MUZEJSKI

LJUBLJANA JTTSOSLATtJ
V
(CL CL
V Trsta, v piMt 10. ImUfa 1927,
KUrllk« M cent.
Letnik Lil
EDINOST
UrWfaWv« ia vpnvailtrat Tral (3), ulica S. Fmcmco <TA«U 30. T*-' Imhm U-57 DopM Mi m po£W> isklfcačao unAn&krn, In litimi pa	Rokopisi m na viaf
sa na	— Last, salofta ia tisk Tiskan
Foduredntitro ▼ G o r I c 11 alca Giamt* Cardacci Bt 7. L a. — TmUL SL S2L Glavni in odfavocni aradnllu pral FD^ Potic.
Cerkev In 4ržnw v Rusiji
Iz Rusf je prrhajajo v zadnjem fcassu zanimive vesti o verskem fctrljenju teg» od ene izmed naj-sPnejsih revolucij, kar jih pomni zgodcKViTia, pretresenega -naroda. Znano je, da so se objavljale v prvih treh. Letih pa izr bruhu boljševike revolucije in tudi potem naraivnost fantastične vesti o naj krutejših Preganjanjih. pravoslavne cerkve. Te ve^ti so biLe v mnogočem pretirane brez dvoma, toda na drugi strani pa je zopet neopovržno dejstvo, da so bili v omenjeni doba hudi časi tudi za pravoslavno cerkev. Vsem je še v spominu zgodovina patriarha Ti-hona, dalje usoua mnogih duhovnikov, ki so bili obsojeni na isirirt, med njimi tudi katoliških. Eno 'poglavje zase tvori tudi zasega cerkvenega imetja in cer-rfcvenih dragocenosti.
Posamezni slučaji so seveda premalo znani v svojih podrobnostih, da bi se mogli ocenjevati tudi s formalnih vidikov, n. pr. s stališča novega luškega zasebnega in jačega prava. Tudi brez zavz'*^nja kakršnegakoli staftišča pa moremo govoriti se^kij po desetih letih po izbruhu revolucije o zgodovini razmerja med cerkvijo in drža^ va v rsovi Rusiji. In ta zgodovina je precej zanimiva.
V glavnem moremo razlikovati v tej dobi tri različna razr <iobja borbe sovjetske oblasti s cerkvijo, oziroma, cerkvami. Prvo razdobje tvori čas takoime-aovanega «vojnega komuniZr ma«, t. j. doba, ko so se prirejalo prave ekspedicije oboroženih komunistov toliko radi re-k vi žici j hrane po va:eh kolikor tudi proti cerkvam. Ekspedicije so bile najprei — če se sme verjeti poročilom — Čisto zločinske narave. Gruče oboroženih komunistov so napadale na svojo roko posamezne cerkve, odnašale so dragocenosti, a ponekod so pretvarjale cerkve v dvorane za svoja zborovanja. Od teb pohodov, ki spadajo v prvo dobo splošne zmešnjave, je treba seveda 2-azlikovati poznejše ekspedicije, ki so izvrševale postavno določeno rekvizicijo cerkvenih dragocenosti (posebno zlata), da se porabijo za rešitev iz gospodarske krize.
Doba takega bojnega ali oboroženega komunizma je trajala 'kaka tri leta in v tiste čase spadajo več ali manj vse grozote, ki so spremljale rusko revolucijo kakor sicer vsako drugo. Globok preobrat je nastal še le 1. 1921. z uvedbo «nove ekonomske politike« (Nep). V tej dobi je začela na en> stra.ii popuščati država napram cerkvi, na drogi strani ]>a je začelo samo ob sebi ponehovati borbeno razpoloženje tudi naigorečneišah komunistov. Tedaj so je pojavil menda nov tip ruskega duhovnika, namreč tip duhovnika-junaka, ki je smatral svoj poklic za junaško delo ter se obnašal, kot bi naravnost želel postati mučenik. To novo dejstvo je globoko vplivalo na mase ruskih komunistov in često se je dogajalo, da so se najbor-benejše komunistiške skupine odrekale vsaki nadaljni propagandi proti ceikvi. Od tedaj datira počasno zopetno obnavljanje ruke pravoslavne cerkve in rednega verskega življenja.
Tretje razdobje v razvoju od-nošajev med državo in cerkvijo v Itusiji predstavlja sedanji poležat. Sovjetska vlada se za cerkev popolnoma dezinteresira, obnaša se popolnoma pasivno. Istočasno se ugotavlja, da so popolnoma zginili tudi nastopi posameznih komunističpih organizacij.
Posledica tega novega položaja je, kot rečeno, da se redno versko življenje v Rusiji naglo obnavlja. Tako poroča «Rabo-čaja Gazeta*, da se opaža, kako v zadnjem času versko razpoloženj e narašča, in to ne samo pri novi buržoaziji, temveč tudi med delavci. To da je posledica živahnega delovanja raznih sekt in verskih organizacij. Spori med posameznimi cerkvenimi organizacijami — piše dalje cRabočaja Gazeta» — izginjajo in nastaja mir med nekaterimi verskimi strujami. Najbogatejši predstavniki nove buržoazije da podpirajo gmotno cerkvene organizacije in duhovniki da do-
btva$ood zasebnikovveMkesvo-te a popravljanje in ndifcnr nje cerkva in za zidanje novih itd. Posebno pa je zanimivo, da ste opaža nora, zunanja aktivnost cerkve, kar je bilo Se pred tremi leti popolnoma izključeno. aRabočaja Gazela* piše celo o demonstracij ali cerkve proti državi. Tato je priredila cerkev v broniekem ujezdu (moskovska gubernija) na dan 1. maja procesijo kot ademonstra-cijo» proti komunistični proslavi prvega maja. Mnoge cerkvene organizacije se tudi trudijo, da pridobijo mladino.
Pisanje omenjenega ruskega lista dokazuje predvsem, da so
pumffla o preganjanja.
bajke bat da se je ntifai tudi «modus vtvendi* ^^ ditevo in cerkvijo. To poslednje dejstvo pa priča, da je naetopHa, v Burgiji tudi v vvrafeem pogleda nekaka duSevna konsolidacija. Kakor se je morala sovjetska vlada vdati pritisku kraeUktfi mas ter žrtvovati doktrinami komunizem z uvedbo nove ekonomske politike, tako se ni megla upirati niti v pogledu vere in je ubrala pot »nove verske politike*, ki obstoji, kart re-čeziok, v njeni popolni pasivnosti napram pravoslavni cerkvi.
— x -—
roces proti atentatorju Locettiju
S8 je priče«1 vJeraj pral possbnlni tribanalcm v Rimu
RIM, 9. Pred posebnim tribu-naJcm za obrambo države se je davi pričel proces proti anarhistu Ginu Lucettiju, rojenemu 31. avgusta L 1900 v Avenzi, ki je 11. septembra preteklega leta izvršil atentat proti ministrskemu predsedniku on Miissoiini-ju. Bomba je eksplodiraj a in rat-nilai osem naslednjih oseb: Renata Goiello, Andreja MmoW*j«u, Frana M ad dal eno, Garibaldija Paolettija, Angelo Manconijevo in Ido Ranierijevo. Ko se je pričelo sodno postopanje proti Lucettiju, je policija aretirala tudi znanega anarhista Štefana Vatteroni ja, s kaierim je Lucetti občeval v Rimu, in L^earulra So-ria, natakarja v hotelu «Trento e Trieste«, kjer je Lucetti prebival. Oba. sta obdolžena, da sta sodelovala pri zločinu, Sorio pa se bo moral poleg tega braniti tudi zato, ker je zločin zagovarjal.
Lucetti j a brani uradni zagovornik od v. Tommasi, Sorta pa odv. Angelucci, ki je bil tudi u-radno imenovan za branitelja. Anarhista Vatterofiija pa zagovarja bivši maksimaii stični poslanec Bruno Cassinelli.
Razpravo vodi general Sanna, predsednik posebnega tribuna-la, ki je od svoje dolge bolezni že popolnoma okreval. Obtožnico vzdržuje odv. Noseda.
Člani tribuna!« vstopijo ob 10. uri. Obtoženci so bili že prej privedeni v kletko. Mnogo pozornosti vzbuja Lucetti, ki je pravi tip anarhista.
Po prečitanju obtožnic prične pred sodnik tribunala takoj iz-pra&evati glavnega obtoženca. Lucetti pove, da je en cel mesec pripravljal atentat. Že 1. 1922-, ko »e jjE*^a±bajal v Marseilleu na Francoskem, je bii sklenil, da bo umoril glavnega eksponenta fašistovskega gibanja, in sicer vodjo fašistov. Bil je skoro prepričan, da z bombo ne bo mogel določi svojega namena in se je zato oborožil tudi z revolverjem, ki ga je bil slučajno kupil v MaTseiJleu. Poslužiti se ga je hotel v slučaju, da bomba ne bi eksplodirala.
Predhodnik: Zakaj ste zarezal krogle in jtb ostropil?
Lucetti: Zato, da bi bolj škodovale in da bi bolje dosegel svoj namen
Obtoženec pripoveduje nato, da je prispel v Rim 2. septembra in da je po mestu iskal prenočišča. V hotel «Trento e Trieste» ni hotel iti, da ne bi po atentatu povzročil Soriu sitnosti Lucetti pravi, da je individualistični a-narhist in nima navade, da bi dosti govoril. Zato ni nikomur povedal, ka j namerava storiti.
Predsednik: Zakaj ste izjavil, da se imenujete Hermes Giovan-ninf, ko so vas aretirali?
Lucetti: Imel sem pri sebi vojaško odpustnioo nekega Gio-vanninija. Ta odpustnica mi je služila v Franciji, ker aem druge listine pustil doma. Mislil sem, da bi me na podlagi odpustni ce ne mogli tako zlahka identificirati, če bi me pri atentatu umorili Nisem hotel, da bi moja družina trpela radi mene. Ko so me pa aretirali, sem rekel, da se imenujem Giovamnini,
ker nisem hotel, da bi se vsa prva jeza izlila nad mojo družmo.
Odv. Noseda: Prišli ste v Italijo dvakrat v juniju in septembru L 1926. Ali ste priSel že kdaj prej v Italijo?
Lucetti: Da; leta 1923. Ker sem hotel ustreliti načelnika vlade.
Lucetti izpove, da takrat iz raznih razlogov ni izvršil zločina. Pred vsem so mu manjkali moralni in fizični predpogoji za to. — Strup za otrovanje krogel
si je priskrbel v Massi. Ni imel drugega namena, nego da umori ministrskega predsednika. S svojim dejanjem ni hotel povzročiti terorja.
RIM, 9. (Izv.) Po izpovedih obtoženca Lucetti j a prehaja posebni tribunal k zasliševanju drugega obtoženca Leandia So-ria. Prodaednik stavi obtožencu številni vprašanja, iz katerih sledi, da se je Sorio izpovedal policijskemu komisarju, ki ga je zasliševal, da sicer ni anarhist, da pa lahko še postane.
Predsednik: Kdaq ste se seznanil z Vatteronij^ni?
Sorio: Leta 1925., ko se je nastanil v hotelu «Trieste e Tren-to».
Predsednik: In z Lucettijem?
Sorio: Lucetti j a sem spoznal v septembru, ko se je tudi on nastanil v hotelu «Trieste e Trento*.
Predsednik: Zakaj ste ga nastanili v vaši sobi?
Sorio: Ker ni bilo drugih ne-oddanih sob.
Drfeavni pravdnik: Kdaj ste zvedel za atentat?
Sorio: Ob 14. uri iz časopisov.
Državni pravdnik: Zakaj ste črtal Lucettija iz seznama gostov?
Sorio: Izbrisal sem ga dne 13. septembra zvečer, ker se Lucetti ni več vrnil in ker sem mislil, da je odpotoval.
Državni pravdnik: Je plačal Lucetti sobo za noč od 9. na 10. septembra?
Sorio: Da, plačal je naslednjega dne. (Komentarji).
Predsednik: Mar niste mogli uganiti, da ima Lucetti v svojem zairoju bombe.
Sorio: Gotovo da ne.
Predsednik: Zakaj ste prepevali «Bandiera rossa»?
Sorio: Te pesmi nisem poznal. Toda na druga vprašanja prijazna, da p3©em pozna. Po nekaterih vprašanjih podrejene važnosti zaključuje predsednik predpotdansko razpravo ob 12. uri in 30 minut.
RIM, 9. (Izv.) Na popoldanski razpravi je nadaljeval posebni trfbunal zasliševanje tretjegra obtoženca Štefana Votteronija, ki izpoveduje:
Sva zelo dobra prijatelja z Lucettijean, ker je vrt dečko. Sem anartust, toda nisem biljn-koli vpisan v nobeno stranko. Svojim idejam ostanem zvest do smrti.
«Je aeio lepo od vas^» vdtlflLa ironično predsednik.
Nato izpoveduje obtoženec, kako se je seznanil s Sorto, ki z njim prej ni imel mkakih stikov.
Predsednik: O čem stal se raz-govarjala z Lucettijem tekom vajinih pogovorov?
Vatteroni: O neki deklici, v katero je bil Lucetti zaljubljen.
Predsednik: O atentatu na predsednika vlade se nista pogovarjala?
Vatteroni: Nikdar. V ostalem je bilo to nemogoče, kajti v gostilni, v kateri sva se sestajala* je bilo vedno mnogo gostov in gostilničar je bfl fašist
Predsednik: Med 4. to 11. septembra sta se videla kaj z Lucettijem?
Vatteroni: Podal aem se sicer ▼ hotel «Trleste e Trento*, toda ne z namenom, da se sestanem z Lucettijem, ampak da po-idčem sobo za nekatere sorodnike anarhista Malateste, ki me je za to naprosil. Z Lucettijem se nisem videl.
Po končanem zasliševanju obtoženca Vatteroni j a je pričel posebni tribunal zasliševati izvedence, ki so potrdili svoja že podana mnenja in podatke o bom-
M ta	njihovih eksplo-
zij, ter zasliševati posamecne priče.
Prvi je bil zaslišan policijski Pennetta, ki je potrdil svoje prejšnje izpovedi t«- izjavljal:
Lucetti je izjavil po aretaciji, da se imenuje Ermete Giovan-ninL Atentator prav gotovo ni mogel krožiti z bombami po mestu. Zato je več kot utemeljen sum, da je hranil bombe Sorio, ki je na predvečer atentata na^ .pisal v knjigo hotelskih gostov, da je Lucetti odpotoval. Nedvomno je Sorio sokrivec pri a-tentatu.
Priča Achile Dottorelli, ki je , na dan atentata spremljal avtomobil načelnika vlade, izpoveduje:
PO eksploziji bombe smo se takoj zagnali proti atentatorju, ki je vrgel proti svojim zasledovalcem še eno bombo. Po kratkem zasledovanju je bil atenta^ tor aretiran.
Priča Sartorelli Anton, šofer avtomobila, ki je spremljal predsednika vlade, potrjuje že znano okolnost in izpoved prejšnje
--'■v -
prvce.
Priča Ercole Boratto, šofer predsednika viade, izpoveduje, da je pognal avtomobil z vso hitrostjo, ko je opazil lučaj bombe. V treocetku, ko ga je vprašal predsednik vlade, ki je mislil, da je udaril ob okno avto-nkototta kamen, kaj se je pripetilo, je bomba eksplodirala.
Policijski komisar Majone pravi o svog i preiskavi v hotelu «Trieste e Trento» in o aretaciji Scsria.
Po tem zasliševanju bila obravnava preložena na jutrišnji dan.
M talsgp ministra
m včerajšnji seji sesata
RIM, 9. (Izv.) Predsednik senata on. Tittoni otvarja sejo ob 16. url Po prečitanju zapisnika o včerajšnji seji povzema besedo senator Tittooi, ki predlaga, naj pošlje visoka zbornica senatorju Bose Iliju častitke k njegovi 89-leftnici. Predlog predsednika je bil seveda sprejet s spiočnim odobravanjem.
Za tem prehaja visoka zbornica k nadaljevanju raaprave o proračunu finančnega ministrstva.
Prvi posega v razpravo senator Nioolini, ki pravi, da je Še prezgodaj sklepati o gospodarskem položaju, ki ga v tem tre-notku preživljamo. Industrija in poljedelstvo si obetata veliko od revalutacije lire, ki pa se mora izvajali zelo previdno in polagoma. Govornik priporoča ob zaključku svojega govora največjo varčnost in si želi, da o-stame prebitek zares prebitek.
Senator Rota razpravlja o davčnih dokladah, senator Mar-cello pa o položaju poljedelcev, ki je nastal po revalutaciji lire.
Senator Conti pravi, da hoče odgovarjati senatorju Loriji, ki se je dotaknil v svojem včerajšnjem govoru tudi njegove osebe. Senaitor Loria pozna v valutni politiki samo dve možnosti: revalutacijo do zlate vrednosti in padanje denarne vrednosti do minimuma ter nadomestitev te propale valute z novo denarno vrednostjo. Tudi govornik je proti inflaciji, toda poleg onih dveh možnosti ostaja še tretja možnost: stabilizacija, za katero navaja kot primer Belgijo.
Ker je seznam priglašenih govornikov izčrpan, dobi besedo finančni minister on. Volpi, ki se takoj ob pričetku svojega govora sklicuje na govor, ki ga je podal pred dnevi v poslanski zbornici.
Država more biti brez skrbi, pravi finančni minister, kajti tudi proračun v poslovnem letu 1907.-1928. bo obdržal svoje ravnovesje. Na opazke finančne komisije, da niso bili vsi izredni stroški tako nujni, da bi ne bili prej lahko predloženi v odobritev parlamenta, odgovarja finančni minister, da zaenkrat to še ni bilo mogoče. Objava posojil, najetih v inozemstvu, ni u-mestna. Pri najetju posojil so se le malokattera podjetja poslužila garancij državnega zaklada, radi Česar ta ni skoro nič prizadet. Odgovarjajoč posameznim govornikom pravi finančni minister, da se je v poslednjih štirih letih zmanjšalo število državnih uradnikov za 80.000. Res jef da je treba plačevati letno
Ameriki približno 50 milijonov dolarjev za najeta posojila, toda vlada dopušča najeti samo plodonosna posojila. Zalo je vsako vznemirjanje pretirano. Vst govorniki so morali dopustiti, da je bila v valutni politiki možna ena sama pot in sicer pot revalutacije, pa četudi zahteva ta pot tudi svoje žrtve. Minister je prepričan, da je vlada s svojo valutno politiko na pravi poti, ki privede že v bližnji bodočnosti do lepih uspehov.
Po ministrovem govoru, ki ga sprejema senat kot običajno z velikim odobravanjem, pojas-nuje senator Rota nekatere o pazke v svojem prejšnjem govoru. Po predložitvi nekaterih načrtov in poročil, zaključuje predsednik ob 19.30 sejo.
Goriški faš&tovskl tajnik pri on. Turati] u
RIM, 9. (Izv.) Včeraj zvečer je bil politični tajnik pokrajine fa-šistovske zveze v Gorici sprejet od on. Turati j a, davi pa je bii pri načelniku vlade, ki ga je zadržal pri sebi in sta se precej dolgo razgovarjala.
Velika nesreča v Neaplju
NEAPELJ, 9. V ulici Sant'E-framo Vecchio se je davi zrušil del stavbe, ki se je komaij gra^ dila. Po dosedanjih poročilih so ruševine zasule osem delavcev.
Jwlavi]7¥ AHa
Spez se bo rešil potom dfaefctiih po$ajatnj?
BEOGRAD, 9. (Izv.) V zadevi jugosiovensko-albanskega di-plomatičnegu spora tekom dneva ni bilo nikakih novih momentov. Vse je nekako v stanju za&toja. Interesantna je verzija, ki se je pojavila nocoj, da se je namreč Zeni-begn posrečil njegov poskus, da je pri albansJvi vladi popravil situacijo in da o-stane spričo tega on v Beogradu, da izvede direktna ponujanja med Tirano, in Beogradom. Isti krogi trdijo, da ostanejo jugo->lovenski konzuli še nadalje v Albaniji Na drugi strani pa se je pojavila v zunanjem ministrstvu trditev, da je ta optimizem pretiran. Nadejajo se, da se bo ves spor ugodno reSil. Današnji dan pa, kot že rečeno, ni prinesel nobenih sprememb. Nagla-šajo, da bo jugoslovenska vlada vezala ta diplomatski incident z vsemi dogodki, ki ao se dogodili v Tirani in zahtevala definitivno razčiftčenje. O jugoelovenski vladi gre gias, da bo sprejela direktna pogajanja z Albanijo za rešitev spora.
Zvečer pa je zunanji minister Marinkovič na vprašanje, ali so točne vesti, da so ga poselili poslaniki Francije, Anglije in Italije ter pri njem kot v Tirani posredovali za medsebojno pomirjen je, odgovoril: «Pri nas ne! Obvestili so nas, da bodo take korake storili v Tirani, pri nas pa tega koraka niso podvzcli.» Razen tega je dr. Marinkovič na^ glašal, da ni zahteval nikake intervencije Družbe narodov. Končno je Še pripomnil, da danes ni bilo v tej zadevi nobenih novih momentov.
Manost! v Beosrsdu
kot posmrtrica za pok. Pašića
BEOGRAD, 9. (Izv.) Jutri dopoldne ob 11. uri se bo vršila cerkvei\i svečanost v saborni cerkvi kot posmrtnica za gospoda Pašiča šest mesecev po njegovi smrti. Ob tej priliki bodo prišli v Beograd vsi člani glavnega odbora radikalske stranke, nai čelu Aca Stanojevič. Sve-čanosti se bo udeležila tudi vlada. Zanimivo je, da se bosta jutri sestala ministrski predsednik Velja Vukičevič in Aca Stanojevič. Jutri se pričakuje po-vratek kralja v Beograd.
Pred razpustitvijo jugoslov. narodne skupščine?
BEOGRAD, 9. (Izv.) Zunanji minister dr. Marinkovič se je danes povrnil iz Topole. Vladni krogi naglašajo, da je kralja samo obvestil o zunanjepolitični situaciji. On sam je izjavil, da nista govorila o ničemer drugem, nego samo o splošnih poročilih, ki mu jih je podal. Zanimivo je, da vladni krogi kljub trditvi pofiifčevcev, da se volitve odgodijo, trdovratno vztrajajo na tem* da se bodo volitve v narodno skupščino gotovo vršile 4. septembra in da se narodna skupščina prihodnjo soboto raz-
pusti Iflbntafoni se v vladnih krogih trdovratno vzdržuje mnenje, da bo Boža Maksimoviđ vstopil v vlado kot prosvetni minister. _
Jugoslovanska kraljica na Bledu
BLED, 9. (Izv.) Davi ob 7.35 je prispela na postajo Lesce kraljica Marija s svojim spremstvom. Na kolodvoru v Lescah je kra*-ljico pozdravil veliki župan dr. Vodopivec. Kraljica se je nato V dvornem avtomobilu odpeljala s svojim spremstvom na Bled v kraljev dvorede SuvoLx>r.
Poljski industrijci v Ljubljani
LJUBLJANA, 9. (Izv.) Poljska delegacija, obstoječa iz 12. odličnih predstavnikov rasnih panog poljskih velikih industrij in trgovin, je davi ob 8. uri prispela s Sušaka v Ljubljano. Na 'glavnem kolodvoru je delegacijo sprejelo zastopstvo zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Tekom dneva so si gostje ogledali mesto in razne industrijske in trgovske zavode. O polnoči so t se gostje preko Dunaja vrnili v domovino. _
' Po umoru o l5ral
VeČ ruskih monarhih lov ar&ii-
ianih '
VARŠAVA, 9. Truplo umorjenega sovjetskega poslanika Vojkova je bilo izpostavljeno v sprejemni dvorani ruskega poslaništva. Včeraj so se ves dan vrstili žalni obiski. Poleg velikega števila drugih odličnih o-?ebnosti so izkazali čast pokojniku tudi poljski zunanji minister Zaleski in diploinatični zbor. Krsta s truplom pokojnika je bila davi prenesena na postajo, odkoder bo s posebnim vlakom prepeljana v Moskvo.
Radi umora poslanika Vojkova je policija, po nalogu vlade, aretirala v Varšavi in Vilni nekatere voditelje ruskih monar-histov. Med aretiranimi so Kiel-nicz, ravnatelj brzojavne agencije «Russpress», Gorlov, zastopnik vplike«"a vojvode Nikolaja Nikolajeviča, general Ma*-ksimovič in novinar Hakovlj.
Bva Dava pratlsavletska ateatata
v Minsku in Leningradu
BERLIN, 9. Iz Moskve poročajo, da so neznanci umorili na*-čelnika policije v Minsku in njegovega šoferja, ko se je peljal v avtomobilu proti mestu nekega! poljskega častnika, osumljenega špijonaže. Dva druga sovjetska funkcijonarja sta bila težko ranjena O atentatorjih ni nobenega sledu. Poljski častnik je baje pobegnil. Podrobnosti še manjkajo.
Iz Leningrada pa prihaja vest o atentatu, ki je bil izvršen v tistem mestu tekom neke seje komunistične sranke. V dvorano, k jej* se je vršila seja, sta vdrla dva neznanca i&med katerih re eden zalučal bombo. Pobegnila sta nato in streljala proti onim, ki so ju zasledovali. Bomba je eksplodirala in ranila 26 oseb, ki so bile prepeljane v bolnišnico. Atentatorja nista bila identificirana.
Rasi naročajo ladje na Nemškem
MOSKVA, 9. Sovjetska trgovinska mornarica je naročila v Bremenu in Kielu pet parnikov, ki bodo dograjeni tekom prihodnjega leta. Stroški bodo znašali 12 milijonov mark.
Hod vihar v Južni Ameriki
Mnogo hiš porušenih — Več človeških žrtev
BUENOS AIRES, 9. V argentinski pokrajini Salta, ob bolivijski meji, in ob vznožju And divja silovit ciklon, ki je do sedaj že povzročil ogromno škodo. V San C ar los da Ane ud, malem mestecu, ki šteje komaj par tisoč prebivalcev, je vihar porušil kakih osemdeset hiš. Vesti, ki prihajajo iz prizadetih krajev, govore o precejšnjem številu človeških žrtev. Na Andah divja že par dni snežni vihar, radi katerega je ves promet u-kinjen. Tudi vlaki ne vozijo več.
100.900 dolarjev
ponuja neki ameriški milijonar Chamberlinu, če se bo povrnil v Ameriko v letalu. Chamberlin in Levin sta sedaj hudo zaposlena, ker ju v Berlinu vabijo na vsa strani. Sprejemov in drugih ceremonij kar noče biti konec. V nedeljo bosta letalca najbrž poletela na Dunaj.
1,1 V t-<T*ti " fAlJHUli
n.
•EDINOST*
V Trstu, dne 10. junija 1927.
DNEVNE VESTI
mtiirJB POftTVTH JM
UtUefmie» je objavila por kr. odlok-eakon o znižanju Itnlh to telefonAkih priatojltfn.
(oit
£nff&nja so eledeča:
Vzorci brc« vrednosti: do 100 gr 0d L CL40 na L 0.35; za vsakih na-'darjcdh 100 gr od L 0.20 na L 0.15.
Naknadna pristojbina za poStno-lefteča pisma: od L 020 na L 0.15. Ako pristojbine ni ptačal pošiljatelj, pa od L 0.30 na L 0.25.
Pnevmatična pošta: pisma in dopisnice do 15 gr od L 0.20 na L
0.15;	pisana žn dopisnice do 30 gr od L 0.40 na L 0.35.
Dostavljanje na dom tiskovin in rokopisov, ki tehtajo nad 500 gr: do 1 kg od L. 0.50 na L 0.40; nad 1 kg od L 1.— na L 0.80.
Naznanila o rojstvih, porokah
1.	t. d.: od L 0.20 na L 0.15.
Trgovske fakture: od L 0.30 na
L 0.25.
Časopisi, ki imajo tekoči račun s pošlo: dnevniki do 50 gr teže od L 0.01 na L 0.008: za vsakih nadalj-nih 25 gr od L 0.006 na L 0.004.
Polmesečniki: vsak izvod do 50 gr teže od L 0.013 na L 0.011; za vsakih nadaljnjih 50 gr od L 0.011 na L 0.009.
Mesečniki: za vsak izvod do 50 gr teže od L 0.016 na L 0.014; za vsakih nadaljnjih 50 gr od L 0.011 na L 0.009.
PoIletivLkr: za vsak izvod do 50 gr teže od L 0.05 na L 0.048; za vsakih nadaljnjih 50 gr od L 0.02 na L 0.018.
Navadni poštni zavoji: od 3 do 5 kg teže od L 8.— na L 7.50; od 5 do 10 kg od L 13.— na L 12.50.
Telefonske pristojbine za medmestne pogovore v delavnikih od 7.-9. ure ter od 19. do 21. ure (o katerih govori kr. odlok-zakon z dne 15. oktobra 1925 št. 1990) so znižane tako-le: od L 150 na L 1.—; od L 2.— na L 1.50 od L 4.— na L 2.50; od L 7.— na L 4.—; od L 9.— na L 5.50; od L 11.— na L 7.—; od L 13.— na L 8.50; od L 16.— na 9.—; od L 18.— na L 10.—. Naknadna pristojbina za nujne telefonske pogovore, o katerih razpravlja člen 4. kr. odloka-zakona z dne 15. oktobra 1925 št 1990, je znižana za 20 odstotkov; v enaki meri so znižane tudi pristojbine za stalne telefonske naročnike ter za novinarska podjetja.
VESLARSKI SPORT MED TRŽAŠKIMI SLOVANI.
Zanimanje za veslarski sport med slovensko mladino sega daleč nazaj v predvojno dobo. Zlasti so mnogo delovali na tem polju v Trstu naseljeni Srbi in Hrvati, ki so bili ustanovitelji še danes najmočnejših veslarskih klul>ov. Med nami so se prvi prebudili Barkovlja-ni. Ustanovili so si klub, kupili ladjo in začeli z veslanjem. Njih delovanje je prekinila vojna doba, ladjo pa je razbilo morje. Tako je končal prvi poizkus našega udej-stvovanja na morju. Ideja pa ni zamrla. Mnogo jih je bilo, ki so se živo zavedali neprecenljive važnosti in vrednosfti veslarskega sporta. Italijanski klubi niso dostopni naši mladini, vsaj večini, radi ogromne članarine in ker so omejeni le na bogatejše sloje.
Zopetna pobuda za ustanovitev kluba je prišla spet iz Barkovelj. Načeloval je gibanju g. Stare, mož, ki ne kloni preti ovirami, in ki je znal izpeljati naloženo si nalogo, kljub zaprekam, ki so se stavile na vseh straneh. In če imamo danes ponosni T. V. K. «Sirena», je pač gotovo v prvi vrsti zasluga g. Starca.
Veselje je gledati sicer malo a prijazno čolnarnico, ki so jo napravili člani sami, pod vodstvom g. Slavka Martelanca. Ce «kulu-kovcr» delajo z veseljem in voljo ustvarijo čudeže. Ponosni so lahko člani, na uspeh lastnega dela, ki jili bo gotovo vzpodbujal k novemu trudu in k novim uspehom. Njih trud pa jim je narava sama najboljše poplačala. Njih atletska
telesa so živa slika moči in zdravja
Kar je najbolj razveseljivo, pa je demokratičnost in bratstvo, ki vlada med vsemi člani. Tu ni razlike med stanovi, sport in jezik družita vse. Ob tej priliki moram beležiti žalostno dejstvo. Delova-
nje «Sirene* ni moglo do danes najti niti najmanjšega umevanja med tistimi tržaškimi slovanskimi krogi, ki so bili vedno pripravljeni žrtvovati tudi tisočake za drug orodne veslarske klube. Ni našla umevanja niti med tako-zvanimi boljStmi slovenskimi krogi. Se danes, ko imamo svoj klub, vidimo znane nam ljudi aktivno sodelovati prt raznih drugih veslarskih klubih. Znani so po svoji agiinoetž in vztrajnosti. Vidimo jah tekmovati in zmagovati za druge barve, kljub temu da so mnogokrat zelo neljubi ostalim Članom.
Skoro z preziranjem gledajo na nas, češ kaj Vas je treba, ko ste tako majhni. Vsa vabila niso pomagala. Mnogo je še danes takih. Šli smo vedno preko njih in hodili, bomo nadalje svoja pota, prekor njih. Dobro pa je, da si danes zabeležimo to dejstvo.
Vsem tistim pa, ki so se do danes držali ob strani, kličemo:
Vzdramite se! Morje in «Sirena» Vam nudita zdravje in zabavo. Vpišite se v našo «Sireno», da jo skupno dvignemo nam vsem v čast in ponos!	K.
Prodajanje sesalnikov za otroke
Tržaški mestni urad naznanja, da je prepovedano uvažati, proizvajati in sploh prodajati sesalnike za otroke, tudi v posameznih deblih, ako niso izgotovljeni iz elastičnega kavčuka in niso polni. Dovoljeno je prodajanje sesalnikov iz prožnega vulkaniziranega kavčuka, ako so izgotovljeni tako, da jih je mogoče neposredno pritrditi k steklenici (brez posebne cevke.) Kavčuk, iz katerega so izdelani takšni sesalniki, pa ne sme vsebovati svinca, cinka, antimona, arzena ali kake druge škodljive snovi. To velja tudi za vse druge predmete, ki jih otroci devajo v usta. Vsi takšni predmeti morajo biti označeni z neizbrisnim napisom tovarne, v kateri so bili izdelani.
Iz tržaškega življenja
Dve nezgodi pri delu
V mestni plinarni se je včeraj zjutraj ponesrečil 27-letni težak Renato CeccarelK, stanujoč v ulici Piccardi št. 24. Ko je razkladal premog z železniškega voza, se je kup premoga vsul nanj, pri čemer je mož zadobil številne poškodbe po nogah in prsih. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil na lastno željo prepeljan domov.
— Idoč po temnem hodniku v podpalubju nekega parnika, ki ga grade v ladjedelnici S. Marco, se je 24-1 etni tesar Ernest Hervatin, stanujoč v Sv. Brigidi pri Miljah, včeraj popoldne spodtaknil ob kos železa, ki ga radi tei. ni zapazil, in pri tem padel tako nesrečno, da si je izpahnil levo roko v komolcu in v rami. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico in se bo moral zdraviti kake tri tedne.
Voznikova nezgoda.
Sinoči okoli 19. ure se je 55-letni voznik Andrej Pettich, stanujoč v ulici Petronio št. 8, vračal s svojim vozom iz »Kraljevega okraja«, kamor je bil pripeljal razen gradbeni materijal domov proti mestu. Med po t oma je hotel mož stisniti zavoro, toda ko se je nagnil,, da bi prijel za kljuko pri zavori, je zgubil ravnotežje in padel z voza. Pri tem si je siromak zlomil levo roko v zapestju ter se vrhutega še hudo opraskal na raznih delih telesa. Nesrečni voznik je dobil prvo pomoč na rešilni postaji, kamor ga je spremil neki tovariš, nato je bil na lastno željo prepuščen domači negi.
Tržaško sodišče
Zapuščeno dekle in karboina kislina.
Včeraj se je v četrti sekciji tukajšnjega kazenskega sodišča končala obravnava proti Evelini Uršič, obtoženi zločina težke telesne poškodbe na škodo nekega Ivana Zottich.
Pri zasliševanju, ki ga vodi svetnik cav. Colombis, razjasni
UrfltSeva t pretrganih stavkih in m tihim glasom, med katerega se meša tu pa tam jok, kar sledi:
Spoznala sem Ivana Zotticha v pustni dobi 1. 1925. Med nama se je kmalu razvilo ljubavno razmerje. Zottich mi je obljubil, da me poroči. Jcb sem aru verjela in se lotila s pripravljanjem bale in vsega, kar je potrebno. Nekega majskega večera v 1. 1926. me je med tem, ko sem hotela iti na sestanek s Zottichem, ustavil neki neznanec. To je doznaJ Zottich, katerega nisem dobila na dogovorjenem mestu. Navzlic vsem svojim prošnjam in trditvam, da je bik> srečanje z tistim neznancem čisto slučajno, Zottich ni hotel slišati nič o spravi. Tako je preteklo par mesecev. Nekega večera sem v grmičevju ob neki cesti v okolici čakala Zotticba, stopila sem predenj. On pravi, da sem škripala z zobmi — je mogoče. Takrat je potegnil Zottich samokres in mi grozil. Maščevala sem se s tem, da sem ga naznanila. Dne 26. septembra zvečer sem zopet srečala Zotticha na <tškala£anti», beseda je dala besedo in kmalu se je vnel prepir. Vzela sem iz tortrice stekleničico s karbolno kislino in mu jo zagnala v obraz.
Evelina se kesa svojega dejamja. Zotticha ni na obravnavi. Zdravniško spričevalo pravi, da je moč vida njegovega levega očesa za vedno uničena. Celo obraz nosi sledove strašne maščevalnosti zapuščenega dekleta.
Priča Ivan Perič, edini očividec Evelininega dejanja, izpove v smislu obtožnice in dostavi, da je on po dejanju zadržal Uršičovo in peljal Zotticha na rešilno postajo.
Evelina zopet povzame besedo in pove, da ni imela namena poškodovati Zotticha. Strup je bH namenjen njej sami, kajti Zoiti-chevo obnašanje jo je privedlo do obupa. Ko je pa videla, da se Zottich celo smeje njenemu trpljenju, ji je zavrelo v možganih. Zločin je bil storjen—
Drugih prič ni.
Branil je odv. dr. Pompej Robba ki je prosil sodni dvor, naj upošteva duševno razpoloženje Urši-čeve v trenotku zločina in naj bo z njo usmiljen v najvišji meri, ki jo dovoljuje zakon.
Sodišče je nato — upoštevajoč tezi državnega pravdnika odv. Zu-mina in zagovornika — privolilo Uršičevi zaporno kazen v razmeroma nizki meri. Obsojlena je bila namreč na S mesece in 26 dni zapora, toda pogojno in brea vpisa kazni v kazensko spričevalo.
TELESNA VZGOJA
SPORT
ŠPORTNO UDRUŽENJE Tehnično vedstvo nogometa
(Uradno poročilo — seja 7. VI.) Prenesene tekme: Rocol - Prosveta; Sparta - Obzor (vse: rezerve).
Prenesena odobritev: Sv. Ivan -
Opčine, ker ni došlo poročilo sodnika.
Prvenstvene tekme v nedeljo 12.
VL t L (Rezerve:) Igr. Adria ob 15.30 Opčine - Prosveta; igr. Obzor ob 13.30 Sparta - Sv. Ivan, — ob 15.30 Obzor - Rocol.
Turnir za kapo «Nai (H as*. Ukrepi glede tega turnirja se objavijo v prihodnjem uradnem ponoru.	■ T. V. N. Savez sodnikov. (Uradno) Igr. Adria: Opčine - Prosveta (g. 2erjal); igr. Obzor: Sparta - Sv. Ivan (g. Verč); igr. Obzor: Obzor -Rocol (g. Pertot). S. S. T. V. L. A. Lahkoatletskft meeting se vsled nepredvidevanih ovir prenese na-pnUkao na 19. t. m. - Prijave se sprejemajo ie do srede 11 t n.
T. V. L i. S. K. cConcordia* M. D. P. - Trst vabi Vašo I. četo na prijateljsko tekmo za nedeljo ob 17. Naprošeni ste, da nam potrdite nameravano tekmo v jutrišnji «Bdinosti».
Vesti z goriškega
Goriške mestne Testi
Planinsko društvo v Gorici
V nedeljo 12. junija t. L se bo vršil izlet na Malo goro nad Sv. Križem na Vipavskem. Odhod zju-
traj ob 6. uri iz Ribijeve garaže. Izstopimo v Sv. Križu in od tu se povzpemo navrh. Povratek čez Caven, Sotovec, Krnico, Vitovlje na Kromperk. Oprava turistovska kosilo iz nahrbtnika. Izlet ee bo vrftil ob veakem vremenu. Vodnik tov. Rolich.
Nenapovedan občni zbor
Pred goriškim tribunalom se je vr&ila zanimiva kazenska razprava v zadevi priglasitve občnega zbora. Skupina kmetov iz Vilie Vicentine v Furlaniji je bila namreč obtožena, da ni naznanila o-b I as tem rednega letnega občnega zbora svoje zavarovalnice za govejo živino. Po zagovorih zagovornikov so bili vsi oproščeni, ker sploh ni potreba takih občnih zborov prijavljati oblastnijam. — Sicer so pa dotični kmetje v resnici izvršili prijavo. Vzbudilo je začudenje, da se tako nadleguje kmečko prebivalstvo pri izvrševanju njihovega poklica.
Prevoz sadja ln zelenjave za
inozemstvo
Goriška trgovska zbornica sporoča, da je dosegla znatna izboljšanja pri prevozih našega sadja in zelenjave po avstrijskih in jugoslovanskih železnicah. Kadar bo dnevno do 4 vagone blaga, bodo ti odpotovali z vlakom ob 13.59 ter nato kar naprej z jugoslovanskim vlakom ter od Rožne doline naprej z avstrijskim. Pri količini izvoznega blaga preko 5 vagonov, pa bo poseben direkten vlak odvo-zil iz goriške postaje ob 13.15. Dosegla je trgovska zbornica še nekatere druge popolnitve. 2e v letošnji izvozni kampanji so se v občutni meri izkazale te prevozne ugodnosti za goriški izvozni trg.
Letos je sicer količina izvoznega blaga le redko prekosila 5 vagonov toda z ozirom na vedno večje sadne nasade v naši deželi se predvideva da bo v prihodnjih letih prav živa potreba tvorjenja posebnih izvoznih vlakov.
Porotne r—z--xave v Harid
Nadaljevala se je razprava proti Dodiču, obteženemu umora Ne-nadičeve in zasliševale so se na-daljne priče.
Komisar javne varnosti cav. Martinelli izjavlja, da je takoj, ko je čul o umoru, izpraSeval razne priče, ki so mu povedale, da so videle prejšnji večer obtoženca v družbi z Nenadičevo, s katero se sploh večkrat občeval in si dal plačati od ljubice v raznih gostilnah.
Marešijal Gucci je izpovedal da je bil prejšnji večer, v kolikor je mogel ugotoviti, Dodič ves čas z Nenadičevo skupaj in da sta se približno ob 11. uri zvečer napotila oba, Dodič in Nenadičeva, v gozd in sicer proti mestu, kjer se je našlo drugi dan truplo umorjenega dekleta.
Zaslišale so se nato še druge priče, ki pa niso izpovedale nič posebnega.
Razprava se je nato preložila na popoldan. Po izpovedbah še nekaterih prič, se je dvignil državni pravdnik cav. ulf. Tripani in odtegnil obtožnico na podlagi izpo-vedb prič in vtisov, dobljenih med razpravo. Obtožencev zagovornik je zahteval oprostilno razsodbo, ki jo je predsednik cav. uff. Ferri tudi izrekel. Dodič se je torej o-prostil obtožbe umora svoje ljubice Nenadovičeve, ker se ni mogel prepričati državni pravdnik o njegovi krivdi.
Porotno zasedanje ▼ Gorici
Radi detomora se bo morala zagovarjati pred tukajšnjo poroto Josipina Ferjančič in njena sestra Pavla, soudeležena pri tem zločinu. Razprava bo trajala dva dni. Zagovarjata dr. Vidmar in dr.
Zennaro iz Trsta.	_
NZD8LJSKS PKIREDITVE
ZatoLmJn. V nedeljo popoldne. -Dvorišče g. Krafolfa. «V mesta jo dajmo*, veseloigra ter razne druge ledina Dovrijesje končno vendarle ie izdano*
Njivico pri Kojskem. Nedeljo pepoidneu Na odprtem dvorišču.
A. done: Venec narodnih pesmi, poje pevski zbor Iz Njivic.
Aškerc: Anka, deklamacija; •Planinske rože* poje zbor iz Povrne; V. Vodopivec: «Ena ptica pri-letela«, poje meS. zbor iz Biljana; Gregorčič: «rSiromak» deklamacija Raupach: »Mlinar in njegova hči», ialoigra v 10 slikah. Med odmori svira mandolistični krožek iz Solkana.
Ribezaberk. V nedeljo na odprtem. Pevske tačke obeh rikemberftkik društev. Društvo •Ognjišče* prireja Canglovo «Sin».
IDRIJA.
Govori se o 30 proč m t nem znižanju mezde" nafiih rudarjev. Sicer se še nič gotovega ne ve o tem in je morda ravno ta negotovost prvi vzrok za totikero ugibanje, kako bo. In res bodo, po dosedanjih vesteh, naši delavci občutno zadeti. V kolikor smo se mogli informirati pri merodajnih mestih, bodo našim	znižali za 80 odstotkov loklado, in sicer stalno enkratno mesečno in pa dnevni čarsko družinsko. Povprečno zasluži rudar z ženo in tremi otroki dnevno sledeče:
temeljna plača	5.70
tak oz v. novemberska doklada 5.— družinska doklada	3.40
dvojna draginjska (federaeij-ska in sindakalna)	6.20
Skupaj 20.30
To je dnina brez takoimenova-nega «gedinka», ki ga ne moremo računati kot redno in stalno plačo in je le nekaka nagrada za obilno in težko delo. Ce računamo povprečno skozi vse leto 24 dnin na mesec radi nedelj in praznikov, ko delo počiva, imamo za zgoraj naveden slučaj rudarja mesečno plačo L 487.20, brez odštetih davkov in drugih plačil (likt. pos.). K tej plači dobi torej taka družina Še enkratno mesečno družinsko podporo v znesku L 114, skupno torej 601.20 L. — Ker ni naš namen pisati tu o še itak nezadostni plači, ampak v glavnem utemeljiti koliko bo tak rudar prikrajšan, treba računati 30odstotno znižanje one enkratne mesečne druiinske podpore v znesku L 114, kar da L 34 20 ter še 30 odstotno znižanje družinske d oklade v znesku L 3.40 na dnino, kar da v teku meseca na podlagi 24 dnin 81.60 in znižanje 24.30. Skupno torej odpade L 58.50, povprečno računamo v teku meseca. Mesto mesečnih polnih L 1501.20 dobi rudar s tremi otroki in ženo L 543.20. Izplačanih bo pa še manj, ker ta svota ne upošteva ns davkov in ne drugih odplačil.
Poudarjamo ponovno, da ta način ni še nikakor uradno potrjen, temveč le poluradno najavljen v pomirjenje delavcev, ki jih neka izjava o tem predmetu razburila. Pridržujemo s J zato vsako odgovornost in bomo natančneje poročali ob končni rešitvi vprašanja. Jasno pa nam mora biti le, da bodo naši delavci s tem znižanjem občutno prizadeti. Že itak jim je življenje ob oni plači težko, te lire se bodo občutno poznale. Toda nič ne pomagajo naše tožbe. Gospodje se umejo na take stvari in zamog-li bi morda le še kai nasvetova-ti, pa še tega nočemo, ker mislimo, da je predvsem dolžnost tuk. rudarskega sindikata da se za stvar pobriga, ker on je zastopnik delavcev napram podjetju.
Zvedeli smo poleg tega, da se bo tudi našim rudarjem na podlagi liste dela dajal vsakoleten dopust in sicer po dosedanjih namenih, šestdneven in plačan. Tudi o tem ne moremo dalje vedeti, ker predlog je šele v dolu.
RAZNE ZAftffflIVOSTI
Mlada morilka otrok pred sodiščem.
Se Še niso polegle debate in komentiranja o aretaciji znanega rimskega sadista Giroiimonija, morilca štirih otrok v nežni mladosti in že nam sodni kronisti z Prisburga naznanjajo bližnji začetek obravnave proti Kaethi Ha-gedozu, hčerki maJega duisbur&ke-ga trgovca. Prošlost te deklice je morda nekoliko manj strašna kot preteklost Girohmonija, zdi se pa, da število od te deklice izvršenih zločinov presega daleč število Gi-roiimonijevih. V gotovi dobi ni bilo dneva, da se ni bi nemški listi bavili z enim ali drugim lučajem umora, katerih žrtev so bili večinoma dečki v najnežnejši dobi. Ker so bili skoro vsi umori izvršeni na stičen način, se prepisujejo vsi eni in isti osebi. Dva teh zločinov je Kaethe že priznala. — Nekega dne se je šla kopat. Po poti je srečala dečka in de»klico m ju povabila s seboj. Na nekem travniku so sedli in otroka sta za-
čela ples ti venec iz cvethc, ki ja bil namenjen očetu za imendan. V igranju je deklica legla čez K&* ethe. Takrat se ru je stemnilo pred očmi, zdelo se mi je, da vi-dkn vse rudeča, potegnila sem škarjice in ji prerezale žilo. V tketa sem ji nasuJa peska, da ni kričala* pravi Kc«eti*e k zločinu. —* Bratec je hotel deklici na pomoč, toda krviieijna morilka je pobila otroka s kolenoip na tla in ga zar pisala isti usodi, kot sestrico.
V prvem trenotku je Kaethe naznačila nekega Otak kot morilca. Toda njena mati je našla na njeni obleki sledove krvi. Strašen sum je pripravil mater do obupnega dejanja. Vzela je deklico, šla h hčerki v sobo, kjer je spala, jo vzbudila in ji zakričala: morila ti? Povej, da te ubijem in potem še sebe!» Kaethe pa je mirno odgovorila: «Kaj blasniš? Jaz da bi morila?»
Tistega dne je šla od doma. Po poti je osleparila nekega šoferja. Pri drugem se ji je poizkus ponesrečil, ker jo je dal aretirati.
Kaethe je lepo, postavno dekle. Njeno intimno življenje pa mora biti skrajno zanimiva, a istočasno strašna uganka. Svetovni psiho-patologi smatrajo to za edini slučaj psihopatologije te vrste. Je bila strastna obiskovalka kinematografov in njena preteklost daje možnost sklepati, da je v visoki meri podvržena več vrstam duševnih bolezni, ki nosijo generično znansteno ime «paranoia». Eden najvažnejši fragmentov njeno." zasliševanja je ponoven vsklik, ki je vestno zabeležen v zapisnik: «Za sedaj sem najmlajša morilka na svetu!«
■	ŠIRITE	|
| „Naš glas" j
J Mesečno družinsko revijo ! S S Naročnina za celo leto 16 L S S	Naslov:	S
S Trieste, Casella postale 349 S
■	k
leaaa

BERLiTZ-SCnOOL
vodi v vseh jezikih.
Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-72S
UAUAA De Jongs holandski, zasluži H^ilHU prednost radi njegove pristnosti in izbornt kakovosti	169
TI IITI BN^ Borsatti A Fi^Uo, Trst. iLkl&iUlH Corso 47 (lekarna Kovia) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poJtenih eenr.h. Govori se slovenski.	743
MLADENIČ išče službe kot mehanik ali šofer v mestu ali na deželi. Via S. Fran-cesco 4/lV.	771
PIANINO, krasen, s križanimi strunami, nov, lep glas, se da v najem za nizko ceno. Via Solitario 25/111 _773
GLYkOL je edino energično zdravilo proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnenioglosti. Izdelek lekarne Castella-novich, Trst. Via dei Giuliani št. 42.
770
BABIGA, avtorizirnna. diplomirana, sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginna-stica). lastna vila, tel. 20.64.	727
KODIH SALON
Vi a XXX ottobio 3, I. n.
10% popust Hssalni klobuki od L 30 nam}.
Izbera svilenih ln slamnatih klobukov. Originalni pariSki vzorci. (694
VSAKOVRSTNE OBNOVE. OKRASKI BREZPLAČNO.
M ll
Veliko izbaro dobite v zlatarni
POVH AJLBERT
PODLISTEK
FRANCE BEVK:
(5)
[
Glasovi so se polagoma pomirili. Jakca je je-tdOo, da 90 bili vznemirili njegov pogovor z Micko. Opazil je, kako je neprestano gledala v smer, v kateri je bilo slišati fante in da je bila njena misel komaj 9 svojo senco navzoča pri njem.
Na dvoje vprašanj mu je odgovorila, kakor da mu odgovarja v sanjali. Čez, hip se je zavedela in 98 zasmejal a «Kaj sem dejala ?»
«E>a ostaneš tu...»
<cKa.j naj delam tu?» se je smejala Smejal se je tudi Jakec. «Pojva,» je dejala Micka in sto* frila na steao, na kateri sta jedva imela prostor dva Človeka vštric. Njena noga se je premikala počasi, kakor da ne ve, ali naj gre, ali naj ga čaka
Končno je dejala: «Dobro je, da si pridal, da gred z menoj. Če ne, bi me bilo strah.»
«Ali samo zato?» je vprašal Jakec. Skrit v žalost je bil njegov obraz.
«Zakaj pa?» se je Micka ustavila Njen beli obraz je sijal kert praznična ruta iz mraka.
«Saj vem,» je uprl Jakec pogled v tla «Ivančku si dala ruto, meni ne...»
«Ali ti nisem dejala^ da mi jo je vzel? Kako si zabit!*
Jakec Micki besede ni zameril. Te&ko mu je bilo le radi bridkega občutka, da je Mickino čuvstvo tako daleč od njega Micka ni mogia razločiti njegovih, oči, ne poteze njegovega obraza, ki je bil uprt v tla, po zadržanju telesa in po trudni hoji je spoznala njegovo notranjost.
«ln kaj, če je dobil robec. Vrniti ga bo moral.»
Jakec je spremenil hojo, glavo je dvignil. Kakor da je sila novega upanja sprelefcela njegove ude.
Prišla sta na brv; ta se je šibila nad potokom, ki je šumel med kamenjem in se za streljaj nflfee stekal ▼ globok, majhnemu jezeru podoben tolmun. Na levici se je Sirila z visokim živim plotom ograjena neplodna gmajna, na desnici se je v razdalji par korakov, med dvema ogromnima skalama dvigalo nizko sedlo, obrastlo s bukovjem do steze. Za sedlom je Šumel gozd...
Na brvi sta se Jakec in Micka ustavila. Micka je Sla naprej, Šumenje valov ji je udarilo v užte-
sa, mrak se ji je zgostil pred očmi, zdelo se ji je, da je nekaj neznanega omamilo vse njene čute, bala se je, da pade... Iztegnila je roko...
«Ne boj se!» je dejal Jakec; njegov glas je bil silno raznežen.
«Saj se ne bojim,» je odgovorila Micka z nasmehom in sotpila nagleje. Tedaj se ji je zameglilo pred očmi, brv je izginila nekje v črnini mraka, ni je videla več; jeknila je, zakrilila z rokama in omahnila..
V naslednjem trenutku jo je držal Jakec v naročju. Bil je prej majhen in smešen, zdaj j« stal velik sredi brvi in jo je objemal če* pes in pod koleni; njena roka se ga je nehotč oklenila. Silno čuvstvo je zaplalo vanj in ga vsega objelo. StopH je po brvi, da je sajočala pod bremenom fci se vdajala. Ko je stopil na tntna tla, je postavil lireme pred se in dejal:
«Tudi če bi padla v vodo, nfifl bi te*..* Micka se je zarredeta, bilo jo je mm, prsf v stratio si občutila tega. Skočila je od njega, kar kor da je	na modrasa.
cLe čakaj, Jafcect Tega rt nisem mMU* od
tebe!.	_
In vendar ji je laakala njegov« moč to prt-sravijenoBt. storiti zanjo vaa Jakec jo obstal »na-
paden nad to njeno besedo. Čez dve minuti jo jq razmislil in zbral poguma.
«Ali misliš, da bi ne imela lepo pri meni? Zdrava sva, močna sva...»
Micka je šla naglo pred njim, Jakec je pobiral stopinje za njo. «Čemu se jezi?# je mislil. Vedel je, da je Čas, da nadaljuje. «Česa bi nama manjkalo?«
Micka se je nasmehnila pri sebi, odgovorila
mu ni.	, . ,	..
Oglasila se je pesem fantov iz daljave. Stali
so med breeami sredi gmajne, melodija je od*
mćla v večer. 4 ^ . _
« Dekli cice no ritice,
ki fantom m wr>axnete;
ram beli grad obatafo«
a črna kajia nimajo...*	v o
Ta pesem je Micko ofchriia. Obrtala Sfc te đđ JsjLca in se zasmejal a cAli al slišal, Jakec T»
Jakec je slidal. Pesem je prodrla v njegovo flree. Rogajoč odgovor na njegova besede je bflak NIČ n* imel na svetu, ramat ena akitnje, ena doh lavne in ene prazzriSke obleka te dvoje rok. Mi-■13 je. da je ljubezen dovolj sa Itajenje in da na potrebuje razen te ničesar več. Da ni na l&čon truden in na čuti ng mraza na defcja.
08895258