisne sreče. Izginila ie vsa otožnost. Pni odru stoje globoko potrti vsi oni ki so te neskončno ljubili. Z zelene rožmarinove vejice rosiio blagoslovljene kaplje, solze si otira množica tovarišev in znancev. Tvoi duh pa nevidno plava nad žalost-
nimi srci. ko te neso v krsti mrtvo nevesto tueuiočemu soprogu na dom v šolo.
Zvonovi molčijo. Kupa tvojega trpljenja ie izpraznjena. V Vojni vasi pa pretresa mozeg tolažilna nagrobnica: »Greje prah — ljubezni žar.« —
Počivaj v miru blaga, zlata duša!
Petrovska.
f Anton Javoršek.
Dne 9. aprila t. 1. smo spremili zopet enega kronskih upokojencev na zadnji poti ti a gori na Ljubljansko polje. To pot si ie izbrala bela žena smrt Antona Javorška. nadučitelja v polk. v starosti 75 let. Njegovega pogreba so se udeležili poleg številnega druzega občinstva vsi ljublianski tovariši-uookojenci. nekaj tudi z dežele, pevci pa so mu zapeli v slovo dve žalostinki. Pokoini Javoršek ie bil po rodu prava krepka gorenjska korenina tam iz Črnega grabna, a rojen pod zvezdo nesreč in nadlog. V. svojih mladih letih se ie vseh križev in težav krepko branil in otresal. a na stara leta
ga ie škandalozna kronska mize-riia popolnoma ootrla in položila tudi v prezgodnji grob.
Leta 1869. ie nastopil prvo službo na Raki. potem oa ie služboval na Kočevski Planini, v Črnomlju. Mirni peči, Mengšu, Šiški do »prisilne Upokojitve. Ker na ni maral čvrst in zdrav pohajkovati. ie nrevzel v gluhonemnici mesto prefekta. Pozneje mu ie bilo odlkazano učiteljsko mesto v daljnem Prekmurju, tik ogrske meje. katerega mesta oa radi oddalienosti in ondotnih žalostnih razmer ni sprejel: ustanovil oa ie na Auer-spergovih žagah za delavske otroke v Jelendolu onstran Dolenije vasi ori Ribnici enorazrednico. Tukai ie orav zado-volmo živel, dokler tra tudi odtod ni pognal nesrečni oožar na žagah nazaj v Ljubljano na stradež in iooman.ilkan.ie. Rad bi bil dobil tudli tu kak postranski zaslužek in vsai deloma primerno stanovanje. a tudi to se mu ni oosrr"''o. Tako ie ta blaga duša okušal resničnost znanega reka. da ko^T so bogovi črtili, so ea za učitelja izvolili. Tako ¡plačilo uživamo vsi stari zavrženi uiookoienci zadnia leta živlienia za trud 'in delo. katerega smo žrtvovali v blaeor naroda in domovine!!	—k.
in duhovno »unifikaciio« stanu oovedati, mislim, da zadenem Dravo, če rečem: Proglas nam ne dovoljuie. da hi s« ves naš stan politično in duševno popolnoma uiedinil združil oziroma Se spoiil v ied-nako mišlienie. t. i zraven naše organizacije UJU še lahko in moralo obstojati druge organizacije, ki nai ne bodo z nami združene, ujedinjene oziroma spojene. Nesrečna raba tmk ustvaria tudi tu zmede in veliko protislovje s členom III.
Povrnimo se tudi v rabi jezikovnega sloga k svoii iugoslovenski narodnosti. ootem se bodemo prav razumeli!
Člen X. ne pove. komu ie neposredno (direktno) sodelovanje organizacije pri nameščanju kvarno. V slovnišketn oziru manjka tu dopolnilo v 3. sklonu ali šolstvu ali narodu in državi ali posameznikom. Vsem ne more biti hkrati kvarno. Neposredno sodelovanje pri nameščanju pristoia sedai nadzornikom, komisiji, prosvetni oblasti in prosvetnemu ministrstvu. Organizacija doslej sploh ni imela nobenega neposrednega (direktnega) sodelovanja, temveč morebiti samo posrednega (indirektnega). To posredno sodelovanje oa bi bilo utemeljeno. Ono bi namreč izpopolnjevalo poročilo o orosilčevi osebnosti tudi v sme-
ri niegovp duševne stanovske zavednosti (ali ie organizovan ali ne) ali bode šolstvu, narodu itd', na zaprošenem novem mestu koristil več ker ie organizovan. ali mani. ker hodi svoia posebna (separatistična nota), ali ie doma v postojankah (ekspoziturah) protiučiteljske ali protišolske strankarske politike ali pa v šoli sami itd., itd.
Ako bi nai organizaciia docela opustila svoio neposredno sodelovanje pri nameščanju, si bodo začele to sodelovanje lastiti politične stranke, s čim nas bodo te potegnile v šolski upravi v svoje območje. Iz tega stališča ie vsebina X. člena šoli in učitelistvu naravnost škodljiva. Priznati oa se mora. da ie to sodelovanje res kvarno, toda le onim posameznim prosilcem, ki bi se radi izven organizacije dokopali! do »boljših mest«. Tj so navadno omeienega stanovskega in manišega narodnostnega političnega obzoria kotim morebiti ni slovanski Balkan, temveč romanski Apeninski poluotok višek njihovega duševnega stremljenja. Kvarno bi bilo tudi onim. ki ne vidijo ne slovanskega Balkana ne romanskih Apeniin. temveč samo božanstvo svoiega želodca
(Dalje prih.)
MIRKO VAUDA:
Proučujmo vprašanja podeželskega šolstva in učiteljstva.
(Dalje.)
Gospodarsko in kulturno žlivlienile ter narodna izobrazba v mestih zasleduje vsekakor približno iste glavne smotre kakor v podeželskih kraiih. Velika pa ie razlika med mestnim 'in podeželskim liudstvom. to pa 7 ozirom na poklicno delo, mišljenje, razne odvisnosti od razmer in sprejemanje vplivov bližnje in daljne okolice. Ne gre torej, u t e s n i 11 mesto in podeželje ne v gospodarskem, ne v socialnem in ne v kulturnem pogledu pod eno kapo, pod eno šablono.
A nekaj se ie šablon'iziralo in se kolikor toliko šablonizira danes še dalie in t. i. šolstvo. Mestno in podeželsko šolstvo morata biti eno 'in isto. ker žal tako hoče duhovni materiiali-zem. ki ljubi otroka in ker tako predpisuje v šabloni rojeni in okosteneli birokratizem. Jako značilno opisuje šablono v šolstvu Avg. Baunard v svoji knjigi »Die Er-neuerung der Landschule«. kjer navaia besede svoiega nčiteliiščnega nrofesorja» ki ie svoiim z Občudovanjem in strahom poslušaiočim kandidatom ponosno in svečano izjavil, da ie avstrijsko šolstvo (v prejšnji dobi!) tako izvrstno urejeno.
da naučni' minister lahko e vsaki, tudi najmanjši vaški šoli ob vsaki učni uri iziavi. kateri predmet in katera učna snov se ravno sedai ondi obravnava
Doslei se n ii delalo prav nič ali le prav malo razlik med mestno in pode že 1 s k o šolo. Ves zunanr; in notranii ustroj osnovne šole i e narekovala mestna šola. k vsem šolskim vprašanjem ie po večini daialo svoie odločilno mnenje mesto s svojimi ondi delujočimi šolstvo proučujočimi organizacijami in s svoiimi ondi poslujočim; šolskimi oblastmi. Zanimanje podeželja za svoja lastna šolska vprašanja i e bilo doslej vse premalo in še ti maloštevilni glasovi niso bili pri končnih odločitvah niti blizu primerno upoštevani. Taka ie t r a d i c i i1 a podeželske šole vsa leta sem in posledica vsega tega i e. da e oodeželska šola ie kooiia mestne šole
Živimo v dobi. ko se v vseh državah poraia smisel, zanimanje in požrtvovalno delovanje za preosnovo 'vsega šolstva v smislu delovne, produktivne šole.
(Dalje prih.)
Ekskurzija UJU v Češkoslovaško.
Poziv!
Vse gg. tovarišice in tovariše, ki se nameravajo udeležiti ekskurzije UJU v Čehoslovaško pozivamo, naj se prijavijo najkasneje do torka 27. aprila t. 1.. da se jim pošlje »Izjavo« v lastnoročen podpis.
Oni, ki so »Izjavo« že prejeli, naj isto nemudoma vrnejo lastnoročno podpisano na »Poverjeništvo UJU v Ljubljani«. da se pošlje natančen seznam vseh udeležencev na poverjeništvo Zagreb v svrho sestave celotnega seznama.
Ker je prilika tako ugodna, kakor ne bo zlepa, pozivamo vse tovariše, in tovarišice. da izrabijo to priliko. Število je omejeno na največ 30 iz našega po-verieništva in ie le še nekai mest nezasedenih.
_Pov. UJU — Ljubljana.
Ferijalno udružeoje jugosloven-skega učiteljstva F. U. J. U.
Poziv in vabilo!
Pripravljalni odbor »F. U. J. U.« vabi iugoslovensko učitelistvo in a ustanovni občni zbor »F. U. J. U.«, ki se vrši na b i n k o š t n o nedeljo 2 3. maja v Slavonskem Brodit ob 16. uri v tamošnjj šoli.
Pred ustanovnim Občnim zborom se zbiramo v kavarni »Central«!
S tem vabilom se obračamo do vsega učitelistva širom naše države, da se ustanovnega občnega zibora udeleže v največjem številu tov.(ice) iz vseh pokrajin naše države; v prvi vrsti priča-kujemo ipolnoštevilne udeležbe iz krajev v bližmj Broda!
Po zborovaniu ie 'Projektiran izlet v okolico Broda in kulturni program!
Za ugotovitev števila prosimo pri-glase na naslov tov. Mrovlieta. da ukre-; nemo vse radi prenočišč in programa! Dnevni red bo naknadno objavljen! Do svidenja in s ferijalno - iugoslovenski m pozdravom!
Za pripravlialn' odbor »F. U. .1. U.«:
Slavko Mrovlje s. r..
učit. mešč. šole. Ribnica. Dol. Slovenija. Dušan .lelkič s. r.. mešč š. učitelj. Stari Bečei. Ruian Marasovič s. r. učitelj. Split.
Za našo pedagoško knjižnico.
Mislim, da ie najbolje objavljati knjige, ki manjkajo knjižnici, polagoma in ne vsega naenkrat; zato bodem stalno spodbujal tovariše in tovarišice. d!a se naj spominjalo naše centralne knjižnice. Do sedai se ie prijavil en tovariš, ki je obljubil precejšnje število kniiig. Prispevajte knjige, da izpopolnimo vsai najvažnejša dela.
»V rte c« manjka I.—VIII.. letnik XX.. XXII. in od XXV. do LV. letnika.
»Naša bodočnost« manjka I letnik.
Oglejte si tudi notice, ki so že izšle pod istim naslovom v oreišniih številkah »Učiteljskega Tovariša«.
Knjižničar.
—iknjiž. Slovenska Šolska Matica
je darovala Centralni .knjižnici UJU pov. Ljubljana 33 knjig, in sicer: Pedagoški letopis 4. 5.. 6.. 18.. 19.. 20., 21. in 22. letnik. Fink: Posebno ukoslov-ie slov. jezika v osnovni šoli in Posebno
ukoslovie zemljepisnega ¡pouka v osn. šoli. Vales: Učna 'snov iz mineralogije in geologiie za osnovne šole in Kemični poizkusi s preprostimi sredstvi. Učne slike k ljudskošolskim berilom I. del H-del 1.. 2. in 3. snopič. Dr. Pivko-Sohaup: Telovadba I. del 1. in 2 zvezek. II. del 1. in 2. zvezek. V. Bežek: Občno uko-slovje. Glowaöki-Poljanec: Flora slov. dežel I. in II. snopič. Schreiner: Analiza duševnega Obzorja otroškega. Potoč-nik-Ilešič: Zgodovinska učna snov za
ljudske šole 6. snopič. Lichtenwalner: Prosto spisie v ljudski šoli. Benkovič: Rastlinski imenik slov. dežel. Črnivec: Navodilo k I. zvezku računice.
Iskrena hvala!
Po gori navedenem seznamu darovanih knjig mantkaio v knjižnici za kom-pletiranje Pedagoškega letopisa le še 1.. 2. 3.. 7. in 17. letnik. Tovariši (ce). spominjajte se naše pedagoške knjižnice.
Iz seje ožjega sosveta eksekutive in Pov. UJU Ljubljana.
Okrainim učiteliskim društvom!
Na seji ožjega sosveta dne 10. aprila t. 1. sta bila sprejeta sledeča sklepa:
Konec debate o Deklaraciji.
Predlog tov. Hrena: Ožji sosvet smatra za potrebno, da se javna debata v »Učiteljskem Tovarišu« o Deklaraciji začasno zaključi iz sledečih vzrokov:
a)	Ker se je to vprašanje že dovolj obravnavalo iz vseh vidikov in se lahko smatra zadeva kolikor toliko za razčiščeno.
b)	Ker so se nekateri debaterii pričeli spuščati na osebno in politično polje.
c)	Ker je neobhodno potrebno, da organizacija in članstvo ne zanemarja drugih važnih aktualnih vprašanj, ki se tičeio nie same in našega šolstva, n. or. nova pravila, naše gospodarstvo, šolski zakon itd.
Zato ožji soisvet poziva vse svoje članstvo, da preneha s polemiko o Deklaraciji in prihrani za in proti argumente za pokrajnsko skupščino, katera bode o tem definitivno odločala ter se vzdrži
vsake tozadevne polemike v dnevnem časopisju. — Sprejeto.
Ugotovitev gospodarstva ooverieništva.
K zapisniku nadzornega odbora in gospodarskega Odseka ie bil na predlog tov. Godčeve. Močnika in Potočnika napravljen sledeči sklep:
Za ugotovitev finančnega stanja po-verieništva in listov ie sklicati poseben odsek, ki nai sestoji iz tovarišev: Fe-gica, Grama. Šmajdka. Mlekuža kot zapisnikarja in Dimnika, ki zastopa poverjenika Gnusa.
Odsek nai ponovno in podrobno ugotovi vse postavke računa iz leta 1924. i,n 1925. (za 1926. samo za sejo) v zmislu debate te seie.
Sestavi nai svoje poročilo tako pregledno. da bodo natančno razvidni vzroki nastalih dolgov pri »Učiteljski tiskarni« za liste »Popotnik«. »Učiteli-ski Tovariš« in »Zvonček«.
Na pokrajinsko skupščino moramo priti z jasnimi in točnimi računi.
Proti sklepu ni bilo ugovora.
SploSne vesti.
Ponovni poziv!
Ker bi poverjeništvo rado zbralo ves materijal o krivičnih premestitvah učiteljstva v poslednji dobi v svrho predložitve na merodajna mesta, pozivamo ponovno vse one tovariše in tovarišice, ki so bili premeščeni po § 71. brez predhodnega disciplinarnega postopanja, da nam javijo slučaj potom svojega okrajnega učiteljskega društva, ki potrdi istinitost in navede le gola objektivna dejstva.
UJU—poverjeništvo Ljubljana.
—	Izprememba minlistra Drosvete.
V prosvetnem ministrstvu se ie izvršila izprememba ministra. Namesto ministra prosvete g. S t. R a d i č a je imenovan za ministra prosvete g. M i š a Trifu-novic. Minister prosvete gosp. M i š a T r i f u n o v i č je poznan učitelistvu. ker ie že ponovno bil na tem položaju. Pod njegovim svoječasniim ministrovanjem je bil predložen prvi načrt šolskega zakona narodni skupščini. Glavnii Odbor UJU se ie obrnil na novega ministra. da predvsem popravi krivice in oreganiania učiteljstva ki so se izvrSlle iz političnih ozirov v tako veliki dimenziji na Hrvatskem.
—	Selitveni stroški ob razpisu — ukinjeni. Tako poročajo listi, da ie to nova krivica za učitelistvo. Res ie! Toda presojati io moramo s stanovskega in ne politično strankarskega stališča. S politično strankarskim izrabljanjem1 tudi naša krivica ne bo popravljena. Srbski tovariši so dobivali do zadnjega povrnjene selitvene stroške ob razpisu. Tudi v Sloveniii smo iih dvbivali dotlei da se ni pričelo po čl. 71. preganjati učiteljstva in se ie pričel porabljati denar za ta preganjanja po čl. 71. ter so se ukinili selitveni stroški ob razpisu. Tako so pri" čeli sedai delati tudi na Hrvatskem, učitelistvo oa trpii, ker ne dobi povrnjenih selitvenih stroškov, če prosi za službo po razpisu. To nam dovoli iasno kaže. da se moramo združiti v obrambo skupnih 'interesov in skuono nastopiti proti strankarskim krivicam.
—	Reaktiviranje učiteljstva. Minister prosvete ie podpisal odlok da se lahko reaktivirajo: 1. Vsi. ki so upokojeni po letu 1921. brez lastne prošnje; 2. če imajo formalno kvalifikacijo po čl. 29. zak o narodnih šolah in niso stari nad 60 let: 3. če imajo prav dobro oceno: 4. če doprinesejo zdravniško spričevalo, da so zdravi jn za učiteljsko službo popolnoma sposobni (komisijo odredi min.): 5. če pristaneio na to. da bodo sprejeli vsako mesto, ki se jim odkaže in ostanejo, v službi še polna tri leia. —
Prošnie moraio biti urejene v zmislu čl. 12. čin. zak., naslovljene na ministrstvo in priloženo: krstni list. domovinski list, uverenje o poslu in vedenju 00 upokojitvi. službeni list. Vse oriloee v origi" nalu in prepisu.
—	Učiteljsko društvo za srez Laško ie na svo.iem zborovanju dne 17. aprila 1926 v Laškem sprejelo Deklaracijo so" glasno z dostavkom. da zahteva z ozirom na 10. točko pri nameščamo učitelj" stva soodločevanje po niem izvoljenih zastopnikih.
—	Naročnike »Zvončka«, ki so na dolgu z naročnino, opozariamo. nai zaostanke nemudoma poravnajo sicer rim tudi 8. številke ne bomo poslali.
—	Stare dolžnike tudi prosimo, naj vendar že enkrat poravnalo dolgove, si" cer bomo prisiljeni v smislu sklepa seie ožjega sosveta objaviti njih imena v našem stanovskem glasilu. Pri tako ne" rednem plačevanju ni čuda. da smo z »Zvončkom« zabredli v dolgove.
—	Naročnikom »Učit. Tovariša« in »Popotnika«, k,i so na dolgu z naročnino za leto 1925., bomo s prihodnjo številko ustavili ta dva lista. Obenem iim borno bodoče dni ponovno poslali opomine in položnice s pozivom nai ooravnaio zaostanke. sicer bomo prisiljenji izterjati prisilnim potom Skrbite za hitro poravnavo da ne bo nepotrebne jeze.
—	Članariha. Društva, ki še niso vplačala I. obroka članarine za 1. 1926., naj to store zanesljivo do konca meseca. Napravite red v plačevanju.
—	Finkova Zbirka važnejših naredb in odredb. V. zvezek, ie pravkar izšla v založbi Slovenske Šolske Matice v Ljubljani. Opozarjamo upraviteljstva osnovnih in ravnateljstva meščanskih šol ter kraine šolske svete ljubljanske in mariborske oblasti na prevažno novo knjigo. Več o niei glej v inseratu današnje številke!
—	V Češkoslovaško! Ob priliki ustanovnega občnega zbora »F. U. J. U.« s e vrši tudi sestanek p r i g i a š e n d e v l(k) iz a Češkoslovaško v Slavonskem B r o d u! Vabljeni vsi. pričakujem vse! Do svidenja! — Mrovlje.
—	Razpis učiteljskih služb. Na osn. šolah v mariborski oblasti se ie razpisalo večie število stalnih služb. Prošnie je treba vložiti 'do 18 maja 1926. Podrobnosti glei v »Uradnem listu«. — Prosvetni inšpektor: P o l i a n e c.
—	Tovariši(ice)! priglasite se k »esperantskemu tečaiu«. ki se bo vršil o velikih počitnicah v Ljubljani. Tečai bo brezplačen. Čas in krai se objavita v »Učit. Tovarišu«. Prijave ie poslati na naslov: P e t e r Golobic, šolski upravitelj v Ovčjaku pri Kočevju.
Učit. dom v Mariboru ie oreiel te dni. po g F. Krašovou ¡7. Mar del Plata (Argen-tiniia) sporočilo, da se tamkajšnji rojaki zlasti iz Štajerske živo zanimajo za roč" ne zemljevide svojih rojstnih krajev. Prosi, da se mu pošljejo na oigled. kateremu bode sledilo naročilo kakih 200 iz" vodov. Poslali so se mu vsi do sedai iz-išli zemljevidi — tudi oni Kamniške planine — na ogled. — Vsekakor ie zanimivo. da se za te zemljevide zanimajo celo v Ameriki. Pri nas ie oa še. mnogo šol. katere ne ooznaio tega prepotreb-nega učnega pripomočka.
—	Mladinski list v Ameriki je zaključil leto izhaiati'ia. kar pomeni že precej. Razdeljen je v dva dela: prvi je pisan v slovenščini, drugi pa v angleščini. V slovenskem delu nastopajo sledeči pesniki: Albin Čebular z originalnimi pesmicami, ponatisi so oa Vide Jerajeve. Župančičeva: »Zlato v Blatni vasi«-, Oanglova: »Slovenska zemliia«. dalje zasledimo tudi Gorenjka in druge. A. Dauet prinaša: »Tajnost moistra Cor-nilla«: zelo mikavno tudi ooisuie Paul Arene in Ernest Pegouve. Znani prirodo-pisec Pengov nas zabava z »Materino skrbjo narave v jeseni« in »Voiaki«. Zasledimo Ivana Cankarja z odlomkom iz »Mojega življenja«: »Desetica«. V »Našem kotičku« se razgovarjaio malčki z urednikom: List krase mnoge slike.
—	Zgodovina slov. Štajerske s Prek-murjem. Kot VII. del zbirke »Slovenska zemlja« ie Slov Matica pravkar izdala zgodovinski opis Slovenska Štajerska i n P r e k m u r i e izpod spretnega peresa prof. dna. Kovačiča. Pred nami se razviia vsa naša prošlosl od kamenene dobe tia do mirovne Konference v Parizu, kjer se ie pisateli mudi leta 1919. V tem širokem okviru ie na osnovi vseh dosedanjih pomembnih razprav in razpravic po novih vidikih zajeta celokupna zgodovina zelenega Šta-jerja in sosednega Prekmuria. in sicer tako. da iz pričujočega orisa odsevajo hkrati važnejši evropski dogodki. Zlasti pa ie pisateli seveda posegel mimogrede v razvoi ostalih slovenskih pokrajin, Poleg velikopoteznih tokov spoznaš iz tega tehtnega dela obilico slikovitih podrobnosti iz vseh področij, ki bodo zanimale slehernega rojaka 7. iugra in za-pada. posebno na še s severa in vzhoda. Kdo ve. s kako vnemo se romanski in germanski narodi baviio s proučevanjem svoie preteklosti, ki bodi vsakomur učiteljica za bodočnost, bo moral seč; no tem lepo opremljenem spisu, ki je navzlic velikemu obsegu (422 strani) vendar izredno poceni (60 Din za člane. 70 Din za nečlane).
—	Natečai za eno dramo v treh dejanjih in pet en ode j an k. Pokrajinski odbor .1 ugaslo venske Matice v Splitu razpisuje natečai za eno dramo v treh dejanjih iz življenja naših neosvoboienih bratov izza katere-sikoli meie naše države in za pet eno* d e i a n k rodoljubne vsebine. ;ki bi bile uporabne tudi za maniše odre. Konkurirati sinejo vsi iuigoslovenski Pisatelj' Nagrade : za dramo 5000 Din. za vsako eno-dejanko 1000 Din. Po posebni iuriti oce-niena in sprejeta dela postanejo last pokrajinskega odbora Jugoslo venske Matice v Splitu, ki iih založi in plača avtorju sprejete drame za vsak iztis 2 Din. Dela. ki izpadejo iz konkurence, se lastnikom vrnejo. Rok za predaio drame traja do 31. marca 1927. za enodejanke do 30. septembra 1926 in iih ie poslati na pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Splitu nod šifro, ki mora biti slič-na šifri na zaprti kuverti, v kateri nai bo lastnoročno in čitljivo navedeno ime iq naslov avtorja. — V Splitu, dne 31. marca 1926. — .fugoslovenska Matica Pokrajinski odbor v Spli tu
—	Ni med zadnjimi. Šolska mladina v Komendi prežeta liubavi •hw neosvoboienih bratcev in sestric, iim ie ponovno podarila oiruhov v okroglih 500 Din. Če -bi še iaičarice upoštevale toplo željo rnladeži. bi podvojili; veselje v neodre-šeni domovini. — Mladina! Budiš nam upe zlate.
—	Pojasnilo. Ne mislim soditi, kdo ima prav: ali klub slov slušateliev viš. ped. šole v Zagrebu, ali tov. Fakin. Nespametno ie tehtati besede, ki padeio včasih prenaglo, nepremišljeno in iskati v niih osti. .ki iih morda ni. Odločno pa zavračam besedo »statist«, s katero je hotel tov. Fakin v neopravičenem maščevanju dlskreditirati slušatelje višjih pedagoških šol pri tovariših in nri vseh onih. ki čitaio naš list. Tovariš, ki ie prvi rabil to besedo, nai odgovaria sam sebi. Trdim samo. da slušatelji viš oed. šol nismo nikakii statisti — iz enostavnega
razloga, ker se pojma: slušateli zavoda za višjo izobrazbo in statist nikakor ne moreta skladati. Pač Pa smo ljudje z resnim stremlieniem. da bomo nekoč čim več koristili naši mladini, našemu narodu! Če se hoče tov. Fakin natančneje prepričati, nai se informira o našem urniku v Beogradu, da bo spoznal Snov. .ki io moramo obvladati. Naštel bo včasih osem predavani na dan in če prišteje .še neobvezna predavanja. še več. Poleg tega vodi rektor o vseh predavanjih strogo kontrolo, četudi morda po nepotrebnem. Dalje se nai informira o kolokvijih, referatih in končno še o letnih izpitih — in prepričana sem. da bo uvidel. da ie v veliki zmoti in da bo drugič odgovarjal boli premišljeno. — Slu-šateliica viš. Ded šole v Beogradu.
—	Pogled na naše Alpe med vožnjo na orogi Liubliana - Kranjska eora - Planica. Zopet mala knjižica, ki stopa s skromno ceno (4 Din) med nas. da nas pomakne za stoonio višje na lestvico civilizacije. Obenem ie na reklama za naš diven goreniski kot. <kj se lahlko ponaša s svoio lepoto kot jugoslovanska Švica. Vsak tuiec bo rad kupil to priročno knji" žico. Vsi kraji. gore. kii iih vidimo iz vlaka na goreniski progi, so vrisani in označeni z imeni. Knjižica oa ni namenjena samo tujcem, tudi nam domačinom bo dobrodošla. Seznanila nas bo na nailažii način z našo prelepo Gorenjsko Koristna pridobitev bo tuidi za domoznanski. oziroma zemljepisni oouk po osnovnih šolah. Ravno tu nam manjka učil. Zato priporočamo, da si naroči vsaka šola to knjižico. Izdal io ie konsorcii voznega reda »Ekspres«. Želimo, da bi skorai sledile še druge proge v tako nazorni obliki, kar bi bilo v čast in korist nam in naši ožji domovini. — Marijana Kokalj.
—	Sredina vinarska in sadjarska šola v Mariboru sprejme 1. maja 1926 o r a k t i k a n t e /vajence) za enoletna praktično šolo. Pogoji: starost najmanj 16 let. dovršena naimani ljudska šola, telesna sposobnost. Spreiemaio se kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti dobivajo stanovanje in hrano v zavodu brezplačno ter imaio pred" nost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto 1926./27. kot redni učenci kakor tudi pri podelitvi brezplačnih mest za revne učence v slučaju ubožnosti. Bivši praktikanti so ootem navadno najboljši redni učenci. Lastnoročno, na celo polo pisane in kolkovane prošnje (kolek 5 in 20—25 dinarjev) za sprejem oraktikan-tov ie pošiljati direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 20. aprila 1926 s sledečimi prilogami: 1. krstni list. 2. domovnica. 3. zadhie šolsko spričevalo. 4. spričevalo o nravnosti. v slučaju ubožnosti pa tudi 5. premoženjski izkaz ali spričevalo ubožnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. Vsi drugi oogoii za sprejem sp razvidni iz tiskanega prospekta (uredbe s programom), katera tiskovina se poš-lie zanimancu proti nakazilu 5 dinarjev v gotovini. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razpisa.
—	Katalog učil Tvrdlka Pichlers Witwe & Sohn, Wien, I. Tegethoffstras-se 10. je izdala lično izdelan in z bogato izbiro učil založen katalog z najnovejšimi cenami. Katalog krase lepe. v barvo-tisku izdelane slike posameznih učil. Hkrati nam kaže katalog tudhi napredek učil in šolskih pripomočkov iki se ie izvršil na tem polju od prevrata naprej. Katalog se lahko narod' za šole direktno pri navedeni tvrdki. učila pa tudi potom »Tvornice učil in šolslkih potrebščin« v Ljubljani.
—	Pregled samostojnih ženskih poklicev. Slovenske ženske organizacije prirede koncem: iuniia t. 1. v Ljubljani iia veleseiemskem prostoru veliko razstavo z naslovom »Slovenska žena« Razstava pokaže, kai ie Slovenka od začetka naše zgodovine doslei storila na vseh poljih kulture in civilizacije. V posebne publikacije se navedejo poleg zgodovinskih žen zlasti umetnice vseh strok, pisateljice in novinarke, socialne delavke, ženske kulturne, socialne, karitativne. femi" nistične in stanovske organizacije in zavodi. ženske šole itd. — Za statistični pregled vseh važnejših ženskih poklicev v Sloveniji pa nam ie treba tudi podatkov glede absolventk in izvrševateliic akademion;b poklicev in glede državnih» občinskih in odgovornih zasebnih uslužbenk ter končno samostojnih industriialk. trgovik in obrtnic izven Ljubljane (seznam ljubljanskih trgovk in Obrtnic že imam). Zato se v imenu uredhištva te publikacije obračam iavno na vse prizadete ženske s prošnjo, da s^ mi iaviio:
1. vse akademično iz ob r a žepe Slovenke (profesorlice. zdravnice, iuristke. telilii-kinie. lekarnice i. dr.); 2. vse absolventke konservatorijev, trgovskih, eksport-nih in drugih akademij li. dr. ter mi spo-roče pismeno, kie in kdai so svoie nauke absolvirale in kie so izvajale oziroma še izvaiaio svoie oOklice. — Zaradi lažjega pregleda nai mi blagovolijo navesti Obenem še imena tovarišic. o katerih so jim podatki znani oziroma mi iaviio njihove naslove, da se lahko obrnem sama nanje. Podatke ootrebuiem čim prej. zato nro-siim. da se moti prošnji odzoveio takoi. — Za prireditveni odbor Minka Go" vekarieva. Ljubljana. Rimska c. 20.
—	Priloga današnji številki »Učit. Tovariša« ie prideiana namesto »Pro-svete« v prvi vrsti da se obiavijo društvena poročila ki so zastajala zaradi zadnje debate
—	Gospod urednik! (Dopis.) Prosim, popravite resnici na liubo. da se pri zad" n.iem zborovanju za Ljubljansko okolico sploh ni glasovalo za deklaracijo, kakor poročajo dnevni listi, temveč ie bila le volitev delegatov nri čemer igraio osebnosti zelo veliko vlogo.
—	Poročam Vam. da ie Belokranjsko učiteljsko društvo tudi na zadnjem zborovaniu v podrobni debati sprejelo deklaracijo z nekaterimi izpreminieval-nimi predlogi.
—	Kakor posnemamo iz dnevnih listov ie Novomeško učiteljsko društvo odklonilo deklaracijo.
—	Zakai nismo več Dišali n preganjanju učiteljstva na Hrvatskem? »Učiteljski Tovariš« ie o tem pisal, nai le pogledalo dotičniki. ki to trdijo posamezne številke nazai n. pr. št. 46 leta 1925. dalje št. 3. 6.. 10. in 15. Vprašamo samo, če so toliko pisali vnanii listi o preganjanjih v Sloveniii za Koroiščevega reži' ma? Tudi se dotičniki ne zavedajo, da »Učit. Tovariš« ni centralno glasilo UJU, nezaveda.io se na tudi. da strankarsko oolitiško izrablianie takih silučaiev stanu le škoduje In končno iih vprašamo ali so oni sami spisali en sam članek v rib-rambo hrvatskega učiteltstva. če iim ie bilo res na stvari in ne le do izrabljanja tega za huiskanie.
»BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«. Liubliana Poljanski nasfti 10'21 noš-lie vsakemu naročniku »Učit. Tovariša« zanimiv cenik brezolačno Zahtevajte ga takoi: ne bo Vam žal!
Upokojitve, napredovanja in imenovanja.
—i Po čl. 71. ie bil premeščen v Dramlie tov. A. Šabec. Kakor se nam poroča z merodarne strani slučai tov Šabca nima nikakega ozadja kake nasilne premestitve po čl. 71 čin. zakona in ie ta premestitev bila izvršena v prilog tov. Šabca. — Vse tovariše in tovarišice pozivamo, da nas obveste v slučaju premestitve po čl. 71.. posebno če se iim ie zgodila kaka krivica. Brez obvestila ni mogoča obramba in se brez obiasnitve sliučaia s strani prizadetega potom predsedstva okrajnega društva tudi ne bo izvršila nobena intervencija. Če ne sporoče okoliščin za katere iam-čiio. so prizadeti sami odgovorni, ako se ničesar ne ukrene v njihovem slučaju.
Učiteljski pevski zbor.
—pev. Prvi ustanovni' član oevske-ga zbora ie postalo s 500 Din učiteljsko društvo za srez Laško, kar nam Sporoča tov. Jurko. Hvala vam. tovariši! Bodite zvezda-vodnica drugim! Posnemajte idealne liuldi tudi druga naša društva ali posamezniki!
—pev. Zahvala. V času. ko odbor plačuje stroške koncertov in niše zahvalna pisma posameznim dobrotnikom zbora, ne more in ne sme pozabiti Vas. dragih tovarišev in tovarišic - pevcev-Neizmerne so bile Vaše žrtve in kdo. ako ne Vi. zasluži v prvi vrsti vse zahvale?! Koncertno »nerazvaiena« publika Vam ie dala sama dovoli polivale. (Bržkone misli g. kritik tukai naše tovarištvo. k; ga ie bilo pretežna večina....) Preko kritike in preko ovir gremo navzgor za ciljem ki smo si ga postavali. Led ie prebit, mi smo tu in i a v -n ost n a i računa z na m i! Za nami ie domala vse slovens/ko in iugoslo-vensko učitelistvo in po niem si pridobimo tud'i narod, čigar pesmi bomo prepevali vedno boli v dovršeni obliki, «ko nam doslei tega ni bilo mogoče ...
Sežun.
—pev. Pevski zbor slovenskega učiteljstva ie imel v soboto 10. t. m. ob 3. popoldne svoi občni zbor na katerem ie
bil sprejet društveni poslovnik, ki ureia v glavnem razmerje zbora do »Društva učiteljev glasbe« in narobe. V zbor ie bilo spreietih 100 članov in članic Pil volitvi ie bil izvoljen za načelnika posp. Marko Bajuk. za namestnika pa gosp. Vilko Jurko; za odbornike in odbornice so bili izvoljeni gg. Dekleva Nina. Rak Zora. Primožič Ivan. Sežun Andro. Zupančič Drago. Dermeli Mirko; za namestnike oa gg. Cepuder Ljuba. Golob Adela. Grčar Tit; za računska preglednika gg. Brnobič Josip in Knez Rudolf. — Novi člani se lahko prigla% in naznanilo bivališče, da iim bomo mogli poslati obvestila za prihodnji tečai. Pri-glase zbira tov. Mirko Dermeli. strok, učiteli v Ljubljani. Gluhonenmica. Vabijo se posebno tenoristi k pristopu v pevski zlbor.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih drufitev v Sloveniji.
Vabila:
~ GORNJEGRAJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 8. maja na Gorici. Oni, ki se hočejo udeležiti demonstracije kako se gačiio živali, nai pridejo že ob 9. uri; redno-zborovanje se pa prične ob 11 uri. Na dnevnem redu ie deklaracija, podavanje tov. Tratnika o rokotvornem pouku (udeležil se ie tečaia). volitev delegatov za pokrajinsko skupščino, plačevanje članarine in drugo. Zaradi kosila se javite upravitelju šole na Gorici.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KRANJSKI ŠOLSKI OKRAJ ima svoj redni občni zbor v ponedeljek, dine 3. maja t 1. ob 9 uri v Tržiču v meščain-skošolski telovadnici. Dnevni red : 1. Poročila fuukcionariev. 2. Volitev novega društvenega odbora. 3. Volitev delegatov za pokrajinsko in glavno skupščino. 4. Prememba pravil UJU. Iznreminje-valne nredloge pošljite takoi poročevalcu tov. Fr. Rantu. v Šmartno pri Kranju. (U. T. št. 6). 5. Praktičnli poizkusi s Kos-mosovimi aparati o galvanski elektriki. Ponazoprne tov. Milan Pavlovec. 6. Samostojni predlogi. Upošljite iih do 30. aprila društvenemu predsedniku. 7. Slučajnosti. Udeležba obvezna! Obed skupen. — Odbor.
Poročila:
+ Poročilo o zborovanjih Učit. društva za logaški okraj dne 12. decembra 1925 v Dol. Logatcu in dne 6. februarja 1926 na Rakeku.
I. Poročilo zborovanja od 12. dec. 1925.
Dnevni red: 1. Poročilo predsednika »Kaj hočemo?« 2. Poročilo ostalega odbora in odsekov. 3. Slučajnosti.
1.	Predsednik najprej konstatira slabo udeležbo (c. 20 udeležencev); vzrok slabo vreme pa tudi malomarnost nekaterih članov. V svojem poročilu očrta odnošaje med društvom in poverjeni-štvom kot zelo kritične, zato jih je treba danes razčistiti. Društvo inora zavzeti določno stališče: ali—ali; kajti po v. se ne zadovoljuje z zadnjo rešitvijo spora, temveč vztraja pri svoji prvotni zahtevi po zadoščenju. Dalje omenja sestanek, ki ga je imel radi tega pred kratkim s poverjeništvom, ter brani v dolgih izvajanjih to slednje pred vsemi napadi in očitki, ki so izšli v zadnjem času iz društva in od drugih strani. Je za tcu da da društvo zahtevano zadoščenje.
Predsedniku odgovarjajo tov. Ribičič, Medvešček in Stravs. Ribičič zahteva najprej konkreten predlog k preds. izvajanjem, katerega predsednik tudi poda. — Zmisel tega predloga: Društvo desavrira svojega delegata. Nato pobija R. vse argumente, ki jih je navedel preds. v obrambo poverjeništva ter zavrača optimistično sliko o stanju in.nehanju organizaciie, ki jo je podal predsednik. Posebej še obračuna s člankoma »Ne tako« in »Zrušimo organizacijo« ter predvsem žigosa ta slednji. Zahtevo po zadoščenju odklanja, ker je nemoralna.
Štravs kritizira v prvi vrsti slabo gosp. stanje organizacije, na katerem nosi glavno krivdo sedanje vodstvo. Je tudi proti vsakemu zadoščenju.
Medvešček odgovarja predsedniku na njegov referat »Kaj hočemo?« z 10 točkami, ki vsebujejo tudi »česa nočemo«. Predsednika pa obtožuje radi njegovega skritega sestanka s pov. izdaje nad društvom in odborom ter zahteva za ta čin zadoščenja.
Predsednik izvaja konsakvence ter se na mestu odpove predsedništvu in odborništvu. Svoj čin pa opravičuje z zasledovanjem dobrega namena. Zborovalci to tudi upoštevajo ter mu izrečejo zaupnico glede namena.
Predsedniško mesto zavzame podpreds. Ribičič, ki vodi zborovanje do konca.
Tov. Šiisteršič toži, da društvo izgublja cas v vednem prepiru in boju. Poziva, naj se vendar že enkrat začne z delom.
Tov. Medvešček se strinja s predgovorni-kom, žal, pa je nemogoče začeti prej z delom, dokler ni popolnega razčiščenja. Društvo ne nosi krivde radi tega, ampak poverieništvo, ki vztraja pri svoji neupravičeni zahtevi.
2.	Tajniško poročilo. Od zadnjega občnega zbora je imel odbor 1 sejo, na kateri je razpravljal o najvažnejših društvenih in organ, zadevah. Glede poročila o zadnjem zborovaniu v »učit. tov.« omenja tajnik, da je bilo najvažnejše iz njega izpuščeno, namreč poročilo o del. zborovanju. Ostro obsoja tako cenzuro ter prečita izpuščeni odstavek iz zapisnika.
Blagajniško poročilo. Iz njega je razvidno, da niso še nekateri kljub opominom plačali čla-
narine niti za I. polletje. Te se še enkrat pozove, v slučaju pa, da tudi ta opomin ne zaleže, se jili črta in se proti njim sodnijsko postopa. Enemu tov., ki nima še izpita, se članarina odpusti.
Poročilo odsekov. Preds. samoizobr. odseka poroča, da se s pravim delom še ni začelo radi mnogih ovir, ki še ne dopuste začetka.
3. Slučajnosti. Tov. Ribičič predlaga, da se vloži prošnja na srez. pogl. za čimprejšnje sklicanje okr. učiteljske konference, ki naj bi razpravljala o vseh aktualnih šolskih in učiteljskih vprašanjih. Tov. Štravs se pritožuje, da niso bile še izdane ocene za minulo šol. leto.
Sklepi: 1. Spor med društvom in poverjem-štvom smatra društvo kot likvidiran. Ako je pov. še drugih misli, naj preda rešitev častnemu sodu.
2 Šolska oblast se naproša, da čimprej sklice okr učiteljsko konferenco, na kateri naj se obravnavajo vsa aktualna šolska in učiteljska vprašanja, kakor: učni načrti, rokotvorni pouk, lastništvo okr. učit. knjižnice, volitev knjižničnega odbora itd.
II. Zborovanje 6. februarja na Rakeku.
Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Poročilo o seji širjega sosveta. 3. Volitev delegatov za deleg. zborovanje. 4. Predavanje: Kako vlijemo uspešno življenje novemu duhu, ki ga vsebuje Deklaracija, 5. Slučajnosti.
Udeležba častna; kljub neprijaznemu vre-menu c. 50 udeležencev.
1.	Poročilo odbora. Društvu se predstavi v zadnji odborovi seji namesto odstopivšega odbornika F. Mercine v odbor kooptirani in z začasnim predsedstvom poverjeni tov. Štravs ter poda poročilo o društvenem in splošnem organizačnem stanju. Povdarja važnost dogodkov, ki se odigravajo pred našimi očmi ter pozivlje vse člane, da s podvojenim delom v društvu in organizaciji pripomorejo do notranje konsolidacije ter do čim lepšega razcvita organizacije. Posebno opozarja na važnost gosp. ustanov, za katere se mora članstvo drugače brigati kot doslej. Apelira na čim-večji pristop predvsem k Učit. tiskarni.
Sklepa: Potrdi se izvolitev predsednikom tov. Štra'vsa; društvo pristopi kot član k Učit. tiskarni.
Poročilo tajnika odpade radi nenavzočnosti istega.
Poročilo blagajnika: Dohodki: 5111 52 Din Stroški 4110-72 Din Ostane 1000-80 Din
2.	Poročilo o seji širjega sosveta dne 10. jan.
Tov. Ribičič dopolni poročilo o tej seji, v kolikor je bilo to pomanjkljivo v našem glasilu ter s tem še bolj osvetli pravo sliko dotičnega zgodovinskega dne. V boljše razumevanje zadnjih burnih dogodkov v organizaciji prečita tudi izjavo iz zapisnika mariborskega sestanka 3. jan. t. 1. ter pismi tov. Potočnika ;in Dimnika na poverjeništvo pred sejo širjega sosveta. Z mnogimi podrobnostmi očrta tudi stanje organizacije izza te seje ter poda direktive za nadaljno pot, ki se je mora organizacija držati, ako hoče, da bo seme, ki je bilo tisti dan vsejano, tudi uspešno pognalo. V ilustracijo razmer, ki so nastale radi Deklaracije tudi izven organizacije in da bo članstvo o vsem poučeno, prečita zelo zanimivo pismo odličnega politika stranke, ki je Deklaraciji nasprotna, ter svoj odgovor na to pismo.
3.	Predavanje o realizaciji Deklaracije. Tov. Medvešček najprej pojasni, da je bil prvotno določen drug predavatelj z drugo temo; ker pa je bil dotični predavatelj zadržan, je izpolnil on nastalo vrzel s temo, ki je tudi nadvse aktualna. Svoje predavanje je razdelil v dva dela. V prvem utemeljuje Deklaracijo kot novo življenje, ki ima nastopiti namesto prejšnjega, že davno izži-velega; kot sedanjost in bodočnost namesto preteklosti. Deklaracijo je rodila potreba, zato je njen pojav utemeljen in njena zmaga sigurna. Ustavi se tudi pri žaljivi kritiki Deklaracije ter očita našemu glasilu v pobijanju te kritike premalo živahnosti in borbenosti. (Predavatelj ni še takrat čital predzadnje številke glasila! Opomba zap.) Zavrača vse napade na Deklaracijo od strani nasprotnikov ter karakterizira posebno najbolj priljubljene nasprotne argumente, kakor: »revolu-cijski«, »protidržaven« in »državotvoren«, »nacionalen« in »anacionalen«, »klerikalen«, »napreden« in — »trakuljast«. Tudi polemizira z izjavo bivših org. funkcionarjev radi argumentov »neparlamen-tarni običaji« in »nestrankarstvo«.
V drugem delu pa poda svoje nazore o načinu realizacije Dekl. Dekl. bo postala res »fraza«, kakor je že bila krščena, ako ne bomo tudi izvedli ono, kar od nas zahteva. Depolitizacija se mora izvršiti, ker drugače ostanemo pri starem. To pa se izvede edinole s temeljito politično naobrazbo, ki nam je bila dosedaj tuja. Edinole v študiju družboslovja je rešitev organizacije in stanu.
Po referatu, o katerem ni bilo stvarne debate, se prečita Dekl. odstavek za odstavkom in se obravnava vsak zase.
Tov. Deželova zavzame Dekl. nasprotno stališče z argumentom, da bi bil z njo zadan napredni ideji smrtni' udarec. Delo organizacije bi bilo radi upoštevanja različnih svetovnih naziranj zelo omejeno, kvečjemu bi imela organizacija še razpravljati o metodiki, vse drugo bi ji bilo zabra-njeno.
Tov. Lenarčič je posebno proti onemu odstavku, ki zabranjuje propagando političnih idej v organizaciji, češ, da ta prepoved krati osebne pravice posameznikov.
Obema nasprotnikoma odgovarjajo zlasti Ribičič, Požar, Štravs in Medvešček, ki pobijajo njune pomisleke posebno z zgledi v preteklosti.
Požar tudi konstatira, da ni Dekl. nič drugega kot obširna interpretacija čl. 2 pravil UJU, ki se pa dosedaj ni izvajal. — Vsi nasprotniki Dekl. se pozivajo, da utemelje svoje nazore obširno v listu v svrho prepotrebnega razčiščenja pojmov. Nekateri izrazi o Dekl., ki niso radi okornega stila preveč jasni, se pa bodo brez bistvene spremembe predrugačili.
Končno je bila dana Dekl. na glasovanje in sprejeta enoglasno.
Pri obravnavi X. točke, ki govori o sodelovanju pri nameščanju, predlaga tov. Medvešček, da se izreče bivšemu pov. g. Jelencu nezaupnica tudi kot delegatu učit. v nam. komisiji, da se ga namreč na ta način prisili, da odloži tudi to funkcijo, katero bi moral odložiti že tedaj, ko je podal demisijo kot poverjenik.
Vname se debata za in proti, slednjič je sprejet z večino gasov predlog tov. Ribičiča, ki omili prejšnji v toliko, da se, namesto direktne nezaupnice g. Jelencu, pozove sedanje vodstvo, naj ono vpliva na bivšega poverjenika, da sam odstopi tudi od tega mesta, ki je postalo zanj nevzdržno.
Po glasovanju se oglasi k besedi g. sreskl šolski referent in kot gost svetuje ponovno pre-študiranje Dekl. ter njeno zopetno obravnavo na
prihodnjem zborovanju. Dekl. mu je predvsem preobširna, morali bi jo skrčiti.
Z ozirom na že prejšnje pomisleke radi nepopolne jasnosti nekaterih izrazov, ki lahko zapeljejo v nesporazumljenje, in večjega povdarka one točke, ki govori o glasilu, se sklene, da društveni odbor z obema delegatoma besedilo pred deleg. zborovanjem še enkrat pretehta ter po potrebi kateri odstavek ali izraz nebistveno spremeni. (O tej točki glej tudi izjavo društva, ki jo je podalo posebej!)
4.	Volitev delegatov. Delegatom se izvolita tov. Zidar in Medvešček.
5.	Slučajnosti. G. sr. šol. ref. da nekatera pojasnila v izpolnjevanju uslužbenskih listov in o lastništvu okr. učit. knjižnice. Člani se tudi opozarjajo na priporočilo »Učit. konvikta« v zadnjih dveh »Tovariših« radi fotografij.
+ V soboto, 6. marca je redno zborovalo učiteljsko društvo za mesto Ptuj In ptujski šol. okraj po objavljenem dnevnem redu. Navzočih je bilo 116 članov.
Dopisi. Ker se zapisnik ni čital, je tov. predsednik poročal o došlih dopisih, med katerimi je okrožnica poverjeništva UJU najvažnejša.
Poročila. Tov. Ivan Zolnir je kot poročevalec deklaracijskega odseka najprvo podal kratko sliko nastoja, borb in delovanja naše organizacije, nakar je prečital to-le resolucijo:
Učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski šolski okraj je na svojem rednem zborovanju dne 6. marca 1926 glede Deklaracije, o bistvu, nalogah in smeri naše stanovske politike sprejelo sledečo resolucijo:
1.	Deklaracija o bistvu, nalogah in smeri naše stanovske politike je v stilizaciji in obsegu, v kakršnem je bila objavljena kot uvodni članek v 2. štev. Učit. Tovariša od 14. I. 1926, nesprejemljiva, zato se mora ista revidirati ter skrčiti do skrajnega minima tako, da se izloči iz nje vse nebistveno.
2.	Zahtevamo, da se v Deklaraciji jasneje In odločneje poudarja:
a)	napredni šolski program;
b)	jugoslovenska ideologija in nacijonalna vzgoja;
c)	majoritetno odločevanje v vseh zadevah in vprašanjih;
d)	samolastitev prava do zastopstva vsega stanu in nepripoznanje poleg organizacije UJU no-
' bene druge stanovske kakor tudi stanovsko-poli-tične organizacije;
e)	depolitizacija šolstva;
f)	popolna zajezitev vplivov partizanskega značaja na šolstvo;
3.	Organizacija si tudi lasti pravico sodelovanja pri nameščanju in sicer samo v pravcu obrambe zakonitih in moralnih temeljev pri nameščanju s sodelovanjem članstva.
Navzoči so resolucijo soglasno sprejeli.
Tov. Jamšek je pa dodal še predlog, ki je bil tudi soglasno sprejet in se glasi, kakor sledi:
Ker uvidevamo, da je b.il postopek pri pro-poniranju Deklaracije neprimeren; ker nadalje uvidevamo, da je način boja za in proti Deklaraciji škodljiv organizaciji, stanu in šolstvu, kakor so v zadnjih letih bila dn so še diktatorska nagnenja vodilnih krogov, zato predlaga učiteljsko društvo za Ptuj in ptujski šolski okraj, da se skliče dele-gacijsko zborovanje za Binkošti t. 1. v Celje, na katerem se zadeva razčisti ter izvede potrebne volitve.
Tov. Šestan je imel poročati o izpremembi pravil UJU. Ker je treba pravila temeljito proučiti, da se lahko predlaga sprememba gotovih paragrafov, se izvoli odsek, ki bo na prihodnjem zborovanju poročal o svojem tozadevnem delovanju.
Poročilo o delovanju kulturno-prosvetnega odseka je podal tov. Kunst. Pozval je. da se osnujejo takoj za vsako šolo krajevni' odbori, ki volijo poročevalce kulturno-prosvetnemu odseku.
Predlogi In slučajnosti. Tov. Predan zahteva odlok, s katerim se prisilijo krajni šolski sveti, da prispevajo za nabavo materijala za deška ročna dela.
Ugotovi se, da tvornica Schichtovega mila v Slavoniji pod firmo Rdečega križa razpošilja šolam urnike, ter se to primerno ožigosa.
Prihodnje zborovanje bo 2. soboto meseca aprila.
+ Učiteljsko društvo za konjiški okraj je
imelo svoj občni zbor dne 16. jan. 1926 v Konjicah. Navzočih je bilo kljub snežnemu metežu 47 članov-ic od 59.
Društvene zadeve: Po običajnem pozdravu je podal tov. predsednik kratko pregledno poročilo o delovanju naše organizacije v preteklem letu, tov. tajnik prečita tajniško poročilo, tov. blagajničarka pa poroča o blagajniškem stanju našega društva. Vsa poročila so se vzela odobruje na znanje.
Zapisnik, dopisi: Prečital in odobril se je zapisnik zadnjega zborovanja ter obravnavali došli dopisi. V zadevi članarine za Učiteljski dom v Mariboru se sklene, da plačuje društvo 10 Din letno za vsakega člana kot doslej, razliko na 100 Din pa plačajo posamezni člani prostovoljno in neobvezno direktno ozir. potom šolskih upraviteljstev.
Članarina. Članarina za 1926 je enaka lanski in znaša za redne člane 160 Din, za poročene učiteljice 80 Din, za učiteljice žen. roč. del 120 Din in za upokojence (s Popotnikom) 110 Din.
Seja širjega sosveta UJU pov. Ljubljana. O poteku te seje je podal tov. J. Kržič izčrpno poročilo, pogovorila se je zadevna »deklaracija« točka za točko. Končno so se soglasno sklenili sledeči sklepi:
1.	Občni zbor odobri postopanje društvenega predsednika J. Kržiča, da z ozirom na važnost zadeve, tikajoče se »deklaracije mežiškega učiteljskega društva«, tiste ni podpisal brez odobre-nja članstva.
2.	Občni zbor odklanja Deklaracijo v podani obliki z ozirom na mnoga protislovja in ponavljajoče se brezpomembne fraze, dasi se strinja z dobrimi, sprejemljivimi točkami, ki se pa itak nahajajo v poslovniku UJU.
3.	Iz vseh dejstev ima članstvo utis, da je bila »Deklaracija« naperjena le proti osebi poverjenika g. ravnatelja Luke Jelenca. Vsled njegovih nevenljivih zaslug za našo stanovsko organizacijo in za naš stan mu izreka društvo svoje ne-omajano zaupanje.
V slučaju pa, da se mu podtika kakšna krivda kot poverjeniku, zahtevamo, da se zadeva obravnava po poslovniku na delegacijskem zborovanju. Vsekakor pa obsojamo netakten nastop posameznikov pri seji širjega sosveta ter odrekamo takšnemu postopanju vsako upravičenost.
Prihodnje zborovanje: Ostale točke dnevnega reda se odlože na prihodnje zborovanje.
+ Učiteljsko društvo za srez Laško je zborovalo 3. III. 1926 na Zidanem mostu. Izmed 108 članov je bilo navzočih 87 članov.
Pred zborovanjem so tovariši prisostvovali učnemu poskusu iz prostoročnega risanja v 3. razredu. Poročevalka tov. Razpotnikova je izvršila svojo nalogo prav dobro.
Med običajnimi točkami dnevnega reda se je obravnavala tudi Deklaracija. Po živahni, a stvarni debati so se navzoči soglasno izrekli za idejo Deklaracije. Stilizacija posameznih odstavkov pa se bo obravnavala pri prihodnjem zborovanju, za katero se izvolita poročevalcem tov. Lebar in Bučar.
Glasom okrožnice širjega glavnega odbora UJU v Beogradu se poveri odbor, pomnožen s tov. Mollom, Pleskovičem, Lapornikovo in Grilčevo, da pripravi do prihodnjega zborovanja primerne predloge glede reorganizacije Udruženja in spremembe pravil.
Blagajniško poročflo izkazuje za poslovno leto 1925 dohodkov 16.700.55 Din, izdatkov pa 12.980.81 Din.
Pri slučajnostih poroča tov. Kislinger glede vplačevanja za Učiteljski dom v Ljubljani. Sklene se. da se tozadevna 100 dinarska članarina ne pobira po učiteljskem društvu.
H koncu poziva tov. Potočnik navzoče, da vnovčijo še neprodano zalogo letnikov Zvončka.
Kraj in čas prihodnjega zborovanja določi predsednik.
+ Šoštanjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 5. marca v Velenju.
Po običajnem pozdravu je poročal g. sr. šol. referent Grmovšek o nadzorniški konferenci v Mariboru. Nato je podal podrobna- navodila za izpolnitev »Uslužbenskega lista« ter pojasnil nekatere važne zadeve administrativnega značaja. Članstvo je z zanimanjefn sledilo njegovim izvajanjem, za katere se mu je tov. predsednik iskreno zahvalil.
O Deklaraciji je referiral tov. Stopar. Razvila se je živahna debata, ki je trajala dve uri in v katero so posegali tovariši: Jakob Vrečko. Martin Vrečko, Hribernik, Mlinšek in drugi.
Poročilo o izpremembi pravil se je preložilo na prihodnje zborovanje.
Sklepi: 1. Šošt. učit. društvo se izjavlja, da je na stališča enotne stanovske organizacije, poleg katere ne priznava nobene druge in ugotavlja, da je Deklaracija logična posledica tega stališča. — Sprejeto soglasno.
2.	Kot legitimnega vodjo Poverjeništva smatramo tov. Gnusa, katerega brzojavno pozivamo, da vztraja na tem položaju do prihodnje pokrajinske skupščine. — Sprejeto soglasno.
3.	Delegatom k občnemu zboru Učiteljskega doma v Mariboru se izvoli tov. Martin Vrečko. Društvo se izreče v principu za diferencirano plačevanje članarine.
4.	Naproša se Poverjeništvo, da izposluje podaljšanje termina za , obravnavanje izprememb pravil UJU.
5.	Pridružujemo se protestu ptujskega učit. društva proti referatu učiteljic in predpisov glede obleke.
+ Slov.enjebistriško učiteljsko društvo je
imelo občni zbor 6, III. 1926. v Slov. Bistrici. Navzočih je bilo 43 članov.
Predsednik pozdravi v kratkih besedah došle tovariše-ice. Omenja, da bi bilo marsikaj poročati o delovanju, a vsled obširnega dnevnega reda preide takoj k prvi točki.
I.	Dopisi: Došli dopisi so se prečrtali.
II.	Deklaracija: Tov. predsednik omenja, da smo zborovali dan pred sejo širjega sosveta, namreč 9. januarja. Deklaracija, katera je došla pred zborovanjem, se je pogovorila in predsednik je vprašal, ako se kateri prostovoljno oglasi k zastopanju društva; ker se pa nihče ni, se je odpeljal sam. Prosil pa je za polnomoč. katero je enoglasno sprejel. Poziva pa člane, da lahko pove vsak svoje mnenje, vendar ako se ne strinjajo s korakom, je njemu podana nezaupnica. Deklaracija je bila sprejeta proti 2 glasovoma. Razburilo nas pa je poročilo, kako je nastopil bivši poverjenik L. Jelene proti uredniku »Učiteljskega Tovariša«. Sestavila se je brzojavka ter se odposlala na meroda.ina mesta. Predsednik povdarja, da je ravno ta nastop dokazal potrebo deklaracije. Učitelj v šoli naj ne pozna r,obenih strank, deluje naj v blagor naroda in države. Zunaj kot človek pa se lahko udejstvuje v kateri stranki se hoče.
Učit. dom v Mariboru. Priporočal je predsednik v toplih besedah pristop članov; vendar pa je prosta volja vsakogar, da pristopi. Prisiliti se ne more nobenega, še manj pa predpisati davek na plačo.
Kot zastopnik za občni zbor je izvoljen tov. Plauer.
Revizija pravil UJU. Pogovorilo se je od točke do točke in so se že ista odposlala pover-jeništvu. Sprožila se je pa tudi zahteva, da se v mariborski oblasti osnuje samostojno poverjeništvo s sedežem v Mariboru. Stanovski list pa kakor sedaj v Ljubljani. Ta predlog je bil enoglasno sprejet.
Tajnica ie podala letno poročilo, katero se je vzelo na znanje.
Tov. blagajničar je poročal o letnem stanju blagajne. Ker pa še niso vsi plačali zaostale članarine, zato ni mogel podati končne vsote. To-variši-ice: novo leto je že minulo — čas, ko je treba poravnati stare dolgove, pa ne samo kje drugje, ampak tudi pri društvenem blagajniku, kateri se prav lepo priporoča. Pregledovalca računov sta našla vse v najlepšem redu i'n tov. blag. ie dobil absolutorij.
članarina: Določilo se je, da ostane članarina v prihodnjem letu, kakor v minulem.
Volitve: Volitve so se vršile z vzklikom. Izvoljen je bil sledeči odbor: Rainer Jožef, Feigel Otilija, Janžekovič Matko, Hrastnik Alojzija, Hribar Franjo, Logar Franjo, Plauer Albert, Živko Janko, Vari Ludvik, Kranjc Alojzij, Vauhnik Helena.
Slučajnosti: Tov. Hribarjeva je predlagala za cilj majniškega izleta Rogaško Slatino. Predlog se je enoglasno sprejel.
Glede predpisanega referata se naše društvo priključuje izvajanjem ptujskega učit. društva ter odklanja vsako obveznost.
Tov. predsednik pozdravi došlega sreskega šolskega nadzornika g. Koropca, koji je došel da nam razloži izpolnitev »Uslužbenskega lista«. Za ves njegov trud in razlago se mu predsednik najtopleje zahvali. Do svidenja na majniškem izletu.	^ .
+ Celjsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 13. marca t. 1. v Celju. Od 138 članov je bilo navzočih 112.
Tov. predsednik ob nastopu pozdrav« lja članstvo in z iskrenimi besedami omenja za» služno delo odstopivšega predsednika tov. Sivke.
Razburjenje, ki ga je delklara» cija vzbudila v naših vrstah, prehaja v mirno razmišljanje, ki do skupščine dozori. Glavno načelo deklaracije je depolitizacija sta«
novske organizacije. Z osebno izpremembo v vodstvu bo ta smer obveljala. — Smo narodni učitelji. Če se socijalno in gospodarsko udejstvu« jemo v narodu, bo ta cenil nas in bo naše pro« svetno delo uspešno.
O reviziji pravil UJU je društvo sklepalo in je stavilo primerne predloge.
V	prosvetni odsek je bil izvoljen tov. Tiran, sicer je odsek ostal isti. Računskim pre» gledovalcem sta bila izvoljena tov. Zupanek in Rejec.
Mnogo se je razpravljalo o službeničkih listih. Tu je tov. nadzornik podal pojasnila.
Predaval je g. profesor Orožen »O tis pičnih razlikah človeške duševnosti«. Predstavil nam je znanstveni, estetični, gospodarski, soci« jalni, politični in nabožni tip. Povdarjal je vaz« nost diferencijalne psihologije v javnem življenju in zlasti v šoli. Globoko zasnovano in jasno po» dano predavanje je članstvo sprejelo s polnim zanimanjem in prisrčno hvaležnostjo.
+ Ljubljansko učiteljsko društvo je zboro« valo dne 6. marca t. 1. v risalnici šole pri sv. Jas kobu ob velikem številu članov.
Obravnavala se je le deklara» cija, ker se je zadeva glede premembe pravil izročila posebnemu, v ta namen izvoljenemu od« seku, da jo prouči in stavi predloge na prihod« njem zborovanju.
Tov. predsednik je po otvoritvi prešel takoj na dnevni red in sicer k debati o dekla« raciji in v ta namen podal besedo prvemu pro« govorniku tov. Vilko M a z i j u. Ta nam je v globoko zamišljenem govoru (ki ga prinašamo na drugem mestu) očrtal dosedanje stanje in odprl pogled v bodočnost. V dokaz, da je govoril iz srca pretežni večini navzočih, je burno odobra« vanje, ki je sledilo njegovim izvajanjem.
Za njim je govoril tov. Jo s. Ambroži č, ki je v svojem stvarnem poročilu obdelal dekla« racijo podrobno odstavek za odstavkom. (Tudi njegovo poročilo prinašamo na drugem mestu.)
Nato se je oglasil k besedi kot protigovornik tov. Fran Mlakar. Smisel njegovega daljšega izvajanja je ta, da je deklaracija tudi po nje« govem mnenju sprejemljiva, ker ima dobro jedro in bi jo bilo popraviti le v nekaterih točkah. Stavil je tozadevni predlog, naj se deklaracija izroči v popravo posebnemu odseku, ki jo naj temeljito obdela in nato izkristalizirano predloži v ponovno razpravo na prihodnjem zborovanju.
Za njim je govoril tov. D o s t a 1, ki pa ni podal v svojem izvajanju proti deklaraciji nič stvarnega. Po njegovem mnenju je deklaracija nepotrebna, ne prinaša nič novega, ker je vse to ohseženo že v pravilih in da ni imela drugega namena, kot to, da je naperjena le proti eni osebi, t. j. proti tov. Jelencu. — Stavil je končno predlog, naj se o njej glasuje poimensko na podlagi blagajniškega zapisnika članov.
Tov. Ivan Dimnik je nato odgovarjal na izvajanja predgovornikov tov. Mlakarja in D o s t a 1 a z navedbami stvarnih dokazov o ne« pravilnem, nasilnem postopanju bivšega pover« jenika.
Razvila se je nato debata, ki pa je bila kratka in se je omejevala večinoma le na razne predloge. V njo so posegli tov. Mlakar, S a « dar, D o stal, Ambrožič, Dragan in Dimnik in stavili predloge in sicer:
Tov. Mlakar, naj se deklaracija izroči v redakcijo in naj se nato ponovno razpravlja o njej; tov. Dostal predlaga, naj se ne razprav« lja več o njej, temveč naj se takoj glasuje.
Končno se je glasovalo o predlogu tov. Sadarja, naj se deklaracija sprejme ter izroči v popravo besedila redakcijskemu odseku, ki naj se v ta namen izvoli.
Za ta predlog je glasovalo 44 tovarišev in tovarišic za, proti pa 7. Deklaracija je s tem spre» jeta in ne pride več v razpravo.
Nato so se izvršile volitve redakcijskega odseka, v katerega so bili izvoljeni tovariši Dimnik, Ambrožič, Mazi. Mlakar in tovarišici Kalinova in Sodnikova.
Pri slučajnostih je bil sprejet pred« log tov. Sadarja, da bi smeli upokojenci po želji izbirati med Popotnikom in Zvončkom, na« kar je tov. predsednik zaključil ob 20.30 zbo« rovanje.
+ Učiteljsko društvo za konjiški okraj je
zborovalo dne 8. II. 1926 v Konjicah ob navzočnosti 51 članov-ic.
Po običajnem pozdravu članstva čestita tov. predsednik tov.-ici Franu in Dragici Brglez, Antonu Strigl in Franu Šega k njihovem imenovanju na nova službena mesta.
Volitve: V odbor so bili izvoljeni tov.-ice: J. Kržič, preds., Fr. Friedl, nam., A. Pirjevec, tai., R. David, blag., H. Schell in A. Bercé odbor,; M. Pleško, K. Mravljak ,in L. Dobnik nam. To je bila dopolnilna točka k občnemu zboru.
Predavanje. Tov. Bercé je obravnaval temo »Šola in dom« prav temeljito. Povdarjal je, da se mora vez med šolo in domom utrditi in ojačiti z vsemi pripomočki.
Tov. nadzornik Bož. Gselman tolmači točko »Službeničkega lista« in poroča o pravilnem in praktičnem postopanju v raznih uradnih zadevah.
Izvoli se odbor,, kateri poda referat in izjavo o »Januarski deklaraciji«. Odbor sestoji': H. Schell, preds., Fr. Brglez, A. Bercé in M. Bezlaj odb.
V	debato k raznim točkam so posegli tov. Fr. Friedl, Fr. Brglez, K. Mravljak in M. Bezlaj.
+ Učiteljsko društvo za kozjanski okraj je zborovalo dne 6. marca 1926 v Kozjem. Navzočih 22 članov.
Tov. predsednik je otvoril zborovanje s pozdravom na navzoče, posebno je pozdravil vse novodošle tovariše(ice), ki so se prvič ude« težili zborovanja v našem okraju.
Zapisnik. Tov. tajnica je prečitala zapis» nik o zadnjem zborovanju, katerega je vzel občni zbor na znanje.
Tajniško poročilo. Iz tega je raz« vidno, da je imelo društvo v minulem letu 3 zbo« rovanja in 2 predavanji. V letu 1925 je štelo društvo 39 rednih in 2 častna člana. Med letom je zapustilo društvo 13 članov, nekaj radi pre« mestitve iz tega okraja, nekaj pa radi upoko« jitve, 2 članici sta izstopili.
Blagajniško poročilo je podala tov. Slava Rauter. Blagajna izkazuje 7841 Din 70 par prejemkov, 7481 Din 75 par izdatkov in 359 Din 95 par prebitka. Račune sta pregledala tov. Po« točnik in Otilija Rauter ter našla iste v redu.
Volitev odbora. Izvolil se je sledeči odbor: Ivanuš Robert, predsednik, Potočnik Ante, podpredsednik, Stadler Milka, tajnica, Špan Mara, namestnica, Rauter Slava, blagajničarka, Hernaus Josip, namestnik.
Slučajnosti. Pri tej točki se določi čla« narina, ki znaša 180 Din letno. V tem je všteta članarina Slov. Sol. Mat, Jugosl. Mat. in podpora učit. naraščaju. Z učitelji poročene učiteljice pla» čajo 50 Din. Prihodnje zborovanje se vrši v Pod» sredi meseca maja.
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljska Samopomoč. Dne 11.
aprila 1926 ie umrla članica Slava Ja-kopec v Senovem pri Rajhenburgu. Dediču se ie nakazala posmrtnina v znesku 9380 Din. — Učit. Samopomoč ima danes (20. aprila 1926) 1892 članov, posmrtnina znaša 9460 Din.
UČITELJSKI ZDRAVILIŠKA DOM V ROGAŠKI SLATINI R. Z. Z O. Z.
Šesti redni občni zbor se ie vršil dne 2. februarja 1926 v Celiu. Navzočih oziroma s pooblastili zastopanih ie bilo 38 zadružnikov. Iz poročila <načelstva, ki tra ie nodal zadružni načelnik Anton Gnus šolski ravnatelj v ook. na Dolu pri Hrastniku, se povzame, da ie štela zadruga koncem ¡poslovnega leta 1925, 163 zadružnikov z vplačano deležno glavnico 42.880 Din.
Skupni denarni promet ie znašal 39.636:78 Din.
Po odobreni bilanci z.našaio:
Aktiva:
Hiša in posestvo . • •	47.059-60	Din
Pohištvo......8.331 44	»
Perilo in druga oprema .	11.096-15	»
Naložen denar ....	17.004 19	»
Vrednostni papirji . . .	1.150-—■	»
Poštna hranilnica . . .	102-20	»
84.743-58 Din.
Vsota aktiv . Pasiva:
Deleži..............42,880-— Dim
Izposojila............35.000 —	»
Prehodni zneski ...	.30-— »
Rezervni zaklad . . •	6.687 67	»
Čisti dobiček..........145 91	»
Vsota pasiv . . 84.743 58 Din.
Rezervni zaklad znaša po pripisu čistega dobička 6833-58 Din.
Po sklepu občnega zbora se naznanja zadružnikom sledeče:
1.	Zadružniki, ki posetiio zdravilišče. so deležni nastopnih ugodlnosti:
a)	užvaio 75% popust od cene sob v »Učiteljskem domu«;
b)	olačuieio kot soposestniki hiše le polovično kopališko in godb en o takso.
2.	Članom, ki so bili vplačali do 1. januarja 1925 polni delež se izplačajo 5% obresti, ako zahtevajo izplačilo v štirih tednih po tem razglasu.
3.	Zadružniki, ki olačuieio delež v mesečnih obrokih po 25 Din se pozivajo, da poravnajo zaostale obroke oočenši z aprilom t. 1. zaporedno mesec za mesecem. ker se iih bo sicer črtalo v zadružnem imeniku, a niih vplačila na zapadejo v zmislu zadružnih pravil rezervnemu zakladu.
4.	P. n. učiteljska društva in njih članstvo-se nuino vabijo, pristopiti k zadrugi. Delež znaša 250 Din. ki se lahko plača naenkrat ali v zaporednih mesečnih obrokih po 25 Din. pristopnina 25 Din.
Pristopila so doslej sledeča društva: 1 celjsko 2. mariborsko (mesto). 3. ma-renberško. 4. ptujko. 5. šmarsko-roga-ško 6. šoštanisko. 7. vransko. iz mariborske oblasti, i-/ ljubljanske oblasti na: 8. brežiško-sevniško. 9. kamniško. 10. kranjsko. 11. krško, ili 12. laško.
Ostalih 20 društev se naproša, da odgovorijo na poziv iz leta 1924. (meseca iunija)
Ako pristopi še 50—60 članov, bo dom plačan, na kar se bo razmišljalo o nakupu »Zdraviliškega doma« ob morski obali.
»Zrno do zrna----!«
Vsa podrobna pojasnila se dobe pri zadružnem načelniku.
—g Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam v Ljubljani
je imelo za poslovni leti 1924. in 1925. svoi občni zbor 31. marca 1926.
Predsednik lurai Režek se ie s toplim1: besedami spominjal umrlih članov ter ie pozval navzoče, da so se dvignili s sedežev v počeščenje njihovega spomina in v znak sožalia.
Iz tainikovega poročla poročamo sledeče: V omenjenih poslovnih letih so izstopili 3 člani, umrli pa so: Valentin Burnik. Valentin Clemente. Jakob Dimnik in Ivan Thuma. Preminuli so bili iz-borni člani, dobri tovariši, skrbni očetje in vneti sotrudn-ki na kulturnem polju. Posebno oa se moramo s hvaležnostjo spominjati pokojnega Jakoba Dimnika, ki ie izven zvestega in odličnega izvrševanje v, svojem poklicu, vztrajno
vestno in spretno deloval pri vseh učiteljskih organizacijah. Od leta 1892. je bil odbornik našega društva in od leta 1897. pa nepretrgoma predsednikov namestnik do svoie prezgodnje smrti. Pri odborovih sejah in na občnih zborih je s prirojeno žilavostio. ki je izvirala iz dobrega, mehkega njegovega srca. do-sezal gmotnih podpor za učitelje, njihove vdove in sirote. — Blagi pokojniki naj počivajo v miru, mi pa jih hranimo v častnem 'in hvaležnem soominu!
Društvo ie imelo koncem leta 1925. še 70 članov, 37 vdov. 11 sirot oo očetu in 1 siroto oo očetu in materi.
Pristopil ni nihče in naibrže tudi v najbližji bodočnosti ne bo. ker nudi društvo sedaj vdovam in sirotam z oz.rom na današnje denarne razmere premajhne pokojnine. Zato se pojavljajo želje, naj bi društvo likvidiralo. Tem željam Da n'i tako lahko ugoditi, ker imajo dru-štveniki oziroma njihovi najljubši v pra" vilih zajamčene gotove i pravice, društvo pa dolžnosti. To dvoie pa bi se dalo odstraniti le s pogajanjem z vsakim članom oziroma podporo vž.vajočo osebo; pri nedoletnih pa bo treba dobiti dovoljenje od varstvenega sodišča potom kolekovanih prošenj. Nekater; člani pa imajo otroke v nainežnejši dobi. Tak oče. če ima srce na pravem mestu, ne more in lahko rečem, ne sme bit; proti obstoju društva, ker mu to ob razidu glasom § 40. pravil ne zagotavlja nikake odškodnine.
Ako bi se društvena namera posredovanja od osebe do osebe posrečila, bi bilo možno društvo razpustiti potom občnega zbora, ki bi bil sklepčen ob navzočnosti % vseh članov, t. j. po današnjem stanju 54 in bi moralo za razpust glasovati dve tretjini, t. i 36 udov.
Pred vojno <je uudlilo društvo toliko, kakor sedai. a takrat so izdale podpore petdesetkrat več. Ali ni upanja, da pokojnine v doglednem času dosežejo več;o veljavo in večj znesek — enak bivšim kronam? Mislim, da se taki nadi ne moremo in ne smemo odreči. Zato želim, nai društvo živi in doživi boljših časov v blagor učiteljskim vdovam in sirotam!	'
Blagajnik Jakob Furlan ie podal računski zaključek, iz katerega ie razvidno. da znaša društveno premoženje 33.406.24 Din. V preteklem letu se ie premoženje dvignilo za 1255.14 Din
V odbor s0 bili Izvoljeni: Jurai Režek (predsednik). Luka Jelene (predsednikov namestnil^). Jakob Furlan (blagajnik). Aloizii Keceli (tajnik). Josip Až-man. Avgust Korbar. _ Anton Likozar, Ivan Petrič in Jakob Žirovnik (odborniki). za oreeiedovalce računov oa: Ivan Erbežnik. Fran Kavčič in Vendelin Sadar.
DRUŠTVO ZA ZGRADBO UČITELJSKEGA KONVIKTA V LJUBLJANI.
Poročilo o občnem zboru, ki se je vršil 11. aprila ob 9. uri dopoldne v Ljubljani v risalmioi drž. učiteljišča
O b č n ii zbor 1 e o t v o r i 1 predsednik tov. Josip L a p a i-n e ob 9. uri oziroma pol 10. uri. pozdravil vse došlo učitelistvo in konstatiral sklepčnost, ker ie bilo navzočih 50 članov.
Podal ie zgodovinsko slilko ustvar-iama konvikta in nienih borcev kot Dimnika. Žumra. Furlana, Režka. Keelja, Gangla in drugih. Smotreno so iskali ciljev in sredstev, da omogočijo Kon-vikt Najplodnejša ie bila doba prvih desetletij. Med in po vojni pa ie društvo !»e boli životarilo. Treba ie bilo več požrtvovalnosti in prišla ie ideja obvezne člaparine. pravil in gospodarskega programa. Konvikt smo prevzeli samo vsled socialnih razmer, ne pa iz ikalkih sebičnih namenov. Oprijeli srno se dela edino iz človekoljubnih ozirov in osredotočili vse sile. da dvignemo gospodarstvo. našli smo na težke obremenitve, katerih smo se skušali razbremeniti in
de do kruha, da si zasigura boljšo bodočnost. kot na so io imeli njihovi očetie učitelji. Ustanovili so društvo, da si postavijo lasten dom — spomenik bodočnosti. v katerem nai bivaio naši najdražji. Dolga ie bila pot do udejstvitve in še ni končana. Minula ie tridesetletnica, a kje je Konvikt? Treba ie bilo misliti na preokret — treba ie bilo več energije, porabit; več moči in dati več. da bi enkrat stala ponosna stavba. V srcih naših učiteljev-očetov, v solzah učiteljskih vdov se ie ooraiala vedno večia želja, vedno večie hrepenenje, da se ustvari dom — to posebno 00 vojni, ko ie marši" kateri hribovski učitelj-oče z bridkostjo v srcu zrl na doraščaiočo deco brez izobrazbe in možnosti do boljše bodočno-
sti. Treba ie bilo z lakostio na delo ustvariania. ki se ie začelo pred 30. leti in se ustvarja danes ob 31. rednem občnem zboru
Potreba ie rodila spremembo. Podeželsko učitelistvo ie uvidelo, da se bo društvo oiačilo. če stopijo na delo tisti, ki so »doma« najpotrebnejši — to je podeželsko učitelistvo. Sestavili smo nova pravila, ki so bila sprejeta in potrjena. Na izrednem občnem zboru 27. septembra 1925 ie dobilo podeželsko učitelistvo mandat nad društvom. Uresničila se ie želja tistih, ki so hoteli, da se Konvikt čimprej zgradi Zapomnite si: Niso nas vodili pri tem sebični, ampak zgolj human tami nameni.
(Dalje prih.)
ARGUS le naš najboljši Informacijski zavod
ARGUS I"18 v vseh mestih svoje poverjenike__
ARGUS dale Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-
Industrljsklh podjetij In privatnikov_
ARfltJS.0*6 Informacije so vsikdar točne Izčrpne
In hitre___
ARGUS 88 nahaja v Vuka Karadžlča ul. II. Beograd ARGUS-ov telefon je 6-26, a brzojavni naslov Argus
KOV3I
Pravkar izšlo!
NOVO!
Peta Ffnkova ZBIRKA
važnejših novih naredb in odredb
za
osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji
Cena broš. zvezku Din 32 — Zbirka obsega naredbe
za čas od 1. julija 1924. do 31. decembra 1925.

A
POSLANO.
»V OBRAMBO IN REŠITEV STANOVSKE ČASTI.«
Gospod Šmajdek se je poslužil v »Jutru« neresničnih podatkov in prosto zavitega bias tenja moje časti, da bi s tako zavitimi podtikanji uničil osebno mene in rešil načelni pokret z osebno gonjo.
Prva neresnica je njegova trditev, da sem jaz inspirator deklaracije. — Resnica je, da je deklaracijo sestavilo po objavi dnevnega reda seje širjega sosveta Mežiško učiteljsko društvo na temelju načel, ki jih je to društvo zastopalo in predlagalo poverjeništvu že vsa leta prej. Dokaz temu je članek tov. Močnika »Kako je nastala deklaracija« v 14. štev. »Učit. tov.« t. 1. in članek odbora Učit. dr. za Mežiško dolino »Naš odgovor na klevete« v 15. štev. »Učit. tov.« t. 1.
Druga neresnica je trditev »če bi Jelene in Dostal prej spoznala Dimnika, bi v tem slučaju lahko preprečila Dimnikovo značajno deklara« cijo«. — Resnica je, da sem napram Jelencu in Dostalu igral odprte karte in ko sem spoznal bivšo smer stanovske politike za kvarno, sem odkrito to priznaval in napisal v 39. štev. »Učit. toy.« v oktobru lan. leta članek »Za etične, kul« turne in socialne vrednote naše organizacije« s polnim svojim podpisom. Isto smer sem zasto« pal odkrito in javno proti Jelencu in Dostalu na seji ožjega sosveta dne 28. nov. 1925, kar lahko izpričajo vsi člani ožjega sosveta. — V dekla« raciji tudi ni ničesar neznačajnega.
Tretja neresnica je, da bi kdaj smatral »Učit. tov.« za svoj družinski list. — Resnica je, da sem g. Šmajdka pozval na seji ožjega so» sveta dne 10. aprila t. 1., naj mi navede, kdaj sem izrabil list v prid svoje družine, a mi ni mogel tega dokazati. Posebno nečastno se mi pa
mesecev in da je bil rezultat že tri mesece prej javna tajnost. Nerazpoloženja, ki je vladalo povsod proti prosvetni upravi, pa nisem bil jaz kriv.
Sedma neresnica je, da bi se od koga za« deva »drugače raztolmačila kot od mene«. — Resnica je, da je isti gospod, ki ga Šmajdek omenja v »Jutru«, dal deputaciji isto razumeti, kakor sem jaz tolmačil — da je zadeva odbita.
Osma neresnica je, da sem »kršil tajnost sej gospodarskih organizacij«. — Resnica je, da niti po pravilih ni ta tajnost predvidena in ni bilo tudi zadevnega sejnega sklepa. Specialno v tem slučaju pa ni govora o tajnosti, ker so o prvi zadevi drugi člani javno govorili že dan pred sejo po ljubljanskih gostilnah, druga za« deva pa nima zveze z gospodarsko tajnostjo.
Deveta neresnica je, da bi jaz izvršil s tem kako zlorabo. — Resnica je, da ni govora o krše« nju tajnosti in tudi obe činjenici, ki sem jih na« vedel, odgovarjata istini. Nisem se poslužil ne« resničnih in zavitih podatkov, kakor g. Šmajdek.
Kogar zanima moja stanovanjska zadeva z g. Furlanom pred šestimi leti, na katero gosp. Šmajdek namigava, ta si lahko ogleda akte sta« novanjskega sodišča pri odvetniku, ki je imel to in druge moje stanovanjske vloge v rokah in bo videl, koliko je vredno Šmajdkovo namigavanje.
Deseta neresnica je, da je deklaracija le osebrti boj proti Jelencu. — Resnico dokazuje zgoraj citirani Močnikov članek in so ji priča vsi tovariši, ki so bili navzoči na sestanku 3. jan. t. 1. v Mariboru, da je vse gibanje bilo načelno in ne osebno.
Tako z neresničnimi podatki rešuje stanov« sko čast g. Šmajdek, predsednik Kluba demo. kratskih učiteljev, ki hoče za vsako ceno iz na« čelnega vprašanja napraviti osebno in na ta način pobiti načelno nasprotno strujo.
Po zaslugi njegovi in njegove ožje okolice ne čutim danes več moralne obveze do demo«
zdi, da je predsednik Kluba demokratskih uči« ™	™ ^
teljev pobral ta neresničen očitek iz svoječasnih bratske stranke, ker se je isto izraouo, da je notie »Slovenca«.
Četrta neresnica je, da sem že dva meseca prej pripravljal pot deklaraciji v listu. — Re« snica je, da bi deklaracije sploh ne bilo, če bi na seji ožjega sosveta dne 28. nov. 1925 ne za» hteval Jelene, da pride točka o smeri stanovske _	politike na dnevni red seje širjega sosveta, ker
kar se bo v bodočnosti naibrže «rodilo. je hotel tam iz politično strankarskih ozirov za«
htevati redakcijski odbor za »Učiteljskega tova« riša«. To izpričuje gori citiran članek tov. Moč« nika, o Jelenčevi zahtevi pa pričajo lahko vsi člani ožjega sosveta.
Peta neresnica je, da bi v listu »dva meseca prej roval proti SDS«. — Resnica je, da sem na seji ožjega sosveta pozval Jelenca, ker mi je očital isto, naj mi to dokaže, a mi ni mogel na« vesti niti enega slučaja. Dokaz temu je tudi »Učiteljski tovariš«, ki vsebuje le članke v sta«
Tajniško poročilo ie podal tainik tov. Janko Štefe in izvaial-
LanSko leto ie minilo dolgih 30 let, odkar ie vzklila misel oo ustanovitvi društva, ki bi bilo v korist ne samo uči-telrstvu. ampak tudi njegovi ded. Takrat se ie že porodila misel, da mora novsko obrambo in kritiko prosvetnega režima, učitelistvo edino z lastno oomočto dvi- ne P" rovarienia Prot! SD,S-
uuiici.oi.yu euinu 6 '<"<•	V,,., 1 .	Šesta neresnica je, da sem »s tem največ
gniti sebe Takrat so uvideli radikalni prip0m0gei, da se odločilni možje niso mogli organizatori llčitelistva. da ie treba de- ogrevati za stanovsko gospodarsko vprašanje«.— ci doma, da ii je treba ¡izobrazbe, da pri- Resnica je, da se je ta zadeva vlekla že sedem
s svojim glasilom nastopala proti stališču vseh učiteljev-demokratov-dekiarašev in se je vmeša« vala v interno vprašanje našega stanu, mene pa osebno blatila.
To je moja zadnja beseda z g. Šmajdkom in vsemi, ki me bodo še osebno blatili v »Jutru« in drugje. Razsodni ljudje bodo itak uvideli, kje je resnica. Novi pokret ni odvisen i od .¡moje osebe, zato ga tudi ubili ne bodo z mojo osebo. Ideja ima dovolj krepkih borcev, zato mi ni treba več čuvati niti svoje osebe zaradi st\an, ker se zavedam, da je dovolj borcev za novo smer, ki bodo prijeli tudi za delo mesto mene.
Boril se bom pa še naprej da naša stanov« ska organizacija ostane stanovsko neodvisna m ne ekspozitura ene ali druge stranke. Četudi ste me osebno opljuvali po »Jutru« in drugače do golega sem si v svesti, da pri razsodnih ljuden pada 'to blato nazaj. Vere v to pa mi ne vza« mete, da se bo učiteljstvo otreslo tudi imena
Cankarjevih hlapcev.
V Ljubljani, 20. aprila 1926.
Ivan Dimnik.
J