LETO (ASO) XLV (39) Štev. (No.) 43 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 30. oktobra 1986 Pot iz socializma Kardinal Kuharič v Slovenski hiši Prišla mi je v roke drobna knjižica kot šesti zvezek občasne publikacije Svobodni pogledi, ki jih izdaja list Svobodna Slovenija v Buenos Airesu. Naslov knjižice se' glasi: Pot iz socializma, napisal pa je njeno vsebino priznani slovenski gospodar, stvenik, sociolog in kulturni delavec širokega znanja dr. Marko Kremžar. V knj'žici obravnavani socializem zajema široko polje raznih socializmov, od njegovega ekstrema v komunizmu prek zmernejšega z Marxo-vo teorijo prepojenega gospodarske, ga socializma do “močno po svetu razširjenega demokratičnega socializma (imenovanega socialna demokracija), ki je porinil med staro šaro marksistične ideje o zgodovinski nujnosti uvedbe Marxove verzije social, ne ureditve in prilagoditvi ekonomske dejavnosti takšni ureditvi tudi s silo. Ta zvrst socializma je zavrgel tudi marksistično normo življenjskega ateizma in se proglasil v tem oziru za nevtralnega. Vendar je pridržal v praksi nauk, da je družba pod poedinim človekom, kakor tudi načelo o prednosti javnega (državnega) lastništva proizvodnih sredstev in o socializaciji gospodarskih ustanov, ter po svetovnem nazoru mate-rialistično vrednotenje življenja. 1 V tem se razlikuje od krščanskega socialnega nauka (Rerum nova-rum papeža Leona XIII.), ki te elemente demokratičnega socializma od. klanja in predlaga reševanje socialnih problemov na osnovi Kristusovega nauka o absolutni primarnosti človekove osebe pred vsem drugim in o transcendentni naravi človeške duše. Rekli smo, da išče slovenski gospodarski in socialni znanstvenik dr. Kremžar v svoji knjižici pot iz so-cial zma. Pot — kam? Vsaka pot nekam drži, nekam pelje, kam naj vodi pot iz danes tako mogočnega socializma na svetu? V kakšen drugačen socialno-gospodarski sistem? Spontan in poceni odgovor bi se glasil: V kapitalizem. Že res, da je kapitalizem drugi, nasprotn' pol človeškega sožitja na tem svetu in ne-sporni oče današnjega socializma. Vendar odgovor na vprašanje ni tako preprost in enostaven. Kakor je na svetu več vrst socializma, kakor smo zgoraj na kratko pokazali, tako velja isto za kapitalizem. 30 let od vstaje Pred 30 leti je v Budimpešti 23. oktobra 1956 izbruhnila vstaja, v kateri so se Madžari uprli Sovjetski zvezi in njeni okupaciji. Vlada, ki je sicer ostala komunistična, se je vsaj deloma odprla na Zahod, a so jo sovjetske čete v nekaj tednih pogazile. Študentje in delavci, intelektualci in meščani, vsi so se uprli in zahtevali demokracijo ter da se sovjetske čete umaknejo iz države. Tedaj pa je 200.000 tisoč sovjetskih vojakov pod okriljem težkih tankov 4. novembra vdrlo na Madžarsko in v krvi zadušilo vstajo — protirevolucijo, kot so dejali. Tedaj je padlo nad 3.000 upornikov, več stotin je bilo usmrčenih ali deportiranih. Predsednik vlade Imre Nagy je bil obsojen na smrt, na oblast pa je prišel Janos Kadar, ki je še danes vodja madžarske partije. Zahodni demokrati so samo gledali to morijo, a na pomoč niso priskočili. Sedaj je ob 30-letnici te vstaje 122 oporečnikov z Madžarske, češkoslovaške, Vzhodne Nemčije in Poljske naslovilo svetu poslanico. V tem prvem skupnem dokumentu oporečnikov iz vzhodnih zasužnjenih držav podpirajo borbo za bolj svobodno življenje svojih dežel ter da je upor pred 30 leti pokazal, da „madžarsko ljudstvo hoče svobodo, demokracijo in nevtralnost“. Primerjajo med seboj razne take upore in kažejo, da „so bili madžar- Klasični kapitalizem je nastal iz preživelega sistema fevdalne družbe, iz katerega si je človeštvo želelo z večjo splošno in osebno svobodo. Toda fevdalnega gospoda je zamenjal kapitalistični magnat, ki je bolj od svojega fevdalnega prednika skušal iztisniti krt in znoj iz ubogega de-lovnega človeka. Široke ljudske plasti so si v tej situaciji nekoliko skušale pomagati s svobodnimi poklici raznega obrtništva in se združeval?, v tako imenovanih cehih, a proboj denarnega gospodarstva je bil dovolj močan, da je kapitalist dirigiral socialno in gospodarsko življenje teda, nje dobe. Kapitalizem je izrastek človekovega stremljenja po svobodi, široki svobodi na vseh sektorjih življenja in delovanja. Veljalo je to tudi in zlasti za popolno, od nobenih norm, ukrepov ali sil ovirano svobodo v gospodarstvu, to pa je vodilo v novo, denarno suženjstvo delovnega človeka, ki je v mnogih premerih bilo hujše od fevdalnega tlačanstva. Takšo komaj vzdržno ekonomsko stanje, ki je trajalo stoletja, je rodilo socialno nevzdržne posledice in je kričalo poi spremembi, človeštvo je iskalo izhoda v socializmu in komunizmu, kateremu je Karl Marx dal konkretno obliko in vsebino. Kakor se je klaS'čni kapitalizem gibal v ekstremnih oblikah, tako je ekstremna tudi Marxova doktrina, ki se je v konkretni funkciji začela z boljševi-ško revolucijo v Rusiji 1. 1917 in je zajela že prav znaten del človeštva. Zajela je tudi našo domovino Slo-venijo. Iskanje poti iz tega z revolucijo in nasiljem (uvedenega sistema je zatorej zelo aktualna zadeva, ki bi bilo prav, ko bi bila v mislih in prizadevanjih vsakega narodno zavednega slovenskega človeka. A jasno je, da pot ne more držati nazaj v klešče popolnoma svobodnega kapi. talizma, ki se je itak pod pritiskom zgodovinskega razvoja gospodarske znanost' preživel in postaja v drugačni obliki in funkciji bolj in bolj uporaben in koristen v atmosferi današnje' svobodne miselnosti na vseh področjih človekovega udejstvovanja. Najti in uvesti je le treba pravo mero in obliko kapitalističnega sistema v svobodnem gospodarstvu. L. P. (Am. domovina, 26. sept.) na Madžarskem ska revolucija, kakor tudi vstaja v Vzhodnem Berlinu, praška pomlad in poljska Solidarnošč zatrti ali po sovjetski intervenciji ali po notranji vojaški prisili.“ Oporečniki izjavljajo, da „je cilj njihove borbe politična demokracija, pluralizem, miroljubna združitev Evrope in njena demokratična integracija.“ Podpisani so najbolj znani predstavniki madžarske „demokratične opozicije“, podpisniki češkoslovaške Karte 77 in nekateri člani poljske Solidamošči in KOR (pač pa ne Lech Walensa). Ta poslanica svetu, ki je izšla v nemškem Der Spiegel, nam spet predstavi žalostno usodo Vzhodne Evrope in brezobzirno nasilje Sovjetske zveze. Upajmo, da bo ta klic po svoje pripomogel, da bodo tlačena ljudstva izza Železne zavese vsaj za korak bliže svobodi in demokraciji. n» veste, da ... — da so se sorodniki pokojnega pisatelja Narteja Velikonje, ki je bil ustreljen v prvih povojnih mesecih v Kamniški Ristarci, obrnili na predsednika SZDL Franca Šetinca, da bi dovolil prekop pokojnika ... MLADIKA, Trst 5/6, 1986 Iz hrvaških kakor tudi iz argentinskih časopisov je bilo možno izvedeti, da je prejšnji teden obiskal Svojo hrvaške rojake v Argentini zagrebški nadškof kardinal Franjo Kuharič, ki je tudi predsednik jugoslovanske škofovske konference. Ker je v Argentini velika hrvaška skupnost, je bil kardinal zelo zaposlen, vendar je našel priliko, da je obiskal Slovence in sicer v Slovenski hiši v sredo, 22. oktobra. Ker smo za obisk zvedeli le nekaj ur preje, se je lahko zbrala samo manjša skupina Slovencev, duhovnikov in predstavnikov naše srenje. Kardinal Kuharič je prišel v Slovensko hišo v spremstvu msgr. Vladimirja Stankoviča, ki skrbi za versko življenje hrvaških izseljencev, ter delegata v Argentini p. Lina Pe-dišiča OFM, velikega prijatelja pok. msgr. Oreharja. Sprejel jih je slovenski delegat dr. Alojzij Starc, ki je kardinala najprej popeljal v cerkev Marije Pomagaj pozdravit Kristusa v tabernaklju. Nato mu je predstavil zbrane Slovence ter mu pozneje razkazal cerkev, šolske prostore, dvorano kakor tudi pisarniške sobe. Kardinal Kuharič je ob obisku v knjižnici Zedinjene Slovenije tej tudi daroval zanimivo knjigo o Zagrebu. Nato se je mala družba skupaj z gosti podala v obednico Slovenske hiše. Tam je kardinala nagovoril delegat slovenskih duhovnikov dr. Alojzij Starc, ki mu je v kratkih besedah orisal naše versko delovanje. Med drugim je dejal: „Nedeljo za nedeljo se zbiramo pri slovenskih mašah. Povezujejo nas naši Domovi, organizacije, šole in tisk. V Argentini deluje 65 slovenskih duhovnikov, cd teh 14 v večji ali manjši meni med Slovenci. Iz naše skupnosti je izšlo v teh 40 letih okrog 80 duhovnikov. Vaše nadpastirsko delo z zanimanjem in molitvijo spremljamo. Zahvaljujemo se vam za junaško 'pričevanje in za modro vodenje krajevne Cerkve ter za vso vašo ljubezen do bratov in sestra p'o svetu. Pri vašem odgovornem delu vam želimo mnogo božjega blagoslova. Vsem vašim škofom in vsem vernikom ponesite pozdrave, predvsem pa sporočite naše dobre želje ljubljanskemu metropolitu dr. Alojziju Šuštarju in vsem slovenskim škofom in vernikom.“ Kardinal Kuharič se je nato zahvalil pozdravu in naslovil nekaj misli zbranim Slovencem. Najprej je omenil, da je v Argentino prišel naravnost iz Stične. Tam se je namreč prvikrat sestala v Sloveniji jugoslovanska škofovska konferenca, ki je zelo složna, čeprav so v njej Slovenci, Hrvati, Albanci, U-krajinci in Madžari, in v njej 'vladajo topli medsebojni odnosi. Kardinal je dejal, da vedno, kadar obiskuje Hrvate po svetu, mimogrede tudi obišče Slovence, da jim izkaže bratsko ljubezen in da vidi, kako Cerkev tako doma kot v tujini živi v duhu vere. DELEŽ SLOVENIJE V JUGOSLOVANSKEM GOSPODARSTVU Od vseh delavcev v Jugoslaviji jih je v Sloveniji zaposlenih 13%. Ti ,so ustvarili 17,4% celotnega državnega prihodka. Še bolj pomembne so naslednje številke: Slovenija je izvozila 20% vsega jugoslovanskega izvoza, uvozila pa je 17,2% blaga vsega jugoslovanskega uvoza. Navedene številke veljajo za prvo polovico letošnjega leta. Pri tem moramo imeti pred očmi dejstvo, da je v Sloveniji le 9% vsega jugoslovanskega prebivalstva. Nato je čestital Slovencem v Argentina, da smo zgradili svoj center, kajti v identiteto ‘človeka spada tudi njegova pripadnost tako družini kakor tudi narodu s svojim jezikom in zgodovino, in tudi pripadnost Cerkvi, v katero vstopimo pri krstu in ki nas povezuje preko vseh časov in narodov. S tem vztrajanjem pri svoji identiteti obogatimo tudi Argentino pa svojo kulturo in nekaj dajemo od svojega kulturnega bogastva. Nato je kardinal Kuharič izpodbu-dil vse naše sonarodnjake, naj ohranjajo svoj jezik, kulturo, vero, ki oplemeniti tudi umetnost in znanost. Poudaril je, da so velik božji dar naši tukajšnji duhovniki, ki ohranjajo zvezo med človekom in božjim. Nato je razmišljal o krizi vrednot, to je vsega tistega, kar' človeka naredi res človeka. To so vrednote vere, upanja in ljubezni, moralnih principov. Zato je treba govoriti mladim na vprašanje, kaj je resnica: \Ohranjati božjo besedo, vero pradedov in Cerkve in iz teh graditi svoje življenje. Za primer je omenil slovensko Stično, kjer so se pred kratkim zbrali mladi, ter njih romanja na Brezje. Ti mladi iščejo vero, iščejo smisel življenja. In ker se opredelijo za Kristusa, po njem tudi hočejo živeti. Ti so temelji, bodočnost Cerkve in naroda. Ti mladi so zelo navezani na češčenje Device Marije: Pripravlja se še v Sloveniji evharistični kongres, da se vcepi v srca mladih vsa svéta dediščina. Opozoril je tudi, da se mora človek vedno zavedati svoje velične in biti vedno koristen član družbe. V tujem svetu mora vedno ohraniti prave vrednbte. K temu služi Slovenska hiša, naše ustanove, srednje Kot smo že poročali, se je letos bil hud boj v Jugoslaviji, kdo bo novi predsednik pisateljskega društva. Srbija, na kateri je letos vrsta, je predložila za kandidata Bulatovi-ča, ki pa je zaradi svojih velikosrbskih, centralistično jugoslovanskih in zaničljivih izražanj postal skrajno nepriljubljen in so ga Zavrnili tako Slovenci kot Hrvati, Kosovci ter Črnogorci — zanj pa so se izjavile Srbija, Vojvodina, Makedonija in Bosna. Remi pozicija! Književniki so se zmenili, da bodo nove volitve proti koncu leta. In Srbi so takoj spet kandidirali — s podporo srbske partije — Miodraga Bu-latoviča. Kaj sedaj? Pred mesecem dni sta se izjavili slctoensko in hrva|Jco pi- Letošnjega julija je preteklo 50 let od pričetka španske državljanske vojne. Trajala je do konca marca leta 1939, to je polna tri leta. Špansko ljudstvo je v tem času silno trpelo in kakor čitamo, se rane — zadobljene v tem času — še niso povsem zacelile. V republikanskih vrstah se je borilo tudi okrog 35.000 tujih prostovoljcev, ki so prišli iz mnogih drugih držav. Veliko jih je bilo ranjenih, padlo pa jih je čez 13.000. Zanimivo je vedeti, da se je v teh mednarodnih brigadah borilo tudi nad 1.600 Jugoslovanov, od katerih je več kot polovica padla. O-krog 500 preživelih jugoslovanskih vojakov je skoro tri leta bivalo v francoskih koncentracijskih taboriščih, kamor so so se umaknili skupaj s španskimi republikanci, potem ko so Francove čete prevzele oblast. Španski borci — tako se imenujejo Jugoslovani, ki so se vojskovali v Španiji — so bili med najbolj bojevitimi in odločnimi vojščaki. Ob šole, kulturna in verska predavanja. Poudaril je, da smo tudi Slovenci v tujini predstavniki svojega naroda, da drugi po nas spoznavajo slovenski narod. Tudi narod doma želi, da ga zunaj predstavljamo z vso svojo poštenostjo in vernostjo. „Zato se zatekajte k materi, k Mariji Pomagaj. Naj vam ona pomaga, da skupaj delujete v slogi in da prenesete na mladino svojo zgodovino in svoje slovenstvo.“ Vsi navdušeni so zbrani predstavniki s ploskanjem izrazili odobravanje in zahvalo za kardinalove bodrilne in globoke besede. Predsednik Zedinjene Slovenije Lojze Rezelj se je nato v imenu vseh Slovencev zahvalil nadškofu in poudaril, da nas druži vera v Boga, zaupanje v božjo previdnost in medsebojna ljubezen, nato pa mu je izročil darilo, plaketo sv. bratov Cirila in Metoda, delo akad. kip. Franceta Ahčina, s kratkim posvetilom v spomin na obisk. Posebej je zagrebškega nadškofa pozdravila tudi skupina mladih, ki je tedaj ravno imela vajo na odru; ti so mu tudi zapeli v pozdrav pesmi Slovenija v svetu in Mladinska himna, vsi — tudi gostje — pa smo zapeli Marija skoz življenje. Še malo časa smo ostali v prijetnem pogovoru ob zakuski, nato pa so se morali visoki gosti posloviti. Pred odhodom je kardinal še blagoslovil Slovensko hišo in vse tukajšnje Slovence. In za odhod nam je zaklical: Ostanite v miru! In tudi mi kličemo kardinalu, ki nam je v kratkih urah postal s svojo preprostostjo in prijaznostjo prijatelj, v imenu vseh Slovencev, ki živimo v' Argentini: Hvala vam; in Bog z vami! sateljsko društvo, da niti ne bosta sklicali kakega svojega občnega zbora za debato, ampak vztrajata pri svojih prejšnjih odločbah in zavračata predlaganega. Sedaj pa je vmes prišlo — ne vemo kaj, pritisk, obljube, partija — in je črnogorsko društvo spremenilo svoje mnenje ter se izreklo za Bulatoviča. Kaj bo sedaj na volitvah? 3 proti 5? In če bo Bulatovič izvoljen, kaj bodo storili Slovenci? Dosedaj so zatrjevali, tako posamezniki kot društvo, da jim Bulatovič županil ne bo! In za kaj se bo odločila slovenska partija? Proti srbski ali jugoslovanski? Kmalu bodo volitve... nemškem napadu na Jugoslavijo pa so pobegnili iz Francije in se vrnili v domovino. Tu so se pridružili partizanom in so veljali za najbolj energične in nestrpne organizatorje OF in revolucije. Ob koncu druge svetovne vojne so bili vsi štirje poveljniki partizanske vojske španski borci. V vrstah le-teh je pa bilo tudi okrog 500 Slovencev, od katerih je na španskih tleh padlo skoraj polovico. Tisti, ki so se vrnili domov, so se v veliki večini pridružili partizanom. Jugoslovanske komunistične oblasti so 59 španskih borcev proglasili za „narodne heroje“. Med njimi je sedem Slovencev in sicer so to: Franc Rozman-Stane, Miha Pintar-Toledo, Stane Bobnar, Aleš Bebler-Primož, Dušan Kveder-To-maž, Jože Gregorič in Stane Semič-Daki. Nam, ki smo preživeli v domovini komunistično revolucijo, so ta imena bridko znana. P-. D-ova Bo zmagala trma ? SLOVENCI V ŠPANSKI DRŽAVLJANSKI VOJNI Slovenci na sv. Višarjah Stara slovenska božja pot na Sv. Višarjah je spet dobila za svojega skrbnika Slovenca. Odkar se je prejšnji žabniški župnik Mario Černet ponesrečil, je upravljal župnijo in božjo pot Mario Goriup, župnik iz Ukev. Slovenci smo se trudili, da bi dobili na to mesto spet našega rojaka, ki bi lahko tako ne samo skrbel, ampak tudi pospeševal romanja iz vseh treh dežel, ki se zgodovinsko spajajo na tej točki: Koroške, Furlanije in Slovenije. Končno je upanje obrodilo svoj Sad. 6. julija je videmski nadškof msgr. Alfredo Battisti predstavil v Žabnicah (kamor spadajo sv. Višarje) ncvega župnika, ki je frančiškan p. Božidar Rompler. Oskrbo te župnije in božje poti je odslej prepustil nadškof frančiškanskemu redu iz Ljubljane, ki je v preteklosti že skrbel zanjo. Prvič so prišli tja leta 1905 in ostali do leta 1924. Staro izročilo pripoveduje, da je leta 1360 neki pastir iz Žabnic' iskal izgubljene ovce. Našel jih je na vrhu Višarij, klečeče okoli brinovega grma. Začudeni pastir je zagledal v grmu lep lesen kip Marije z Jezusom. Kip je nesel župniku v Žabnice, a naslednji dan je bil kip ponovno na Višarjah. O vsem tem je župnik obvestil patriarha v Ogleju, ta pa je ukazal, naj na kraju, kjer so našli kip, sezidajo kapelico. Leta 1916 so se Višarje znašle v bojni črti. Zažigalna raketa je zadela hiše pod cerkvijo in ogenj je zajel tudi : cerkev. Marijin kip so malo prej odnesli v Žabnice, potem pa je romal po raznih krajih. Zavetje je našel v Beljaku, Celovcu, Dravogradu in Mariboru, V obnovljeno svetišče se je vrnil 1925. Tudi med drugo svetovno vojno je bilo svetišče zaprto, in sicer od leta 1943. SREDIŠČE MLADIH VSEH NARODNOSTI V celovškem verskem tedniku Ne- Slevestei na Kornškem „Podpora“ Slovencem znaša letno 20.000 šilingov. Uradno se imenuje pospeševanje. Povprečni zaslužek nekega nasta vij enea, recimo pripadnika slovenske narodne skupnosti, doseže letni davek 35.000 šilingov. Torej sam Slovenec plačuje več davkov, kot dobi celotna njegova skupnost podpore. „Velika puntarija“, ki jo je verjetno najboljši pisec slovenskih zgodovinskih dram, dr. Bratko Kreft, napisal leta 1937, na slikovit način prikazuje usodo slovenskega in hrvaškega kmeta v šestnajstem stolet- Dr. Nataša Krečičeva Dr. Vlado Bevc1 iz San Ramona v Californiji (ZDA) je pred kratkim izdal „Rjavo knjigo“ z naslovom „Velikonemška nacistična miselnost in njeno delovanje v Avstriji“. V njej je zbral članke znanih dopisnikov časopisnih agencij in časnikov, ki potrjujejo že stare trditve koroških Slovencev o obstoju nacistične in velikonemške miselnosti v Avstriji. Povod za prebujenje mednarodnega javnega mnenja glede avstrijske realnosti so razni dogodki zadnjih dveh let, ki jih avstrijska diplomacija ni mogla več prikazati kot „brezpomemben izbruh peščice nacističnih nostalgikov“. „Rjava knjiga“ dopolnjuje njegovo prejšnjo „Avstrija informira A-meriko o koroških Slovencih“, objavljeno lani v Svobodni Sloveniji. V tem svojem memoar ju je dr. Bevc hotel opozoriti ameriško javno mnenje na stališče Avstrije do državno-pogodbenih obveznosti glede zaščite pravic Slovencev na Koroškem. Te obveznosti — je pisal dr. Bevc — so Avstriji, nekdanji voljni družici na-eističhe Nemčije, naložile štiri velesile,o ki so leta 1945 sicer spravile Nemčijo vojaško“ ba!-kolena, niso pa izkoreninile nacistične in velikonem- delji je 17. avgusta bil objavljen pogovor s slovenskim izseljenskim duhovnikom v Belgiji Vinkom Žakljem, ki je nekajkrat obiskal Argentino, in ki ima velike načrte s to božjo potjo. Naj navedemo nekaj glavnih njegovih misli, s katerimi skuša prodreti v véliko Evropo in s katerimi bi lahko tudi Slovenci pomagali pri združevanju starega kontinenta. „Višarje morajo postati ljudem pojem in kraj, kjer se doživlja in uresničuje Evropa v malem. Višarje lahko postanejo za Slovence odprto okno v svet. Tu bomo Slovenci lahko seznanjali druge zavedne kristjane Zahoda s svojim bivanjem in življenjem.“ .. . „Treba je zbrati mladino, ki se zaveda svoje identitete in krščanskega poslanstva. Ustvariti je treba kraj, kjer se bodo Slovenci srečali z ljudmi drugih evropskih narodnosti.“ Za tako središče našteje g. Vinko več razlogov. Najprej je potrebno, da bi na Višarjah sprejemali mladino in da bi se ta tu počutila doma. „Tudi moramo slovenski kristjani nujno pristaviti svoj „piskerček“, ko se Evropa vedno bolj združuje. S tem, da povabimo odgovorne ljudi drugih narodnosti na Višarje ob tromeji germanskega, romanskega in slovenskega sveta, imamo edinstveno priložnost, da jih opozorimo na naše specifično slovenske probleme. Slovenci potrebujemo zaveznike in to med zavzetimi kristjani zahodne Evrope.* Bog daj, da bi se ti načrti lahko uresničili, za zdaj pa vabimo vse Slovence, ki se mude v Evropi, da tudi poromajo na to staro slovensko Marijino božjo pot. Za zdaj na Sv. Višarje ne vozi žičnica. ker še vedno delajo novo. Kdor se odloči za romanje, mora iti peš. Kljub temu je na Sv. Višarjah sveta maša vsako nedeljo in praznik ob 12. uri. ju. Igrali so jo v Spodnjih Vinarah pri Šentprimožu na prostem. Najznačilnejši vlogi igre sta Matija Gubec, vodja punta, in Ilija Gregorič, vojaški voditelj. Pisatelj mlajše generacije slovenskih prozaistov, Vladimir Gajšek, je napisal „roman o čudežih in čudakih“ z Joycovo obsežnostjo. Naslov dela je „Ikärovo perje“. Katoliška mladina ima novo vodstvo. Bernard Sadovnik, administrator slovenske glasbene šole, je predsednik; podpredsednika pa sta Anica Ressman in Hanzi Sticker. Pep Merketz je duhovni asistent. (1) ške miselnosti, zlasti ne na Koroškem. „Velikonemški nacionalizem — piše dr. Bevc v uvodu „Rjavi knjigi“ — gonilna sila avstrijske narodnostne politike, je doživel poraz (v prvi svetovni vojni) in se je zopet dvignil močnejši kot prej v obliki nacizma. V drugi svetovni vojni so se avstrijski revanžisti, vključeni v nemško vojsko, srdito maščevali nad Češko in Jugoslavijo. Vojaški poraz Tretjega Reicha je pomenil tudi nazadovanje za velikonemške nacionaliste, ker so ozemlja, ki so bila že stoletja v nemških rokah, zopet prišla v roke njihovih upravičenih lastnikov. Takoj po porazu je Nemčija doživela temeljit denacifikacij-ski proces. V Avstriji tega ni bilo. Zavezniki so v svojih kratkovidnih interesih videli v Avstriji prvo nemško žrtev in ne voljnega sokrivca. Nevtralnost Avstrije je bila in je še vedno važna za Severno Ameriko in prav tako za Sovjetsko zvezo. V zaskrbljenosti za svoje egoistične cilje sta se obe velesili —, da ne omenjamo ostalih podpisnikov avstrijske mirovne pogodbe iz leta 1955 — prav malo brigali za denacifikacijo dežele; zato je veliko število nac-i- Zanimivo je slediti nihanju poli-ke radikalne vlade na različnih področjih, tako v notranji, kot v zunanji politiki. Posamezni koraki, ki si jih večkrat ne moremo razložiti, so vedno podvzeti v sklopu nujnih potreb najsibo na gospodarskem ali političnem polju. Ni še ponehal odmev Alfonsinovega potovanja v Sovjetsko zvezo in na Kubo, ko je bil že napovedan obisk v ZDA v sredini meseca novembra. Obisk severnoameriškega velikana, in sestanek, ki ga organizirajo s predsednikom Reaganom, bi na prvi pogled morda izgledal kot protiutež ljubimkanju s komunističnim blokom, čeprav ima tudi nekoliko te vsebine, v veliki meri odgovarja argentinskim zunanjim finančnim težavam in poizkušnji, da dobi nov dotok ameriških kapita-lov, ki se doslej Argentini spretno umikajo. VRAG IN ŽEGNANA VODA Temu umikanju se ni čuditi. Noben človek v današnjem svetu, ki se posveča financam in trgovini, ne bo delal iz dobrodelnosti. Tega ne pričakujmo ne na vzhodu, ne na zahodu. Moderna podjetja imajo svoja pravila, če od dobička odrinejo kako drobtino za dobrodelne namene, je druga stvar. Toda operativni zakon je le eden: uspešnost in dobičkarstvo. Težko pa je biti uspešen v neredu. Nered je za kapitale, kar je že-gnana veda za hudiča. Zato vidimo, da vsak načrt za razmah, vsak poizkus rasti, vsaka težnja reaktivacije hitro propade, ker so za vse to potrebne investicije; teh pa ni. ne od zunaj, ne od znotraj. Od znotraj jih ni, ker so se mnogi podjetniki naveličali napora, ki ne rodi sadov, in se raje vržejo v finančno špekulacijo, ki več prinese. Od zunaj pa tudi ne, ker je vsaka investicija v državi podvržena velikem riziku. Bolj varno, ugodneje in z manj problemi, je npr. v Braziliji. K temu dodajmo še vedno rastoče socialno nemirje. Ne le na privatnem področju, zadnje čase zlasti v državni s^eri se kar množijo stavke in protestni ukrepi. Pa tudi ni pričakovati drugega, ko so plače podvržene strogi kontroli, inflacija pa se nore unesti, kljub nasprotnim vladnim trditvam. V’ takem ozračju je težko, da bi tudi predsednikov obisk v ZDA kaj mogel položaj spremeniti. Zlasti še, ker še vedno uživamo grenko pijačo ponesrečenega petrolejskega „plana Houston“, ki je skušal pritegniti zunanji kapital za petrolej- stov obdržalo svoje službe v državnih uradih in visoka mesta v vladi. Avstrijci so napravili vse, kar so mogli, da so ohranili mit o svoji prisilni zvezi z Nemčijo. Avstrijska diplomacija, preizkušena v stoletnem mednarodnem spletkarjenju, je bila tako uspešna, da ni nikomur padlo v glavo zastaviti si netaktno vprašanje, zakaj se v tej očarljivi, kulturni in demokratski deželi redno srečujejo pristaši SS-ovskih skupin pod pokroviteljstvom lokalnih uradnikov. Svetovno javno mnenje — piše dalje dr. Bevc — se otresa takih incidentov, češ Avstrija ni več močna in veliko-nemški nacionalizem nima več moči, da bi nadaljeval svoje ekspanzionistične ambicije na vzhodu in ogrožal mir v bližnji bodočnosti. Za slovensko narodno manjšino na Koroškem pa veliko-nemški nacionalizem lahko pomeni usodni u-dareC, ker napada pravico do obstoja kot narodna skupnost. Neprestana gonja, ki podpihuje nestrpnost in sovraštvo, organizirana od' veliko-nemških nacionalistov, je naredila iz avstrijskih obveznosti spoštovanja pravic manjši zakon, ki ga nihče ne spoštuje in ga ignorirajo vse podpisnice pogodbe. Kot tujci na svoji zemlji, kjer žive več kot tisoč let, se Slovenci — edine ostale žrtve avstrijskih revanžistov — s svojim jezikom, kulturo in tradicijami počasi izgubljajo v megleno noč. Kot rečeno, dr. Bevc je zbral V svoji „Rjavi knjigi“ vrsto izvlečkov iz časopisov in revij, ki dokazujejo vedno večjo zaskrbljenost svetovne- sko izkoriščanje, a je propadel zlasti zaradi nasprotja v sami radikalni stranki in vladi. Ideološko-strateški interesi so bili močnejši kot predsednikov odlok in namen. Se bo sedaj kaj spremenilo? Razumimo torej, dokler ni reda ne socialnega miru, dokler si vlada sama ni na jasnem, kaj želi in ččmu se upira, dotlej je zaman vsako še tako prijetno vabljenje. Mednarodni kapitali se bodo Argentine ogibali kot hudič žegnane vode. Ko smo pa že pri predsednikovem potovanju v ZDA omenimo še, da je te dni prišel v državo nov severnoameriški poslanik v Buenos Airesu. Potem, ko se je Frank Ortiz moral posloviti, ga bo nadomeščal Theodore Ghildred, Reaganov prijatelj in (kot pravijo) vplivna osebnost v sedanjih washingtonskih krogih. Morda se bo po tej spremembi in po novih vrhunskih sestankih pričelo boljše razmerje. A preveč upov si ni delati. Stvar je izredno zavožena. PRESENEČENA UNIVERZA Ob vsakdanjih velikih dogodkih pa ne smemo izgubiti izpred oči nekaterih navidez majhnih dogodkov, ki imajo svojo važnost, zlasti za bodoči politični razvoj. Govorimo tu o univerzitetnih volitvah, ki se te dni odigravajo v študentovskih centrih raznih argentinskih univerz. Temu vprašanju tudi vlada posveča izredno pozornost, tako da je prišlo celo do sestankov, na katerih so vpričo predsednika prerešetavali ta predmet. Gre tu za nazadovanje vladne tendence, ki jo predstavlja na univerzi Franja Morada. Ta študentovski izraz radikalne stranke je doživel nekatere'hude udarce, in izgubil kontrolo določenih študentovskih centrov. Na drugih je zmagal, a kaj z majhno razliko. Poraze mu je zadala skupina, ki odgovarja intran-sigentom (Pl), popularnim socialistom (zlasti v Rosario). Najbolj pa vlado skrbi močan porast v liberalni študentski skupini (UPAU), ki politično odgovarja Alsogarajevim četam in njih zaveznikom. Tradicionalno se je dogajalo, da je bila univerza „odmev“ ljudskih teženj in tudi avantgarda političnih sil. Ta tendenca, ki jo zasledimo sedaj na univerzi, kaže na močne intelektualne skupine v bodočnosti, ki bodo odgovarjale liberalni ideologiji. In če se ustavimo ob primeru inženirske fakultete, kjer je Franja Morada zmagala nad UPAU le s se- ga javnega mnenja za obstoj velikonemške nacistične miselnosti v avstrijskih vodilnih krogih. Tržaški časopis „Primorski dnevnik“ je julija 1975 poročal, da se je na stotine bivših nacističnih oficirjev in SS-oveev zbralo na dunajskem pokopališču Doebling za poslednji pozdrav polkovniku Otto Skorzeny-ju; dunajske oblasti pa niso niti s prstom mignile, da bi preprečile ali vsaj zavrnile nacistično manifestacijo. Lanska Rederjeva afera je končno prisilila zapadno javno mnenje do globlje analize avstrijske realnosti. Italija je 25. januarja 1985 — pet mesecev pred potekom kazni — izpustila zaradi bolezni vojnega zločinca Wal.terja Rederja. Italijansko vrhovno sodišče ga je bilo obsodilo leta 1955 na 30 let ječe zaradi pokola preko 600 ljudi v gorski vasi Marzabotto blizu Bologne. Rimske o-blasti so Rederja na tihem poslale z letalom iz Neapelj a v Graz. Na graškem letališču ga je svečano sprejel obrambni minister Friedrich Frischenschlager, kar je vzbudilo veliko ogorčenje širom po svetu in zlasti v Italiji. Ministrski predsednik Fred Sinowatz je bil prisiljen ošteti svojega ministra in je smatral tako ravnanje kot „resno politično pomoto“. Na podlagi neke ankete se je izkazalo, da je skoraj polovica Avstrijcev bila prepričana, da Frischenschlager nima povoda podati ostavke zaradi tega šušmarskega dogodka. „Resna politična napaka“ je sprožila celo vrsto komentarjev v zapad- Rjava knjiga DR. VLADO BEVC: VELIKONEMŠKA NACISTIČNA MISELNOST IN NJENO DELOVANJE V AVSTRIJI dem glasov razlike, bomo razumeli skrb radikalnih krogov. Miren razvoj demokracije bo nujno vodil v rastočo zmerno desnico (tu jo imenujejo sredina). To se kaže tudi v vedno bolj številnih povezavah in dogovorih za skupni nastop med srednodesničarskimi silami, ki računajo zlasti, na dvoje važnih dejavnikov: vedno bolj hitro dis-kreditacijo radikalov zaradi slabega vladanja, in odpor do peronizma, ki je žrtev notranjih bojev in atomizacije. Zato bo dotok glasov na desno, po eni strani, in bolj na levo, po drugi, naravna posledica, katere prvi izraz je doživela začudena univerza. ZMANJKALO BO VRVI Razne politične povezave so prišle v modo. Ako bi za te povezave uporabljali vrvi, bi teh zmanjkalo, ali pa bi prišlo do izredne reaktivacije vrvne industrije. Zaradi prej omenjene skrbi v vladi, sedaj radikali načrtujejo združenja manjših skupin v veliko radikalno gibanje. Tako ljubimkajo z demokratičnimi socialisti in ljudskimi socialisti. Priskočila je tudi skupina, ki se je odcepila od Krščanske demokracije, pod vodstvom sedanjega tajnika za človečanski razvoj in družino. Enrique De Vedia, ki je bil izgnan iz stranke zaradi prevelikega „alfonsinizma“, je ustvaril strujo „Solidarnost za spremembo“, in jo pelje v povezavo z radikali. V provinci San Juan pa so radikali dejansko organizirali soglasje z vladajočimi blokisti. Akoravno bi bloki-zem bolj spadal v liberalno povezavo kot k radikalom, vemo, da je v politiki vse mogoče. A v San Juanu je, vsaj trenutno, povezava splavala po vodi, zaradi ostrega nastopa radikalne mladine. Bližnja preteklost blokistov za časa vojaških vlad je bila prevelika, da bi jo levičarsko usmerjena radikalna mladina mogla požreti. Poseg iz centra je sedaj neizbežen, če se hoče premestiti razliko. Bivši guverner, Leopoldo Bravo, pa je bil že izvoljen za senatorja, in bo mirno ljubimkal z radikali v senatu nadaljnjih devet let. če bo demokracija preživela to kritično dobo. V buenosaireški provinci se obnoviteljski peronisti znova ozirajo na krščanske demokrate (in obratno), medtem ko v Cordobi ista skupina tke niti tako do krščanske demokracije kot do intransigentov. Tam namreč med peronisti ne bo prišlo do sprave, in nova leva fronta je neizbežna. Kot vidimo, bodo vrvi izredno iskane. A nekateri opazovalci, ki jim prija črni humor menijo, da bi bile še bolj iskane, ako bi podvzeli drastične ukrepe z vsemi, ki so krivi sedanjega položaja države. Številke bi bile presenetljive. nem tisku. Dunajski dopisnik agencije „Reuter“ Jan Krčmar je 30. januarja lani poročal, da je Frischehschlager član stranke „Freiheitspartei“, v koaliciji s socialistično vlado. V FPO so našli po vojni zatočišče bivši nacisti in je še vedno platforma za avstrijske velikonemške nacionaliste. Predlog za ostavko obrambnega ministra, ki ga je stavila v zbornici Volkspartei, je bil odklonjen in tako se je socialistična vlada rešila. Dopisnica iste angleške agencije, Jola Zalud je o Rederjevem dogodku med drugim tako komentirala: Nacistični pogledi — od konca vojne nedotakljiv predmet —- zopet prihajajo v ospredje na avstrijskem političnem polju in mnogi se bojijo, da strahovi nacistične preteklosti niso popolnoma izginili iz dežele. Rjave srajce so začele laziti iz svojih brlogov, kjer so se skrivale dolga leta in predstavljale nevarnost za avstrijski ugled in za vse, kar je bilo doseženo v deželi v zadnjih desetletjih. Dopisnica dalje poroča, da so razni voditelji Freiheitspartei-ja pohvalili gesto obrambnega ministra kot „pogumno zadržanje nasproti avstrijskemu jetniku, ki je prišel končno domov“. Glavni vodja stranke na Koroškem, Joerg Haider, je izjavil na televizijskem intervjuju, da „Reder ni bil napravil nič drugega kot svojo vojaško dolžnost, če že govorimo o vojnih zločinih, je treba priznati, da so jih delali na vseh Straneh. Ne izbirajte samo nekaj nemških vojakov!“ NOVICE IZ SLOVENIJE LJUBLJANA — Gozdarji iz vsega sveta so zborovali en teden v Cankarjevem domu. V tem času so imeli čez 170 sestankov, okroglih miz in drugih seminarjev, na, katerih so napovedali vojno zoper revščino gozdov. Začeli so z raziskovanjem tal, podnebja, škodljivcev ter z vsem, kar more pomagati gozdovom k obnovitvi in ozdravljenju. LJUBLJANA — Udarec po žepu smatra bralec Dela za najuspešnejše zdravilo proti pomanjkljivi jezikovni in narodni ozaveščenosti slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways. Pravi, da je Adrii fig‘o mar emancipacija slovenskega naroda in njegovega jezika, saj svoje storitve ponuja Slovencem, ki živijo v Nemčiji, z reklamnim letakom, na katerem ' ni o slovenščini niti sledu. Dalje pravi: „V Adriino blagajno je iz proračuna moje družine kanila že prenekatera marka, toda v prihodnje bo drugače. (...) Če slovenski letalski prevoznik ne poskrbi za obveščanje v našem (svojem) jeziku (in ne v srbohrvaščini), zame in za mojo družino ne obstaja več.“ ZAVRH V SLOVENSKIH GORICAH — General Maister je dobil spomenik. Predstavljena je bila tudi njegova literarna zapuščina. Zavod za spomeniško varstvo pa je uvedel stalno razstavo dokumentov in predmetov, ki so povezani s tem vojakom, politikom in pesnikom. MARIBOR — Vesela jesen 86, dvajseti festival narečnih popevk, je izzvenel ob splošnem navdušenju občinstva. Letos je na natečaj za ta festival prišlo rekordno število skladb, in sicer 82. Prostora pa je bilo le za 16 skladb. Za najboljšo narečno popevko se žirija ni mogla odločiti, zato je ta naslov podelila kar dvema skladbama. To sta Koroška pesem v izvedbi dua Kora in Maček, maček, grdi pacek v izvedbi Marjana Smoleta. Prvo nagrado občinstva in Zlati klopotec je prejela pesem Slovenija, najlepša si dežela, ki sta jo zapela Oto Pestner in Nace Junkar. Najboljši debitanti so bili gostje iz avstrijske Koroške Pepej in energija, ki so zapeli pesem štTc ne gra; nagrado za najboljšo priredbo pa je dobil Edvin Fliser za pesem Ti si moja nasriečna lebiezen. LJUBLJANA — Enotedenski boj zoper kajenje je sprožil Slovenski Rdeči križ z naslovom ,,Kdor zdravo živi, ne kadi“. Pozval je ljudi, naj ne kadijo in naj bodo kulturni do nekadilcev v .svoji bližini in ne ogrožajo še njihovega zdravja. RAŠICA PRI VELIKIH LAŠČAH — Vrata Trubarjeve domačije so bila odprta s slovesno akademijo. V počastitev 400-letnice smrti Primoža Trubarja bodo poleg nadaljevanke o njegovem življenju pripravili tudi celovečerni film, ki ga bodo predstavili na tednu domačega filma v Celju, za odkup pa se zanimajo tudi v tujini. V začetku prihodnjega leta pa mislijo pripraviti v organizaciji Slovenske akademije znanosti in umetnosti mednarodni simpozij o Trubarju in reformaciji. VRSNO — Dvanajst slovenskih pesnikov iz matične domovine in iz zamejstva je z branjem svojih del dalo svoj prispevek k primorskemu Gregorčičevemu kulturnemu letu. Na spominski slovesnosti je govoril Ciril Zlobec. LJUBLJANA — Pet novih premier za otroke obljublja lutkovno gledališče. Med njimi bodo predstavili domača besedila Svetlane Makarovič, Alenka Goljevšček in Ervina Fritza Sapramiška, Če zmaj požre mamo in Zajček Peter. Iz prejšnnjih sezon bodo imeli še na programu Jajce, Zvezdico zaspanko, Čudežni prstan, Pravljico o carju Sal-tanu, Kozlovsko sodbo v Višnji gori, Martina Karpana in Mrtvec pride po ljubico. Za vzgojo lastnega občinstva bodo letos nadaljevali z obliko Kluba mladih obiskovalcev, v katerega se bodo lahko vključili le otroci, ki se bodo potem v treh starostnih skupinah (4-letni, 5- in 6-letni ter 7- in 8-letni) sestajali enkrat mesečno in ob igri ter lutkovni predstavi preživeli prijetno sobotno popoldne. LJUBLJANA — Tečaj o varnosti in zanesljivosti jedrskih elektrarn je bil v prostorih reaktorskega centra Inštituta Jožef Štefan v Brinju pri Ljubljani. RADOVLJICA — Akademski slikar Polde Oblak, ki že več let živi v Miin-chnu, sicer pa je doma z Bleda, je razstavljal svoja dela, v galeriji Sivčeve hiše v Radovljici. Predstavil se je z grafičnim ciklom s črnobelimi in barvnimi litografijami, z barvno jedkanico, s črnobelim lesorezom in sitotiskom. LJUBLJANA — Nov telefonski i-menik 1987-88 bo možno kupiti sredi prihodnjega januarja. Izšel bo v nakladi 200.000 izvodov, v njem pa je prostora za, 300.000 številk naročnikovr Cena še ni znana in tudi ne popust, ki ga dobi, kdor prinese nazaj, stari imenik. MARIBOR — Avtožerjav MTA 160-3 je nov prototip, ki ga bo začela Metalna izdelovati še letos. Ima nosilnost 16 ton in ga nosi triosno podvozje tovarne TAM. LIPICA — Kobilarna ne nese toliko, kot bi njeni odgovorni radi. Zato so pregledali vzroke in prišli do zaključka, da tudi sami ne naredijo dosti, sa,j jahalne ure upadajo zaradi neznanja jezikov in pomanjkanje pedagoške izobrazbe inštruktorjev ter pomanjkanje dobrih ponudb v hotelsko-gostinskem gospodarstvu. Obenem pa, hočejo privabiti ljudi z novim igriščem za tenis in golf ter izboljšati propagando. 2C SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice Poroki: Dne 25. oktobra sta se poročila v cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejia Lojze Kržišnik in gdč. Lucija Mustar. Za priče so bili nevestini starši Stane in Matilda Mustar in ženinovi starši Jože in Marija Kržišnik. Poročne obrede je med sv. mašo opravil delegat dr. Alojzij Starc. Čestitamo! 11. oktobra sta se poročila v cerkvi Marije Pomagaj Marija Marta Rant in Guillermo Lazara Ayerbe. Za priči so bili nevestini in ženinovi starši. Novo-porečencema iskrene čestitke. IPICINI®! VESEL ODDIH SLOVENSKIH ŠOLARJEV V soboto, 18. oktobra, so se zbirali otroci slovenskih šol v prazničnem razpoloženju. Namesto knjig in zvezkov so imeli v torbicah malico za izlet v Villa Albertina. Srečni so vstopali v dolge omnibuse, ki so jih iz slovenskih Domov pripeljali na zaželeni cilj. Kot vsako leto so tudi letos začeli ta dogodek s sveto mašo. Daroval jo je novomašnik Tone Bidovec, ki je bil nekoč kot učenec Slomškove šole že na izletu v tem lepem in obširnem parku. V pritegljivem govoru je poudarjal hvaležnost, ki so jo otroci dolžni Bogu, staršem in svojim učiteljem. Spomnil je tudi na naročilo škofa Slomška o zvestobi materinem jeziku. Šolski referent ZS Franc Vitrih je pozdravil vse izletnike in jih opozoril, da ne bi smetili lepega igrišča, ki ga dobra argentinska družina že toliko let brezplačno nudi slovenskim šolam. Naenkrat je zaživel ves park. Ob velikih bazenih je letela žoga, s katero so se pomerili fantje v nogometu, deklice pa v odbojki, čeprav je sonce v prvih urah skopo dajalo svojo toploto, je bilo od prizadevanja za zmago vsem vroče. Izletnikov je bilo 234 in jih je spremljalo 37 učnih moči. Veliko je bilo otrok iz otroškega vrtca. Ob skrbnem vodstvu mladih učiteljic, so se odlično zabavali, saj je v parku mnogo igralnih naprav. Svež zrak ter neprestano gibanje in skakanje je zlačnilo otroške želodčke. Izletniki so se drug za drugim podajali k svojim torbicam, ki jih je bila skrbna mamica napolnila z raznimi dobrotami. Po tem prigrizku pa je vsak hitel k utici Slomškove šole, kjer so prodajali sladoled. To je bilo lizanja in sladkanja! Seveda so mali fantiči ob tej priliki zopet nalovili nekaj žab, ki so vzbujale veliko pozornost. Na sprehodih po parku je sedemletni dečko naletel tudi na koprive, ki jih še ni poznal, in s solznimi očmi prišel potožit, kako so ga opekle. Srečanje slovenskih šolarjev na tem izletu je vsem prineslo lepo doživetje in nas zopet prepričalo, kako prijetno je v naši slovenski skupnosti. A. UMRLI SO OD 13. do 18. sept. 1986: LJUBLJANA — Amalija Kožič roj. Žabkar; Jože Čater; Manja Pelicon; Marjan Pečar; Lea Tomc roj. Bayr; Janez Pirnat; Francka Berlec; Franc Sitar, 77; Marija Pleša, 82; Marko Lah; dr. Barbara, Turk-lSmrekar; Vinko Stančič; Nežka Skvarča; Eldo Robek st.; dr. Marra Kladnik-.Korun: Miha Mihelič; Jožefina Skalerič roj. Drašler, 76; Miro Vovk; Julka Kuk roj. Simončič; Miha Bovha, 53: Nina Bizovičar roj. Čadež; Alojz Porenta; Elizabeta Crček roj. Bcmbek, 71; Karl Laurenčič. 81: Danica Lombar roi. Sedej: Poldka Tratnik roj. Rupnik: Milena Gralin roj. Nemec, 77; Frančiška Toni roj. Juhant, 90. RAZNI KRAJI — Marija Maver roj. Novak. 86, Kranj; Franc Cadej, Griže; Olga, Rački, ©oMean; Anton Demšar, 56, Javorje; Ana Bartol, Žalna Franc Vi-demšek, Mengeš: Marija Jerina (Jelov-čova mama). 86, Preserie; Anton Bizovičar, 83. Lipica v Škofii Loki: Marija Pocajt roj. Rak, Celie; Štefan Ambrožič, 91, Vehke Poljane: Tonica Kogej. Idrija; Ivan Kukovič. Trbovlje; Ana Kuzman roj Rupnik, 86. Vitanie; Stanko Medved, Maribor: Nežka Brglez roi. Vauuotič, Videm nri Ptiču; Franc Škerli. Kromberk: Parla Plaznik roj. Goetz, Hrastnik: Milan Komel. Koper: Vera Makarovič roj. Volk, Ilirska Bistrica,: Danrel Kolnik st.. Koper: ^Avgusta Strašek roi. Železnikar- Laško; Ivan Stojan, Šentvid pri Grobeljn»m; Rudolf Vehar, 84. Jesenice: Ivan Zupančič, Brežice; Franc Dušan Guštin, Koper. 8! LO oei m II Dom c •v. iAN IVI ARTIN LIGA ŽENA-MATI 15. oktobra je pri sanmartinski Ligi žena-mati, pri zelo lepi. udeležbi članic Lige in pri številnem zastopstvu Zveze slovenskih žena, skupaj z predsednico Pavlino Dobovškovo, predavala dr. Nataša Krečič o važni tèmi; „Prizadeti in okolje“. V avgustu se je v Rio de Janeiro odvil mednarodni kongres za prizadete in dr. Krečič je bila ena izmed delegatinj Argentine; delegacija je štela 90 članov, med njimi je bilo tudi 25 umsko prizadetih. Posebnost kongresa je bila, da so vzporedno tudi prizadeti sami imeli svoj kongres; „Vzajemno lahko dosežemo“, je bilo geslo kongresa. Leta 1980 je Mednarodna zveza končno dosegla priznanje znanstvenih krogov, da ločijo med umobolnimi in umsko prizadetimi. To je velik korak naprej z važnimi posledicami, zlasti na medicinskem področju. Problem umsko prizadetih'je z vso silo prišel na dan po drugi svetov- ni vojni. Njih število se vedno veča, posebno v razvitih državah, kjer pa je tudi napredek otroške medicine najbolj uspešen. Mongoličnih, ki jih je največ, katerih bolezen je posledica genetske hibe; drug genetski pojav je avtizem — to so ljudje, ki nimajo kontakta z realnim svetom. So spet globoko prizadeti, pa tudi obrobni, ki so skoraj normalni; za prve obstajajo zavetišča blaženega Cottolenga. Treba je priznati, da je bilo v zadnjih letih ogromno storjenega tudi v Argentini, na tem polju. Lahko se reče, da ni večjega kraja brez posebnih šol zanje. Ko pa je postalo jasno, da je za prizadete otroke najboljše ročno delo, so po španskem zgledu pričeli z ustanavljanjem posebnih delavnic. Sedaj ima provinca z mestom Buenos Aires 70 takih zaščitnih delavnic. Polagoma se usta-navljajo tudi v notranjosti države. Otrok tam ni več dijak, ampak delavec' Delavnico običajno vodi odbor staršev, denar pa, ki ga delavci zaslužijo za storjeno delo, ostane v celoti zanje. Na žalost je delo, ki ga opravljajo, slabo plačano. Prav je, da se poudari, da je ga. Krečičeva soustanoviteljica zaščitne delavnice v Hurlinghamu (Parque Quirno) in se s srcem in dušo posveča prizadetim in jim lajša gorjé, njim in njih staršem. Z globokim razumevanjem vodi ustanovo in vsi prizadeti v delavnici jo poznajo in •ljubijo in doma pripovedujejo, da jih je obiskala gospa Nataša! Treba se je prizadetim približati z razumevanjem, prijaznostjo, s srčno kulturo. Hud udarec je za družino spoznanje, da njih otrok ni normalen, da ga ne sprejmejo v normalno šolo — in pogosto ga tudi izločijo iz družinskega normalnega življenja. Pogosto je tak otrok tisti, ki potrebuje največ ljubezni in razumevanja, tudi zapostavljen v lastni družini, prav tako ga ne sprejme okolica — sosedi, otroci, mladina njegovih let gleda v njem nekaj izrednega, celo posmeha vrednega. In vendar so tudi oni otroci božji! Z dušo, srcem, čustvi, normalno še vse bolj potrebujejo pozornosti, dobrih del in usmiljenja! Skrajšujem tako globoko predavanje v upanju, da ga bo predavateljica tudi drugje ponovila in z njim zbudila razumevanje za to vprašanje. Naj končam z besedami duhovnika iz Rosaria, ki jih je spremljal na kongresu: „če bi mi vsi, ki se smatramo za kristjane, spoštovali božjo zapoved: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, — vse te debate ne bi bilo več! Najprej moramo videti v prizadetem človeka, božje stvarstvo. A ravno ljubezni je najmanj v naši materialistični in hedonistični družbi, kjer prevladuje sebičnost in brezbrižnost...“ Prihodnji sestanek Lige žena-mati v San Martinu bo 19. novembra ob 18.30. Vsi vabljeni! Mladinski dan v Slovenski vasi MLADA KRI, DUŠA SLOVENSTVA. * Delovanje Slovenske fantovske zveze in Slovenske dekliške organizacije iz Slovenske vasi, ni bilo še letos nikjer objavljeno. Zaradi notranjih problemov sta letošnja odbora nastala z dvomesečno zamudo. Sestavljajo odbora sledeči člani: SDO: Predsednica, Marta Jemec; podpredsednica, Beti Kalan; tajnica, Marija Zupančič; blagajničarka, Brigita Cerar; športni referentki: Marjana Burja in Marija Rozman; delegatila, Marjana Urbanija; gospodinja, Geli Burja; referentke za mladenke: Nežka Kalan, Mimi Berčič in Mirjam Goljevšček. SFZ: Predsednik, Franci Gorše; podpredsednik, Janko Šmalc; tajnik, Jože Šmalc; blagajnik, Marjan Čampa; športni referenti: Štefan Burja, Sergij Mažgon, Dani Kunc in Tone Žitnik; kulturni referent, Sandi Strah; delegat, Janko Levstek; gospodarja: Pavle Jemec in Franci Rozman; lučne napeljave, Andrej Nabergoj; referent za mladce, Štefan Burja. Duhovno vodstvo obeh odborov je prevzel g. Jaka Barle CM. V začetku leta 1986 se je zarisal celoletni program, katerega smo dandanes popolnoma dovršili. Priznati moramo izredno pomoč Društva Slovenska vas, kakor tudi od posameznikov. Želeli bi nakazati le nekaj priimkov: Čampa, Boštjančič, Boštjančič, Urbanija, Goljevšček, Novljan, Gorše in še mnogo drugih. Dela je bilo veliko in —hvala Bogu — delavcev tudi. Novo odbojki-no igrišče in olepšanje notranjosti Hladnikovega doma, so viden dokaz letošnjega dela. čas je kar prehitro potekel, in že smo pripravljali naše najvažnejše krajevno slavje: 35. Mladinski dan. Mnogo je bilo žrtvovanega ob pripravi tega Mladinskega dne. Upali smo, da se bo ponovil sončen sobotni dan, toda nedelja, 28. septembra, se je prikazala hladna in oblačna. Mladinski dan smo pričeli ob devetih zjutraj s sveto mašo. Daroval jo je g. Franci Cukjati. Takoj po maši smo se pomaknili v Hladnikov dom, kjer sta nas čakala podpredsednik in podpredsednica z dviganjem zastav. Nato so pričele tekme. Dekleta so tekmovale v odbojki, fantje pa v nogometu. Niso se še končali prvi dve tekmi, ko je začelo deževati in je bil prvič prekinjen električni tok. Nogometne tekme so se nadaljevale kar pod dežjem, med- tem ko so se dekleta preselila v Ateneo „Marije Kraljice“, katerega je g. Janez Petek dobrosrčno ponudil, če bi deževalo. Prav pred kulturnim programom smo imeli ponovno prekinitev toka. Bili smo že resno zaskarbljeni, toda hvala Bogu in SEGBI se je tok kmalu vrnil. Letošnji Mladinski dan je bil obogaten s prisotnostjo g. župnika Janeza Riharja iz ljubljanske škofije - Moste. Uvod v program in povezavo je imel na skrbi Dani Iglič. Prva točka je b:la kotalkanje. Naši mali so pod vodstvom Mimi Berčičeve pokazali, kaj so se med letom naučili. Sledila je ritmična vaja imenovana „Charleston“, katero so dekleta med petnajstimi in sedemnajstimi leti uspešno prikazale. Vajo je pripravila profesorica Tatjana Reven. Po pozdravih predsednika Zveznega odbora, Toneta Malovrha, so nastopile mladenke. Tudi one so nam pokazale lepo ritmično vajo. Naučila jih je Mirjam Goljevšček. Sledil je govor predsednika krajevnega odseka, ki nam je podal svoje misli v skladu z geslom, ki sta ga organizaciji izbrali za letošnje leto. Govor je bil sledeč; , Dragi prijatelji! Prišel je na vrsto tudi naš krajevni Mladinski dan. Pet in trideseti po številu. Mlada kri, duša slovenstva,! tako se glasi naše geslo, Ri smo . gfirižKrailPkbt riačelo ta letošnje pra- znovanje. Trdno sem prepričan o važnosti in nujnosti tega gesla. Toda, ali se resnično mi mladi zavedamo pomena teh besed? Vsi vemo, da je bistvo za obstoj katerekoli organizacije, društva in pa tudi naroda ter narodne zavesti v skladu z mero s katero se skrbi za nasledn:ke. Nasledniki česa, se boste mnogi vprašali. Nasledniki vsega, kar smo podedovali od naših staršev, od naših starejših. Nasledniki slovenskega jezika, slovenskih navad in slovenske miselnosti. Koliko lažja bi bila naša dediščina, če ne bi bili rojeni tu v Argentini! Toda to nam ne sme biti vzrok, da je ne bi sprejeli, še manj, da bi jo pozabljali. Najhujše bi pa bilo, če bi jo zanikali, če bi jo pozabljali ali zanikali, je bilo trpljenje naših staršev vse zaman. Vsi ideali, za katere so se oni borili, bi mi lahkomiselno porušili. Mi, slovenska mladina, smo naših staršev mlada kri. Mi smo duša slovenstva tu v Argentini. Od nas zavisi koliko smo pripravljeni žrtvovati v korist nas samih. Vse, kar je mlado, že po svoji naravi povzroča spremembe. Važno je le to, da ne dopustimo tem spremembam uničiti nase etične principe. Bodimo ponosni na' našo dediščino. Ponos do vsega našega, bo v nas ustvarjal trdno zavest narodnosti, narodnega čutenja. Ustvarjajmo v naših'-'Ofgariizà'Cìj ah i zdravo óizfacjè. Posebno ozračje, kjer naj bi prevladovala ljubezen do vsega, kar smo podedovali. Ohranjujmo in po možnosti izboljšujmo vse, kar smo sprejeli. Edino na ta način bomo lahko dokazali — čeprav nas je malo —■, da še vedno živi Slovenija v svetu. Ista Slovenija, za katero so se neutrudno borili naši starši. Ne dopuščajmo drugim naše delo in dolžnosti. Bodimo korajžni in pograbimo zanje. Vem, da smo zmožni. Bog vas živi! Takoj po govoru so nastopile dekleta. Pogled iz prvega nadstropja na ritmično vajo je bil zares lep in je ustvaril posebno ozračje. Zaslugo priprave je imela profesorica Adri-jana Mažgon. Pri športnih tekmovanjih so dekleta Slomškovega doma zasedle prvo mesto po napeti igri proti domači skupini. Fantje iz Slovenske vasi so si pa pridobili pokal prvega mesta v nogometu. Program smo končali z argentinsko in slovensko himno ter se nato pomaknili v prostore Hladnikovega dioma, kjer smo nadaljevali naše praznovanje, čakali so nas že poskočni akordi orkestra „Zlata zvezda“ in okusna jedača in pijača. Posebna žahvSla gre vsem gospem, ki so sodelovale v kuhinji ter vsem, ki so na katerikoli način pripomogli h krasnemu ' uspehu Mladinskega dne. — .ri~.ri; v : . : Franci Gorše SLOVENCI na KOROŠKEM MALI OGLASI POČITNICE Majhno opremljeno stanovanje za 5 o-seb. — Oddam v najem za poletje. Villa .Catedral - Bariloche. Poizvedbe: T. E. 651-2063; Bariloche: T. E. 0944-24978. ADVOKATI dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-män 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20. ARHITEKTI arh. Jure Vombergar ■— Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E. 659-1413. arh. Andrej J. Horvat — Načrti za gradnje stanovanjskih in trgovskih poslopij, predelave, opreme in dekoracije. Curupayti 1525 - (1708) Moron - Tel. 628-7515. OBRTNIKI Modno krojaštvo — Tone Bidovec - nove obleke in popravila starih - Av. de Mayo 2416 - Ramos Mejia - Tel. 651-1242. TRGOVINA Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers). Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za vaš dom - L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sar-miento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Airas - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127. Kreditna zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 15. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 15. do x9. ure. Cena največ štirih vrstic A 3 za enkratno objavo, za ves mesec — 4 številke — A 8. emm REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: 1) Poseka. 6) Pripis. 11) Oven. 12) Pno. 14) Nova. 15) Nem. 16) Krito. 18) Dem. 19) Os. 20) Primemo. 22) Ro. 23) Poslanika. 25) Iz-ust. 27) Koren. 29) Mastim. 31) Kolena. 32) Rti. 33) Oba. 35) Ino. 36) Kdo. 37) Učeno. 39) Ata. 41) Je. 42) Smetana. 44) Er. 45) Eliten. 46) Lesena. Navpično: 1) Ponovim. 2) Oves. 3) Sem. 4) En. 5) April. 6) Poten. 7) In. 8) Pod. 9) Iver. 10) Samotna. 13) Nimam. 16) Krsti. 17) Omiko. 20) Posti. 21) Okoli. 23) Pusto. 24) Arena. 2(6) Zardel. 28) Enoten. 30) Močen. 31) Kanal. 34) Bet. 36) Kje. 37) Ume. 38) One. 40) Ara. 42) St. 43) As. Nemško-slovenski slovar pravnega in ekonomskega jezika je gotov. Delo je bilo opravljeno interdisciplinarno. Sodelovali so dr. Pavle Apov-nik kot jurist, dr. Erik Prune kot slavist, Karel Smolle kot pravni tolmač in dr. Ludvik Karničar. 90-Ietnico slavi „Narodna šola“ v Št. Rupertu pri Velikovcu. Usposobila je za življenje nad 2000 deklet. Franc Sodja, ki je bil dalj časa med nami v Argentini, je takole zapisal v „Nedeljo“ o kiparju Gorše-tu; „VSa njegova dela so sakralna v tem smislu, da so vsa premoljena. Navadno štejemo med njegova sakralna dela številne križeve pote, toliko različnih upodobitev Kristusa, križanega in poveličanega. ... To ni samo duh, ki snuje. To je premolje-no .srce, ki ljubi. Kakšne so njegove matere! Ženske figure, ženski akti, morda nekdaj v spotiko, ali niso pre-duhovljeni, premoljeni tudi ti? Zlasti poveličano materinstvo! In zdaj je dokončal svojo kiparsko hvalnico. V vélikih in malih stvaritvah odmeva, kjerkoli se hranijo kosi ali drobci, pa četudi le iveri, ki so izpoved njegove vere, njegovega upanja, njegove neugnane ljubezni.“ Zrelostne izpite (maturo) je opravilo 54 (študentov na Slovenski gimnaziji. Skupno z dosedanjimi letošnjimi maturanti je doslej zapustilo Slovensko gimnazijo 919 absolventov. Naj podamo besede maturant- ZDA Pri materinski proslavi pri fari Marije Vnebovzete v Clevelandu so igrali pravljično igro „Vila ljubezni“, ki jo je spisal in režiral Rudi Knez, upravitelj in režiser slovenske šole, organist, pevovodja zbora Korotana in učitelj petja ter harmonike. Pravljična igra nazorno prikaže prepletanje slabih in dobrih vplivov. Šolski odbor priporoča tudi drugim slovenskim odrom po svetu: „Nudi nam nekaj, česar smo prav v teh časih tako zelo potrebni, ko kličemo ,s svetopisemskim slepcem: Gospod, da bi videl!“ ke T. Gollob, ki so izšle v „Našem tedniku“: „V prvih letih -gimnazije smo se pogovarjali skoraj izključno v nemškem jeziku, ker smo pač iipe-li svoje težave z našimi narečji. Vse to se je spremehilo v 6. razredu, ko sem ,se zavestno začela pogovarjati s svojimi sošolci v materinščini. Prepričana sem, da smo zaradi nemškega pogovornega jezika mnogo zamudili pri izpopolnjevanju v slovenskem jeziku. Kot slovenska maturantka se zavedam svoje naloge, da bom gradila in razvijala slovenski živelj. Svojo posebnost bom povsod po svetu zavestno zastopala.“ Nagrada evropskega spisovnega tečaja šolarjev je bila letos podeljena Tamari Kapus, dijakinji slovenske gimnazije. Za tèmo si je izbrala „Kaj pomeni biti mlad človek v današnjem svetu?“ Zveza slov. mater in žena Za dobrodelni sklad Zveze slov. mater in žena so darovali: ga. Mira Zupanc A 30; ga. Albina Kopač A 30; ga. N. N., Pristava, A 20; ga. Mirjanka Voršič A 10; odsek ZSOMŽ, Carapachay,, A 25. — Hvala lepa! DRUŠTVO SLOVENSKA PRISTAVA vabi k predavanju PRIZADETI IN OKOLJE Govori : dr. Nataša Krečičeva V nedeljo, 9. novembra, po maši. POČITNIŠKI DOM DR, R. HANŽELIČA REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 15. novembra, ob 17. ur v Slovenski hiši Vsi člani lepo vabljeni, da se pogovorimo o vprašanjih Doma. ■ »■muh v« ■■■■■! a ama* ihbi i: »Kanas« a nas ««n*« «»«bes«« OBVCSTILA NEDELJA, 2. novembra: Ob 9.30 mladinska maša, nato zvezni sestanek SUO in SFZ s predavanjem žup. Franceta Urbanija v Slovenski hiši. SOBOTA, 8. novembra: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. NEDELJA, 9. novembra: Na Pristavi po maši predavanje dr. Nataše Krečičeve: Prizadeti in okolje. ČETRTEK, 13. novembra: 20. občni zbor Zveze slovenskih mater in žena ob 16. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 15. novembra: Sklepna seja profesorskega zbora Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši. Redni občni zbor Počitniškega doma dr. R. Hanželiča ob 17. v prostorih Slovenske hiše. NEDELJA, 16. novembra: V Našem domu v San Justu ob 9 sestanek staršev Balantičeve šole s predavanjem gdč. Mije Markež; popoldne pa bo velika tombola. SOBOTA, 22. novembra: Zaključna prireditev Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši. NEDELJA, 23. novembra: Proslava praznika Kristusa Kralja ob 16. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 29. novembra: Srečanje v kuhinji — priprava jedi za božič — prireja Zveza slov. mater in žena, v Slovenski hiši ob 14. uri. NEDELJA, 39. novembra: Prvo sv. obhajilo slovenskih otrok v cerkvi Marije Pomagaj od 9.30. ESL0VENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE REDACCION Y ADMIN ISTR AC ION: RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 6 9 - 9 5 0 3 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Correo ; Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión NO 3824 Registro Nacional de la Propieđad Intelectual N