AÑO (LETO) XX. (14) No. (štev.) 1 IDS LOVE NI A LIBRE BUENOS AIRES 4. januarja (enero) 1962 VOŠČILO Bog daj srečno novo leto! S terr> voščilom, če ga količkaj s preudarkom in iskreno izgovarjamo, smo ob vsakem novem letu res dobri ljudje med seboj. Dobri ljudje, kakršnim so angeli želeli mir, ko so oznanili rojstvo Gospodovo. Mir, blaženi osebni mir, ki tolaži in pove, da je vse v redu: odnosi s Stvarnikom in z bližnjim. Tega in takega miru nam Bog daj, pa bo srečno leto. Tam je osnova. Mir v družbi, kakršen mir rodi pravičnost dopolnjena z , ljubeznijo. Mirna družba, ki ima v njej vsak svoje mesto, vsak svoj delež in ji daje vsak svoj prispevek. Družba svobodnih ljudi, ki dele odgovornosti, bremena in sadove. Prav s tem ohranjajo z božjo pomočjo mir, socialni mir. Mir med narodi. Utrdi naj se prepričanje, da vojna nič ne rešuje, niti sporov, samo uničuje. Če naj vlada mir, mora izginiti sovraštvo, osebno sovraštvb in nevoščljivost. krivična sebičnost v socialnih odnosih in izginiti mora sistem, ki temelji in raste iz sovraštva in nasprotovanja. Če naj vlada mir med narodi, mora izginiti komunizem kot mednarodni sistem sovraštva. V dobi silnih, naglih preosnov nam Bog daj: 1. Sreče, da bi uspeli napori za združenje krščanskih cerkva. O da bi ljubezen do Odrešenika sežgala vse \ pomisleke in ovire in združila vse' kristjane v enotno vero in složno | družbo silne moči in odločilnega, blagodejnega vpliva! 2. Žetve, da bi krščanstvo dobilo nove legije gorečih in modrih apostolov, ki bi mogli ustaviti širjenje komunistične revolucije, ki nujno žene vse človeštvo v nesrečo. Krščanstvo je edina zakladnica rešitve. 3. Modrosti, da bi vsi, tako državniki in odgovorni vladarji, kot vsi drugi pri vsaki odločitvi upoštevali, da je komunizem glavna bolezen, najhujša nesreča, največja nevarnost. i. Uvidevnosti, da bi demokratični Slovenci v tem okviru razumeli svojo sedanjo narodno politično vlogo in nalogo in z vso vnemo in gorečnostjo zanjo delali, da se rešijo sami in pripomoremo k rešitvi drugih, ki so že z nami žrtve ali pa jim grozi sužnost pod kladivom komunističnih tiranov. DR. MIHA KREK Svet ob zatonu starega In nastopu novega leta Leto 1961, od katerega je človeštvo toliko pričakovalo — komunisti svojih novih zmag, nekomuniseti novih uspehov v borbi proti komunizmu — je za nami. Nove svetovne vojne ni bilo, prav tako pa tudi ne miru. Svet je ostal raz-rvan, kakor je vedno bil in kakršen vedno bo, dokler človeštvo ne bo sprejelo resnično- za svojo poslanico, ki jo je nebo zapelo pred dvajsetimi stoletji nad Betlehemom: ,ySla>va Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage siolje.“ Na dvajsetih točkah je šepal naš planet ob koncu 1961 in šepa ma začetku ista 1962: 1. OZN: Problem Konga je zasekal globoko rano v to- organizacijo, medtem ko se -sile- ZN borijo v Katangi. Toda za čigave koristi?. 2. Kuba: Komunizem je razbil enotnost ameriškega kontinenta. Zaslepljenost a;li neverjetno obotavljanje nekaterih omeriških republik, pogledati pogumno nevarnosti v oči, ovirata o-stale ameriške države za izvedbo odločne operacije te rak rane na ameriškem telesu. 3. Dotnlnikamska republika: Političen položaj v tej deželi je prišel tako daleč, da jo mora vsak trenutek zavzeti skrajna desnica ali levica. 4. Angola: Upori v tej portugalski koloniji so razlc-g za trenja med' zahodnimi zavezniki. 5. Kongo: Po krivdi zahodnjakov je danes ta bivša belgijska kolonija zapletena v pravo -državljansko vojno. Levičarske sile prevladujejo s pomočjo OZN, organizacije, ki Kongu doslej ni znala zagotoviti miru. 6. Alžir: De Gaulle se s težavo prebija skczi labirint desničarskih in komunističnih spletk proti njegovi politiki samoodločbe za to francosko posest v sev-ami Afriki. Ozadje vsega je novo odkriti' petrolej v srcu Sahare. 7. Ženeva: Zavezniki in sovjti se ne morejo sporazumeti glede''kontrole nad atomskimi poskusi, ker pač drug drugemu ne zaupajo. 8. Berlin: Simbol spopada med svobodnim zahodom in komunističnim vzhodom. Posledica strahovitih napak zaveznikov med 2. svetovn0 vojno. Najvid- Mozicne in norolptiip poslanice Božične in novoletne poslanice državnikov s0 izzvenele v upanju, da letošnje leto ne bo: pogreznilo človeštva v atomsko katastrofo. Noben državnik pa ni napovedal izboljšanja svetovnih razmer, -pač pa je vsak ohranil dvome v mirnejšo bodočnost. Ed ni, ki je govoril odkrito in jasno, je bil papež Janez XXIII.: „Sodba zgodovine bo stroga za tiste, ki niso: storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi odvrnili od človeštva senc0 vojne.“ Poudaril je, da je Cerkev vedno bila in bo za mir, „toda ne za mir za vsako ceno. Cerkev je podedovala nauke svojega božjega Ustanovitelja, ki temelje na pravici, pravici, katera priznava zakonite pravice drugih in jih spoštuje, mir, kateri izhaja iz svobodnih in iskrenih pogajanj.“ Svojo božično poslanico je papež končal z opozorilom, da naj nihče, tudi danes najmogočnejši oblastniki, ne pozabijo, da -so navadni smrtniki. Hruš-čev je razposlal vsem vladam to in onstran železne zavese novoletna voščila, v kater h jim sporoča, da „se bo tudi letos boril za mir“. Na svoja voščila’ je dobil podobne odgovore, od katerih je vredno omeniti Macmilla-no-vega, Adenauerjevega, De Gaullejovega. Macmillan je Hruščevu odgovoril, da „upa, da bo letošnje leto morda prineslo mo-ž-n-ost za mirno in zadovoljivo rešitev problemov, ki ogrožajo svet“. De Gaulle je odgovoril, da „pogajanjem za rešitev problemov ni nikdar nasprotoval, da pa doslej ni nikdar ho- 10. Finska: Doslej se ji je komaj posrečilo obdržati nevtralnost zaradi neusmiljenega sovjetskega pritiska. 11. Novaja zemlja: Kršitev prostovoljnega premirja v atomskih poskusih, ki so jih izvedli sovjeti, je prisilila zahodnjaka, zlasti ZDA, da se sedaj pripravljajo tudi -oni na nove atomske poskuse v ozračju. 12. Albanija: Nov spor v komunističnem taboru, čeprav trenutno še brez praktičnega pomena za svobodni zahodni svet. 13. Izrael: r’ a po drugi svetovni vojni umetno ustvarjena državica povzroča neprestano nestanovitnost na za zahodnjake tako važnem Bližnjem vzhodu. 14. Goa: Indija je izgubila ves svoj ugled na Zahodu zaradi -napada na t-o portugalsko kolonijo. Dokazala je nasprotno — v morebitno ozdravitev Zahoda — da so tkzv. „nevtralci“ res samo sopotniki Moskve. 15. Laos: Neodločnost zahodnjakov in vztrajnost komunistov sta vzdrževali na tem koščku jugozahodne Azije plamen spopada med Zahodom i-n Vzhodom skozi vse lansko leto. 16. Ladakh: Nenasitnost rdeča Kitajske po novih zavzetjih je vzrok neprestanega strahu zaostale Indije pred severnim komunističnim sosedom. Neodločnost-indijskih vodij, zlasti Nehruja, pa onemogoča Indiji močnejšo naslonitev na Zahod. 17. Kitajska: Tudi lansko leto si rdeči Peking ni mogel priboriti sedeža v OZN. Toda zaradi bivših kolonialnih držav, ki so postale članice OZN, je razlika v glasovanjih za in proti včla-njenju tega komunističnega orjaka v OZN vsako leto manjša. 18. Južni Vietnam: Rdeča Kitajska m Severni Vietnam' se ne moreta sprijazniti s svobodnim delom Vietnama. Z gver.lci vztrajno vzdržujeta plamenček, ki se more vsak trenutek razvneti v poza,v. 19. Holandska Nova Gvineja: Indonezija se po zgledu Indije pripravlja na zavzetje te nizozemske kolonije. 20. Jugoslavija: V svojem spretnem nihanju med Moskvo in Washingtonom f Tlto v preteklem letu napravil neka; hudih napak — največja: konferenca »nevtralcev*4 v Beogradu __lo no •• ,, r.ejse pozorisce sovjetskega satanskega Tacf; -j . * P J za~ sistemn in nnihni; KMnZo v , ”, Z;!h°dne kratkovidnosti še niso ško- dile. Življenjska raven se je tudi v Jugoslaviji, kakor povsod na svetu, znova dvignila, -komunistični sistem s svojo tajim pol cijo pa je -ostal, kakor po vseh komunističnih državah, nespremenjen. POIZKUS VSTAJE NA PORTUGALSKEM Skupina častnikov in civilistov je na novo leto poizkušala zavzeti vojašnico v mestu Beja, 150 ,km! južno od Lizbone, ter nato -od tu začeti oborožen .nastop prof vladi Oliveira Salazarja. Vlsd.i zveste čete so pa namero zarotnikov preprečile. V bojih je bilo nekaj mrtvih. Med temi državni podtajnik za vojsko Jaime da Fonseca. Vstajo sta vodila kapetan Joa0 Varela Gomes m Manuel Serra, biv. predsednik zveze kat. mladine. Oba so prijeli. V TEDEN tator od' ZDA in ostalih zahodnih demokratskih držav gospodarske pomoči letno do- dve mil jardi dolarjev. V to gospodarsko pomoč je všteti še 400 milijonov dolarjev, za katere- je lahko dobil presežkov ameriških poljedelskih proizvodov. Tako b„ Tito s pomočjo ZDA še naprej lahko utrjeval svoj komunistični sistem v Jugoslaviji, v zahvalo za to pa ob prvi priložnosti znova lahko zmerjal svoje demokratske dobrotnike. V Meksiku je nastopil svoje mesto novi Titov veleposlanik Gustav Vlaho-v. V nastopni izjavi je povedal, da bo Tito še v prvi polovici leta 1.962 obiskal več latinsko arheri-šk h držav. Med temi tudi Meksiko. Papež Janez XXIII. je o božičnih praznikih nedpisal bulo o sklicanju ekumenskega koncila. Saraigat, predsednic italijanske socialdemokratske stranke-, je izjavil, da bo njegova ,stranka 27. januarja prene- sistema in najbolj boleča točka za Za hod. 9. Vzhodna Nemčija: Zid v Berlinu ji je žanri zadnje in edino Izhodišče v sv-obodo. tel pristati na pogajanja, za katera je menil, da ne bodo prinesla nobene rešitve“. Adenauer je izjavil, da bo moral biti svobodni- svet letos še trdneje povezan med seboj, da bo mogel zadrževat nevarnost 'komunizma. „Tz lekcij strategije in taktike komunizma, ki smo se jih naučili lansko leto, Se moramo ravnati v novem letu. Dobili smo- dokaze, da je komunizem strahopeten, če se mu odločno postavimo po robu.“ DR. MIHA KREK: Ob 2O-leitiiei>0vobodne Slovenije I Z TEDNA V Dominikanski republiki imajo novo vlado, tkzv. državni sv-et. V njem so zastopane demokratske stranke, -predseduje mu pa dosedanji predsednik Ba-laguer. Na tem položaju bo ostal samo tako dolgo, da bodo ameriške države ukinile .gospodarske sankcije proti Dominikanski republiki, ki so jih podvzele pred časom proti Trujlllovem rež mu ter bodo s to- republiko znova obnovile diplomatske’ zveze-. Njegov naslednik bo Rafael Bonelli, predsednik najmočnejše dominikanske stranke Državljanska zveza, ki je v sedanji vladi podpredsednik. Ameriška v-lada je znova začela gospodarsko. podpirati Titov komunistični režim. Pred dnevi je namreč .sklenila dogovor s Titovo vRdo, po. katerem bo dobavila Jugoslaviji pšenice in rastlinskih olj v vrednosti 45 milijonov dolarjev, plpčljVh.v dinarski valuti. Odkar so moškoviti Tita napodili . iz lcomin-forma leta 1948 je dobil jug. kom. dik- Svobodna Slovenija ima v zgodod-vini slovenskega časopisja in v našem javnem delu posebno mesto. To mesto je obeleženo- š posebnimi napori in edinstvenimi razmerami, ki so priklicale Svobodno Slovenijo v življenje, z naltgami, ki jih je opravila in uspehi, ki jih je dosegla. V začetku vojne in revolucije se je rodila. Pod režimom sovražne okupacije je najprej izhajala. S svojim narodom se je borila na dve strani: prot. fašistom in nacistom, ki so pobijali, obešali, zažigali, pošiljali v taborišča smrti, ker sc- hoteli izbrisati Slovence z obličja zemlje in knjige živih narodov; proti komunistom, ki s0 z druge strani delali po navodilu, da naj propade magari vse, kar je slovenskega, da bo -ostalo le to, kar je komunistično. Bila je tedaj „krvava“ potreba, da je izšla Svobodna Slovenija. Slovenski tisk je bil zatrt, obveščevalne svobode nikjer, novi degod-ki pa go- preplavljali in udarjali v zasebno in družbeno življenje. Ni čuda, da je naše ljudstvo bilo zbegano. Preveč je bilo udarcev, ki so padali kar drug za drugim. Koncem decembra 1940 umre dr. Anton Korošec, ki je dvajset let vodil narod in imel njegovo popolno zaupanje. Že v marcu 1941 sledi hkraten napad Nemčije, Italije, Msdržarske in Bolgarije na Jugoslavijo. Sledi okupacija, razpad države, delitev Slovenije v madžarsko, dv-e nemški in italijansko okupacijsko področje, nasilni izgoni, preseljevanja, moritev talcev, uničenje slovenskega tiska,' zadružništva, društvene organizacije, izgon duhovnikov, skratka, zlom in konec slovenskih narodnih, katoliških, demokratičnih oblik in sredstev narodnega nastopanja in izživljanja. >Vso to grozo izrabi komunist, kot za to- priliko posebej naročen strup, igra z okupatorjem, zlorablja bolečino in zmedo, hujska, intrigira, pobija in uničuje v imenu „narodne revolucije", „odpora proti -okupatorju“, „osvobodilne fronte“, bije pa se dejansko le za zmago komunistične diktature, vse drugo je maska. Okupator in komunist sta igrala roko v roki. Hotela sta oba. isto, čeprav vsak iz svojih posebnih razlogov. Najprej sta hotela oba zlomiti hrbtenico, uničiti zgradbo demokratične družbene -organizacije v slovenskem narodu. Ta je bila v napotje obema. Okupator je hotel uničiti ob tej priliki slovenski živelj,da bi ozemlje med Jadranom in Alpami bilo za vselej nemško in samo nemško. Komunist je hotel in moral najprej zlomiti demokratično slovensko družbo, ker je vedel, da ta ohranjuje v Sloveniji verska in -narodna izročila. Ker je naletel na -odpor, je brez obotavljanja začel pobijati množice. Narod, ki je bil poprej navajen, da je v organizirani svobodni slcupnosti-na demokrat cen pačin reševal in vodi' ■skupne zadeve, je bil kot omamljen, ohromljen, osamljen, zapuščen. Zanesljivega vodila od nikoder ni bilo, laž: sc- pa prebliskoval-e družbeno življenje noč :n dan. V tej najhujši uri, na začetku naše narodne Kalvarije, je nastala Svobodna hala podpirati predsednika kr-ščansko-demokratske vlade Amintora Fanfanija. Isto bodo storili republikanci. Fanfani zaradi tega ne bo imc-l več večine v parlamentu in bo moral odstopiti. Z odpovedjo nadaljnje politične podpore Fanfaniju hočejo saragatovci in republikanci od njega izsiliti jasno odločitev gle-de bodočega Fanfanijevega, zadržanja do Nenn jevc-av. Med kršč. demokrati- se namreč levo krivo ogreva za vladno koalicijo kršč. demokratov in. Nennijevcev, proti temu pa odločno nastopajo zmerni funkcionarji stranke v sredini in na desnici ter pripravljajo kampanjo proti takim poizkusom ter jih nameravajo preprečiti na prihodnjem strankinem kongresu, ki se bo začel 27. januarja. Albanski komunisti še nadalje izzi-zivajo Hruščeva S svoj m poveličevanjem Stalna. Po vsej Albaniji so namreč 23. decembra z.vsemi- slovestnostmi proslavljali . . Stalinov 82 letni rojstni dan. Albanci, v svojem zadržanju na Stalinovi liniji, už vajo še naprej podporo komunistične Kitajske. Slovenija. Nastala je, da bi svet.la v temo, ki je nastopila, takrat, ko je trojni sovražnik upihnil luč -svobode. Svojemu poslanstvu je v najhujšem zvesta ostala. V popolnem soglasju s škofom dr. Gregorjem Rožmanom je postavila borbo proti komunističnemu zlu na prvo mesto. To je bil od vseh sovražnikov res najnevarnejši in se je izkazal tudi kot najgrozovitejši. Svobodna Slovenija je razkrinkavala okupatorske zločine, (namene in ukrepe, protestirala proti ubijanju talcev, požiganju vasi, zapiranju nedolžnih in pošiljanju množic v taborišča smrti v Italijo hi Nemčijo. Ohranila je našo čisto versko n narodno zastavo. Potegniti in držati jasno in določno linijo proti okupatorju in proti komunizmu pa ni bila nič bolj težka in važna naloga, kot vzdržati in braniti pravilno stališče proti zmotam in odklonom, ki so se prijemali naših ljudi, Kot gobe po dežju so pognale gruče in skupine „novih“, ki so oznanjale, da je v novih razmerah treba biti „prožen“ sem ali tja. Nič dejansko novega niso mogle povedati, lomile pa go narodno slogo in edinost in kvarile javno mnenje. Od krščanskih socialistov, ki so, žal, v večini končno obsedeli pri komunistih, tja do raznih desničarskih skupin, ki so na svojo roko skušale priti do „mirnega sožitja“ ali celo do „aktivne koeksistence“ z okupatorskimi oblastniki, jih je bilo za uspešno zgag-arstvo kar prilična vrsta, ki sc- na to ali ono stran delali svoje akcije, posebna podjetja, žal, le prevečkrat na splošno škodo. Ker so bile potrgane zveze in prekinjeni stiki med središčem in deželo, je bilo sejanje zmede, zabavljanje in obrekovanje tedaj uspešen posel. Kot mrhovinarji so se kotili „specialisti“, ki so zviškoma ugotavljali slabosti in napake narodno političnega slovenskega vodstva v neposredni preteklosti in blatili vse, kar je imelo v slovenskem javnem življenju kaj pomena, posebno pa vse politične stranke, ustanove in Ijud_. V času, ko bi bil ljudstvu potreben le blagohoten nasvet in dejanska pomoč, iko bi bilo treba držati visoko upanje, vero, slogo, vztrajnost in odločnost, smo ne lte krvaveli iz ran, ki jih je sekal sovražnik, imeli smo tudi lastne pijavke, ki so uničevale kri in moči. V tem viharju je bila Svobodna Slovenija svetilnik, ki je kazal smer narodne poti i-n politike. S trpečim- je odšla Svobodn-a Slovenije leta 1945 v tujino. S prvimi novimi slovenskimi naseljenci y Argentini po vojni so prišli tudi izdajatelj in uredniki Svobodne Slovenije v Buenos Aires. Podjetnost in zaupanje v slovenske ljudi sta jih gnala, da so že po par mesecih obnovili list, ki je daneg osrednje .in glavno glasilo slovenske politične emigracije. Svobodna Slovenija izhaja za vse Slovence, krščanska demokracija je njeno vodilo in program, osvobojenje Slovenije in vzpostavitev demokratičnih svo-nuje in vpostavitev demokratičnih svoboščin v domovini neposredni cilj nje-n:h prizadevanj z ozirom na narod kot celoto, -ki naj mu njegovi svobodni ljudje po svetu pomagajo. Pod vodstvom Svobodne Slovenije .n-aj se ohrani zavedna in borbena slovenska politična emigracija. Kd0 more popisati žrtve, ki so bile potrebne, d'a je peščica naših begunskih ljudi vzdržala svoj list 20 let v tak h razmerah ? Kdo jih more premeriti ? Svobodna Slovenija je kro-nska priča naše kulture. Skupina, ki brez strehe, v hudem pomanjkanju in bedi ne more biti brez svoje tiskane besede, od konca do kraja potrjuje, da hoče živeti v vsakemu času in vseh razmerah kulturno življenje modernega naroda. Kdo more zajeti pomen dvajsetletnega ‘ izhajanja Svobodne Slovenije? Kdo more le slutiti koliko koristnih pobud j-9 vžgala, koliko skupno podjetnost razširila in koliko je pomagala vzdrževati slovensko ime med zastopstvi demokratičnih narodov; ki so sedaj zasužnjeni? To pa prav gotovo - čutimo, določno vsi, da je Svobodna Slovenija m-kaj najdragccenejšega, - kar v emigraciji imamo. Pozdravno pismo iz Kanado Prvi pozdrav naj velja listu „SVOBODNA SLOVENIJA“, ki je pred kratkim praznoval lep jubilej. Že je minulo 20 let, ko je izšla prva številka tega lista. 20 let je lepa doba tudi za človeka. Saj se v 20 letih iz nebogljenega deteta razvije v mladenko, mladeniča. Za list „Svobodno Slovenija“ pa je t0 še lepša in še bolj pomembna doba. Prva številka tega lista je izšla, ko v Sloveniji ni bilo svobode. Slovensko časopisje je tedaj pisalo to, kar mu je narekoval tujec, krvavi okupator in to kar mu je ponujala tuja zločinska učenost komunistov. Slovenski svobodi to pisanje ni služilo. „Svobodna Slovenije“ je bila tedaj rojena v temi suženjstva in v neprestanem strahu pred uničenjem. To ji je krepilo voljo do življenja in jo utrjevalo v vztrajanju. Tako je v temnem suženjstvu postala slovenskemu človeku luč, ki daje upanje, da se bo svoboda vrnila. V zmedi časov je postala znanilka pravilnega gledanja na dogodke, ki so se odigravali na Slovenskem. V času velike razbitosti, je ta list postal vez med ljudmi. Ker s0 rdeči-čnni-rjavi sovragi hoteli zmaličiti našo svetlo preteklost, da bi nam laže odvzeli smisel tega, kar je resnično v prid slovenski bodočnosti, zato je bila „Svobodna Sloveni-- ja“ — čeprav v podzemlju, v strahu, v skromni obliki — močan opornik; opornik, čigar korenine so segale nazaj v čase, ko je svobodno krščanstvo oblikovalo •’'podobo našega naroda, a tudi opornik s svetilnikom, ki je nakazoval obliko In čar svobode za bodočnost. Vse priznanje tistim, ¡ki so „Svobodni Sloveniji“ ob njenem krstu botrovali. Svojim idealom je „Svobodna Slovenija“ ostala zvesta vseh 20 let. Ni še dočakala, d'a bi ma lastnih tleh pomagala ustvariti svobodno Slovenijo, a se zato ni odpovedala pravici do življenja miti svojemu poslanstvu. Z vero v nesmrtnost ideala svobode si je na tu- jem poiskala ugodna tla, kjer uspešno nadaljuje svoje delo. še vedno je luč slovenskemu človeku, da ne zaide na stranpota, da v dolgosti časov ne obupa. še gori kot plamenica prave, resnične svobode. V zboru svobodnega slovenskega tipka zavzema prvo mesto, razkrinkava laži tuje in domače ter svari pred zmotami, ki prežijo na nas na tujem in s katerimi komunistični tisk hrani Slovence v domovini. „Svobodna Slovenija“ danes izpolnjuje zgo-vinsko vrzel od dneva, ko je slovenski narod izgubil svojo svobodo, do dne, ko mu bo ponovno vzšlo svobodno sonce. S svojim romanjem po svetu veže svobodne Slovenije v malem, ki so nastale v tujih zemljah: v Avstraliji, v Argentini, v Združenih državah, v Kanadi, v zapadni Evropi... Vse priznanje in čestitke tistim, ki poleg svojih poklicnih dolžnosti dajejo listu iz tedna v teden novega življenja, čestitkam pa se pridružujejo želje, d'a bi list vztrajal v isti miselnosti, da bi Slovencem in tujcem še naprej tako vztrajm0 kazal pravi krščanski in slovenski obraz vse do dne, ko bo izpolnjen sen njegovega naslova SVOBODNA SLOVENIJA Druga pozdravna misel pa naj velja vsem, ki ta list berejo in po njih vsem sestram in bratom slovenske krvi po svetu in v nesvobodni Sloveniji. Ta pozdrav naj bo pozdrav božiča. Slovenci smo do prihoda komunizma praznovali svete božične dni v duhu prve svete noči, v duhu in razpoloženju božjem. Nadaljujemo s takim praznovanjem, ker je le v duhu božjem, v duhu prve svete noči jamstvo prave svobode in osnova takega reda v človeški družbi, ki daje narodom in posameznikom občutek bratstva in zavest dostojanstva sličnega božji podobi. ¡S temi božičnimi voščili odhitimo v novo leto 1962 v upanju, da bo blagoslovljeno in v zavesti, da smo bliže rešitvi. PEREZ Dr. Krekovo voščilo Svobodni Sloveniji za 20-letnico njenega izhajanja „Ob dvajsetletnici Svobodne Slovenije“, kakor tudi Perezovo „Pozdravno pismo iz Kanade“ sta bili napisani in odposlani za jubilejno številko Sv. Slovenije. Prišli sta pa prepozno.. Dobili smo ju šele v petek odn. soboto pred božičnimi prazniki. Zato ju objavljamo v današnji številki. SLAVTMIR BATAGELJ: lu dobili svoje glasilo Svobodno Slovenijo. Ob koncu leta 1948 je v Buenos Airesu v založbi Svobodne Slovenije izšel KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE, ki , je prva knjiga Slovencev-novonaseljencev. Temu prvemu Koledarju je sledilo v isti založbi še 17 knjig, skupaj z Duhovnim življenjem pa je izdala še Slov.-kastelj. slovar. Delo za izdajanje slovenskih knjig je našlo v Argentini plodna tla. Založbi Svobodne Slovenije sledi na tem težkem delu še cela vrsta založb, ki so omogočila izdajanje knjig leposlovne, znanstvene in verske vsebine. Tako je založniški odsek Slov. Katoliške akcije Naša pot izdal 5 knjig, Društvo Slovencev je založilo učbenik kasteljanskega jezika, Katoliški misijoni so izdali 8 knjig, Slovensko dušno pastirstvo 9, Delovno občestvo za slovenski katoliški inštitut 4 zvezke Vrednot. Slovenska kulturna akcija je tudi krepko posegla v izdajanje knjig; izdala je namreč že 43 knjižnih izdanj. V Severni Ameriki in Kanadi so naseljenci izdali 8 knjig poleg raznih razmnoženim Dela slovenskih emigrantov ali priredbe so v veliki meri izdajale tudi Družba sv. Mohorja v Celovcu in Gorici ter nekatere založbe v Trstu in celo v Rimu. Tako je Družba sv. Mohorja v Celovcu izdala okrog 30 knjig, Družba sv. Mohorja v Gorici pa poleg dveh že omenjenih še pet knjig, po nekaj knjig pa založbi Stvarnost in Tabor iz Trsta. Mnogo del so slovenski emigranti avtorji založ.li in izdali sami, — nad trideset knjig. Vodilno mesto pri tem požrtvovalnem delu imajo predvsem msgr. Matija škerbec, ki živi v ZDA, pripravil in založil je 9 knjig, dr. Metod Turnšek in Martin Jevn.kar, ki je pripravil in izdal v treh delih Vsebino slovenskih leposlovnih del. K temu delu, ki je našteto v tako grobih obrisih, p,a moramo omeniti tudi delo slovensk.h šolnikov beguncev, ki so delovali ali še delujejo na Primorskem in tudi ,na Koroškem in so odlično sodelovali pri obnavljanju slovenskega šolstva. Tako je na Primorskem kakih 20 šolnikov pripravilo ali sodelovalo pri izdaji 77 učbenikov za slovenske šole. / Knjižna žetev slovenske emigracije je bda doslej obilna. Ostane pa odprto vprašanje, kako bo v bodočnosti. •Če bo slvenska emigracija sposobna vzgojiti novih, mladih moči, ki se ne bodo ustrašile žrtev in bodo nadaljevale delo, ki so ga begunci pričeli z izdajo prve knjige pred 15 leti, potem se ni bati, da bi delo zamrlo. Vsi pa moramo podpirati; 'moramo torej tudi kupiti vsako knjigo, ki izide na emigrantskem knjižnem trgu. Skvb za slavonsko mladino poročil o delu slov. šolskih tečajpv Ob 15. obletnici ppve slovenske begunske knjige V Zborniku-Koledarju Svobodna Slovenija najdemo že nekaj let sem podroben pregled knjižnih izdaj slovenske politične emigracije in pa seznam raznih založb, k. so ta dela izdajala. Knjige hišo izšle izključno v emigrantskih založbah, ampak so dela Slovencev beguncev izdale tudi založbe zamejskih Slovencev na Koroškem in Primorskem, nekaj pa so jih izdali v samozaložbi avtorji sami. To zbiranje podatkov vestno in skrbno opravlja Zdravko Novak z veliko ljubeznijo do slovenskega jezika in naroda. Kako velikega pomena je delo slovenske emigracije za ohranitev slovenske besede med nami nekdanjimi begunci, ki smo se razkropili po vseh kontinentih sveta in si ustvarili človeka vredno življenje, bodo •mogli in morali pravilno oceniti šele naši zanamci. To delo je velikega pomena tudi za ohranitev našega naroda, ki živi in trpi na Koroškem in Primorskem, kjer ga romanska in germanska rasa skušata uničiti, pa tudi za Slovence, ki jih doma tlači komunizem, vilo strani, ki pa ni po vseh državah ker jim onemogoča jasen pogled nazaj v preteklost ter hoče prikazati slovensko politično emigracijo kot izdajalce slovenskega naroda. 'Slovenski begunci so takoj po prihodu v taborišča začeli s kulturnim delom; povsod s0 takoj ustanovili šole, začeli izdajati taboriščna glasila, pa tudi pisati in izdajati knjige, ki so seveda izšle kot razmnoženine. Ob jubileju Svobodne Slovenije, ki je pred dvajsetimi leti pričela izhajati v domovini kot razmnoženina, nato pa od leta 1948 v Argentini izhaja in drhži vse Slovence, podajamo našim bralcem z nekaj številkami delo slovenske emigracije, ki je sicer podrobno navedeno v raznih letnikih Zbomika-Koledarja-Ni to statistika, kajti ta bi zahtevala več časa in dela; to so pač številke, ki so več ali manj približne, pa vendar veliko povedo. Pokažejo nam, da še slovenski begunci-avtorji ljubijo slovenski jezik in narod, čeprav od pisanja nimajo dosti materialnih koristi. Moramo si priznati, da je slovenski emigrant, čestokrat v težavnem delu za vsakdanji kruh, ustvarjal dela, pisal kljub temu, da je vnaprej vedel, da ne bo za to delo dobil počenega groša. Večina slovenskih emigrantskih založb se je prav tako zavedala in se še zaveda tega dejstva, pa vendar izdaja knjige, revije in časopise. Slovenski naseljenci to delo spremljajo in, po svojih močeh omogočajo, da to delo ne bo zamrlo. Vse to kaže, da delo za narod ni le navadna fraza in da idealizem med Slovenci emigranti ni umrl. Nad dvestopetdeset tiskanih del so napisali, pripravili in izdali slovenski begunci. Poleg tega pa redno izhaja cela vrsta časopisov in, ’ revij, odkar smo se stalno naselili po vseh kontinentih: Svobodna Slovenija, Duhovno življenje z Božjmi stezicami, Katoliški misijoni, Božja1 beseda, Oznanilo, Vestnik, Glas Slov. kulturne akcije, žar in vse polno raznih manjših informativnih lističev, pa še Slovenska pot in Slovenska država. Koliko truda je vloženega v vse to delo, si more pravilno predstavljati tisti, kdor pri vsem poklicnem delu še najde čas za to delo. Da se neko tiskano delo more imenovati knjiga, mora imeti določeno število strani, ki pa ni po vseh državah isto, vendar se giblje okrog 50 strani. Pri tem našem skromnem prikazu bomo naštelj dela, ki imajo vsaj to število. Vendar pa je nujno, da bo pri pomanjkanju časa verjetno le bolj nepopolno in nedosledno izvedeno to načelo. Prva slovenska tiskana emigrantska knjiga je Koledarček slovanskih emigrantov, ki je izšel leta 1946 v Rimu. Pripravil ga j.e dr. Tine Debeljak pod psevdonimom Vid' Zemljič. Tej prvi skromni knjižici pa sledi dolga vrsta knjig. Do pričetka odhajanja Slovencev v prekomorske države, kjer so sl znova zgradili domove, do leta 1948, je izšlo poleg te prve knjige še petnajst knjig. Tako je Goriška družba sv. Mohorja že leta 1946 izdala knjigo dr. Metoda Turnške Pod' vernim krovom III., naslednje leto pa še IV. Velikega pomena je tudi založniško delo Koroške Kronike, lista, ki ga je izdajala Zavezniška vojaška uprava na Koroškem. Koroška Kronika je namreč v letih 1947/48 izdala 7 knjig. V samozaložbi pa je do konca leta 1948 izšlo še 6 knjig, med temi dva molitvenika. Kakor vidimo, je torej v težkem času begunstva izšlo petnajst knjig. S prihodom prvih naseljencev v Argentino leta 1948, se je kljub začetnim težavam takoj pričelo delo tudi na tem polju. Slovenski novonaseljenci so kma- Nadaljujemo z objavo Argentini v letu 1961. USPEŠNO DELO SLOV. TEČAJA V MAR DEL PLATI 1 Slov. šolski tečaj uspešno deluje tudi v najbolj znanem argent. morskem kopališču Mar del Plata. Pobudo za njegovo ustanovitev je dal naš dušni pastir g. Boris Koman, ki je za pouk slov. otrok preskrbel prostore v zavodu Divino Rostro. Slavko Tršinar je zatem sklical prvi sestanek staršev, na katerem so našteli 19 slovenskih otrok v starosti od 7 do 14 let. -S sodelovanjem ing. Leva Pitterla je bilo vodstvo poverjeno Borisu Kresniku kot strokovnjaku in pedagogu- Tečaj za slov. otroke se je pričel aprila 1961. Istega meseca se je začel tudi tečaj za odrasle, za katerega se je priglasilo 10 učenk in učencev. Pouk je bil vsako soboto od 16 do 18. Bilo je precej težav zaradi pomanjkanja knjig. Zato je bilo treba prepisovati in razmnoževati tekste za otroke in odrasle. Pri tem delu sta vodstvu tečajev pomagala ga. dr- Kisovčeva in Slavko Tršinar. Doseženi uspehi so zadovoljivi. Za to imajo zasluge zlasti g. Boris Koman, ki je poučeval otroke verouk, Boris Kresnik s poučevanjem slovenščine in ing. Leb Pitterle za pouk petja. Zaključek šolskega tečaja Šolsko leto slovenskih tečajev je bilo zaključeno s slavnostno akademijo in prihodom sv. M.klavža v gledališki dvorani Divino Rostro na dan 10- decembra 1961. Po pozdravnem nagovoru vodje tečajev Borisa Kresnika je šolski zbor pred odrom pod vodstvom ing. Leva Pi-tterla zapel tri ljubke narodne pesmi. Kaj mil0 so odmevali po dvorani slovenski otroški glasovi. Otroci so nastopili v vzornem redu in prav lepo in ubrano peli, za kar jih je prisotno občinstvo pohvalilo z burnim odobravanjem. Sledila je plesna točka, katero je z veliko spretnostjo izvajala mala vnukinja Lupina. Nato je nastopila naša najmlajša „nova zvezda“ Suši Rančni-kova. Komaj 5 let staro dekletce je z neverjetno spretnostjo v gladki in razločni slovenščini deklamiralo „Cerkvica rumena“... in želo navdušeno odobravanje. Globok vtis je pa napravil slepec, ki se je s palico težko dotipal d'o sedeža in na harmoniki v spremstvu še dveh mladih harmonikašev zapel tužno pesem: „Le enkrat bi videl...“ Slepca je predstavljala učenka Marta Štrukljeva, ki vedno nastopa na vseh naših prireditvah. Občinstvo jo je nagradilo z burnim aplavzom. Zel0 prisrčen prizor sta nudila učenca Veronika in Levček Pitterle. V dvogovoru sta predvajala prizor „Deček in cvet“. Njun dialog v čisti in milo doneči slovenščini je napravil na vse zelo prijeten vtis. Obinstvo je živahno ploskalo, ko je nastopil mali pastirček v narodni noši ter prav lepo deklamiral Gregorčičevega „Veselega pastirja“, šolarček Danilo Leskovar je za svojo lepo recitacijo Žel od prisotnih veliko priznanje. Pri kraju je nastopila še enkrat Marta Štrukljeva, ter je ob spremlje- vanju glasbe zapela v slovenščini Schubertovo „Serenado“. Za njeno z občutkom zapeto pesem je bila burno pozdravljena. Po krajšem odmoru je Slavko Tršinar občinstvu v kasteljanščini obrazložil slovenski običaj Miklavževanja, nakar je sledila priložnostna igrica v to Sivrho posebno sestavljena: V gozdu se zgubita bratec in sestrica (Levček in Veronika) in utrujena od poti, ko je nastopil že mrak, zaspita. Tu priska-čejo škratje, ki pravijo, da je treba otroka izročiti parkeljnu, češ, da sta slaba učenca in ne ubogata strašev. škratje se poskrijejo, ko se pojavijo vile, ki rajajo, prepevajo in obetajo, da bosta pridna otroka srečno prišla k mamici. Nato se pa že prikažeta dva angela, ki najavita prihod sv. Miklavža, nakar se otroka zdramita. Od sv. Miklavža bogato obdarovana ju vile odpeljejo domov. Ko je potem sv. Miklavž začel obdarovati pridne šolarje, se je pojavil parkelj in na vse mogoče načine prežal na preplašene otroke. Na splošno povedano, moramo priznati, da je na vse prisotne ta prireditev, prva te v-riste v Mar del Plati, napravila globok vtis posebno še, ker so pevci, recitatorji in igralci bili sami otroci, učenci začetnih slovenskih tečajev, ter so kljub temu svoje naloge izvrstno odigradi. Seveda je ta uspeh zasluga šolskega vodstva, posebno pa še izborni igri Miklavža in parkeljna, ki sta dala slavnostni in veseli ton vsej prireditvi. x-’/ ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA V TEČAJU ŠKOFA DR. GREGORIJA ROŽMANA V SAN MARTINU Dne 16. decembra 1961 je bil slovesno zaključen slovenski šolski tečaj v San Martinu, šolska mladina se je zbrala v Slovenskem domu in nato pod vodstvom kateheta in učiteljic odkorakala v kapelo kolegija presv Srca Jezusovega, ki je nasproti doma. Sveto mašo je daroval g. direktor Anton Ore-har. Po povratku iz kapele se je mladina s svojimi starši vred zbrala v •prostorih Slovenskega doma in v skrbno pripravljeni akademiji pokazala, kaj zna. Oder v ospredju je bil okrašen s slovensko zastavo in veliko oljnato sliko škofa d'r. Gregorija Rožmana (katero je naslikal slikar Ivan Bukovec in jo poklonil Slovenskemu domu). Akademijo je začel predsednik krajevnega šolskega odbora v San Martinu prof. St. Hafner. Povedal je, da nosi odslej san-martinski slov. šolski tečaj ime velikega pokojnika škofa dr. Gregorija Rožmana. Potem je govoril 0 pomenu šolskih tečajev, ki vzgajajo mladino tako, da bo verna in narodno zavedna. Zahvalil se je Društvu Slovencev, ki se že od vsega početka dalje veliko trudi s temi tečaji in tudi veliko zanje žrtvuje. Zahvalil se je nadalje katehetu g. dr. Al. Starcu in obema učiteljicama gdč. Katici Kovačevi in gospej Marinškov! za njuno nesebično delo. Pa tudi staršem za njihovo zaupanje v tečaj in vodstvu Slovenskega doma, da tečaj vsestransko podpira. ARGENTINA Predsednik republike dr. Frondizi se je po enomesečni odsotnosti iz države na božični dan vrnil v Buenos Aires. Med tem časom je obiskal Kanado, Grčijo, Indijo, Tajlandijo, Hongkong in Japonsko. Povsod je imel razgovore z državnimi poglavarji in predsedniki vlad, ki so imeli za posled.co sklenitev in podpis vrste trgovinskih in d'rugih sporazumov. Z njimi so argentinski kmetijski pridelki ter industrijski izdelki dobili nove trge v azijskih državah, na drugi strani bodo pa te države sodelovale pri obnovi argentinskega narodnega gospodarstva in industrializaciji Argentine. Zlasti Japonska. Na poti v domovino je imel dr. Frondizi- večurni razgovor z ameriškim predsednikom Kennedyjem v letoviškem kraju Palm Beach. Po vrnitvi v Buenos Airesu je dr-Frondizi poročal o svojih razgovorih a poglavarji držav, katere je obiskal, na posebni tajni seji vlade. Na njej je dal obširno poročilo tudi zunanji minister dr. Cárcane. Na S Ivestrovo je dr. Frondizi naslovil poslanico na narod'. V njej je podal zgoščen pregled vseh prizadevanj vlade v notranji in zunanji politiki za ozdravitev argent. narodnega gospodarstva in za utrditev demokratskega sistema v državi. Robert McClšntock je novi ameriški veleposlanik v Argentini. Diplomat je tudi po poklicu. Dr. J. O. Zavala, drž. podtajnik v min. za javna dela, javno službo in premet je odstopil. Njegovo ostavko" spravljajo v zvezo z načinom rešitve zadnje železničarske stavke, po katerem bo med drugim buenosaireški nadškof kar. Caggiano razsodnik v vseh bodočih •spornih vprašanjih med vlado in železničarskima sindikatoma. Resorni minister Ing. Acevedo zaradi odsotnosti pri rešitvi žel. stavke ni sodeloval in vseh določb, ki so bile vnesene v sporazum ne odobrava. Zato se je postavilo vprašanje odstopa ali resornega ministra ali njegovega podtajnika, ki je pri sestavljanju sporazuma sodeloval. Predsednik dr. Frondizi se je odločil za sprejem ostavke podtajnika dr. Zavale. Po govoru prof. Hafnerja so otroci v 18. točkah skrbno pripravljenega programa podali deklamacije, dvogovore, razgovore, prizorčke, simbolične vaje, petje in zborne recitacije. Vsi navzoči so bili presenečeni nad lepimi uspehi, ki jih je učiteljstvo v kratkem času doseglo pri sanmartinski mladini. Učiteljici sta nato razdelili šolska spričevala in podelili nagrade (dar Društva Slovencev in Slovenskega doma v San Martinu) najboljšim učencem in učenkam; kulturni referent Slov. doma prof. Zupan je pa pozdravil navzoče v imenu doma in čestital k uspehom. Tako se je končalo prvo šolsko leto v Slovenskem domu v San Martinu. IZLET BUENOSAIREŠKE SLOV-ŠOLSKE MLADINE Kot bi nastopil delopust tudi za ne-besne škropilnice, je v soboto, 16. decembra, popolne pred izletom po dveh dneh močnega zalivanja nehalo deževati. Nedeljsko jutro 17. decembra se je prebudilo jasno, brez najmanjšega oblačka na nebu. Oživela so zbirališča naših mladih izletnikov (razen petih tečajev, ki so zaradi dvomljivega vremena že v soboto odpovedali posebna vozila) in po cesti Vergara, ki pelje iz Morona v Hurlingham, je to jutro zdrselo nekaj več avtomobilov. Poseben napis na križpotju jasno pokaže smer cilja. Colegio Cardenal Stepinac! Prijazen „Ali ste Slovenci“ sprejema prihajajoče in jih gostoljubno vabi v notranjost velike modern0 urejene „quinte“, ki jo upravljata hrvaška frančiškana pater gvardijan U. štefanič in p. J. Tibljaš. Mladi slovenski izletniki se v gručah zadržujejo v bližini kapele. Tu so: moronski šolarji z gdč. Mij0 Markeže-vo, go. Angelo škofičevo in Pavletom Rantom, Sanhuščani 0b gdč. Angelci Klanjškov! in gdč. Francki Tomažinovi, otroci iz ramoške šole pod vodstvom gdč. Anice šemrovove in- gdč. Lenčke Zupanove, šolarji iz Hurlinghama * gdč. Katico Kovačevo in del tečaja iz Slovenske hiše z go. Marjano Batage-ljevo. šolski nadzornik Aleksander Majhen sprejema skupine in ugotavlja udeležbo: 250 izletnikov. Ob 10 je sv. maša. Katehet g. Stanko škrbe, ki jo daruje v zahvalo za končano šolsko leto, otrokom tudi spregovori. Kljub vročini ga poslušajo * odprtimi ustmi. Potem pojo. Pojo vat in tako, da človeka gane. Po maši posedejo v skupinah v senco k zajtrku oz. kosilu. Ni posebnega teka, ker vabi igra. Kako ne! Imeti pred ^Tlovice vz Neusmiljen® izkoriščanje delavcev pod komunisti V ¡Sloveniji so letos v prvih devetih mesecih ugotovili 40.835 nesreč pri delu. Na seji Stalne konference za varnost pri delu pri Republiškem svetu sindikatov v Sloveniji so ugotov.li, da je škoda, ki jo utrpi gospodarstvo zaradi izgubljenih delovnih dni in daljnosežnih socialnih problemov tolikšna, da postajajo nesreče pri delu „že resen družbeni problem“. Na seji so dalje ugotovili, da bodo „gospodarske organizacije uspešneje odklanjale povzročitelje nesreč, če pri gradnji novih oziroma pri obnovi starih objektov ne bodo mislil le na proizvodni Droces, temveč, če bodo v enaki meri poskrbele za ustrezno delovno okolje, za varno delo ljudi in kvalitetna osebna zaščitna sredstva. Ker je v 70% im cel0 več primerih nesreč povzročitelj osebni faktor, bo treba nove delavce pri uvajanju temeljiteje seznaniti z delovnim procesom in jih opozarjati, kje še zlasti preži nanje nevarnost. Bolj pogosto se ponesrečijo tudi ljudje, ki so utrujeni od vožnje ali nimajo urejene prehrane in družinskih razmer. Zelo veliko nesreč nastaja tudi ob premeščanju delavcev z enega na drugo delovno področje“. Tako o tem vprašanju ljubljansko „Delo“. Iz navedenih ugotovitev je razvidno dejstvo, v kako neurejenih razmerah morajo delavci delati pod komunisti, pod tistimi, ki so jim prej govoričili o enakost; ter obljubljali zboljšanje razmer, ko bo zavladala „ljudska oblast“. Danes se pač ne morejo pritoževati nad' kapitalističnimi izkoriščevalci delovnih slojev, ker so komunisti sami in edini gospodarji vsega. In vidimo, da so mnogo bolj brezsrčni kot pa pravi kapitalisti. O verski svobodi pod komunisti Komunisti ne zamude nobene priložnosti, da ne bi zatrjevali, kako je pod injimi zagotovljena verska svoboda. Kako ta „svoboda“ izgleda v praksi, vidimo iz naslednjega poročila, ki je objavljeno v ljubljanskem „Delu“ pod naslovom „Netenje verske nestrpnosti“. Tako je zapisano: „Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je obsodil Jožeta Verderberja, župnika iz Metlike, «n® deset mesecev zapora, kaplana J. H. iz Metlike na 4 in gospodinjo N. B. iz Rosalnic na 2 meseca zapora, slednja dva pogojno za dobo treh let. Vsi trije so bili obsojeni zaradi netenja verske nestrpnosti. Župnik Verderber je za cerkveni pogreb vključil kot ministranta osemletnega otroka, katerega starši ne vzgajajo v verskem duhu, kar mu je bilo dobro znano. INjegova mati je preprečila, da bi njen 0’trok ministriral' pri cerkvenem pogrebu. Dogodek je bil povod za razburjanje ljudi in ob tej priliki je N. B. žalila otrokovo mater. Ob drugi priložnosti je župnik oznanil s prižnice o primeru odpovedanega cerkvenega pogreba, da je bila odpoved sprejeta brez vednosti najbližjegia sorodnika umrle, kar pa ni bilo res. Isto besedilo oznanila je isti dan prebral s prižnice tudi kaplan J. H. To obvestilo vernikom, ki ga je napravil župnik Ver-derber, brez poprejšnjega posvetovanja s prizadeto osebo, je zbudilo veliko razburjanje pri ljudeh.“ V prvi letnik bogoslovja v Ljubljani se je letos priglasilo 23 kandidatov. SLO V ENCI V A R G E N T I N I BUENOS AIRES Božični prazniki in silvestrovanje Slovencev v Buenos Airesu Božične praznike in nastop novega leta so Slovenci na področju Vel. Buenos Airesa praznovali po stari slovenski navadi. Zato so bili polni slovenske domačnosti. Uvod v božične praznike je bil radijski in televizijski koncert pevskega zbora Gallus dne 21.. decembra 1961. Njegov koncert slovenskih božičnih pesmi je prenašala buenosalreška televizijska postaja. Kanal 7. Na božični večer so bile polnočnice na raznih mestih. Največ rojakov je prišlo na polnočnico v Slovensko hišo, R. Falcon v Bs. Airesu. Imel jo je direktor g. Anton Oreha,r, med njo je pel božične pesmi Slov. pevski zbor Gallus. Druga maša po polnočn.ci je bila v Slov. kapeli za škofa dr. Rožmana. Tud'i pri njej je pel Gallus. Polnočnice So imeli Slovenci še v Slovenski vasi v Lanusu, v Slovenskem domu v 'Carapachayu, v San Fernandu, v zavodu, kjer imajo navadno mašo in v Vi'lla Hermosa. V tem kraju, kjer je večje slov. naselje, je bila za lanski božič že drugič polnočnica. Imel jo je g. kaplan Grom, med njo so pa peli pevci iz Slov. pevskega zbora iz San Marti- seboj na razpolago ves dan vse mogoče igre in toliko družbe- Najbolj navdušeni so mladi nogometaši. Čez dan se pomerijo kar v dveh celih igrah in še bi igrali. Ivo Majhen jim je že poznan in priljubljen „sodnik“. Deklice deloma „navijajo“, največ se jih pa igra z gospodičnami. Žeja je močnejša od lakote. A le za hip. Ves dan si jo morejo gasiti s sladko pijačo, velikodušnim darom Mladinskega odseka Zedinjene Slovenije (Društva Slovencev). Otroci so v takem navdušenju, da ne čutijo pripekajočega sonca. Ko se ob 5 zberejo, se ogledujejo zagorelih obrazov in rok. Ali si predstavljate krog 250 otrok, slovensko pesem iz 250 otroških grl? To so storili naši izletniki zal slovo in v zahvalo predstojnikom zavoda. Pavle Rant z besedo pritegne pozornost izletnikov na osebo tistega, po katerem se zavod imenuje. Kdo je bil kardinal Ste-pinac, kaj naj se nauči od njega slovenski otrok. Sence dreves se neopazno raztegujejo in opozarjajo na odhod. Mladina se loti še zadnjega — pospravljanja prostora, kjer so preživeli tako lep dan. časnikarju ne da žilica, da bi pred odhodom ne stopil do patra gvardijana in ga pobaral za mnenje o naši mladini. ’ „Dobro! Zelo dobro! To je najbolj disciplinirana skupina otrok, ki nas je obiskala. Vedno ste nam dobrodošli!“ M. B. na. Zbor je vodil Slavko Rupnik, na novih orglah je pa igrala gdč. Marjeta Smersu. Za slovo od starega leta so se Slovenci tudi zbrali na raznih mestih. Največ jih je pričakalo novega leta v domačem družinskem okolju, veliko jih 'e pa prišlo tudi na silvestrske prireditve. Tako je silvestrovanje v San Justu zbralo tudi letos veliko rojakov, ki so v veselem razpoloženju pričakali novega leta. Enako razpoloženje je bilo v Slomškovem domu v Ramos Mejii in prav tako v Slovenskem domu v San Martinu, kjer je novoletni program pripravil učitelj Anton Kovač. Trije pari' so predvajali igro „Ples lutk“ in nato prizorček „Odhod starega in prihod novega leta“. Opolnoči je predsednik Slov. doma vsem voščil novo leto in prosil vse za izdatno pomoč Slov. domu v novem letu, zatem so pa fantje predvajali več šaljivih točk. Postrežba na prireditvi je bila dobro organizirana. Silvestrovanje v Slovenski vasi je priredilo društv0 „Slov. vas“ v društvenem domu. Ob prigrizku in kapljici, se je zbralo lepo število sosedov, da pričakajo novo leto. Za poskočnost je skrbela domača godba' S-loven Jazz. O polnoči je spregovoril predsednik društva Ignacij Glinšek, ki je voščil vaščanom Dr. Janko Arnejc, stolni kanonik v Ljubljani, je praznoval biserno mašo. Pri tej slavnosti mu je govoril njegov nečak. V Ljubljani je umrl frančiškan Oto Kocijan. Dočakaj je 86 let starosti. Umrli so. V Ljubljani: Ing. Maks Primožič, nač. finančnega oddelka Okr. ljudskega odbora, Marija Oblak, trafi-kantinja, Ignac Baši, čevljar, Frančiška Unk, roj. Pance, upok. Tob. tov. Ivanka Maroh, Lovro Primar, upok., Janko Dir-jec, knjigoveški mojster in njegova žena Fani Dirjec, roj. Rajh, Frančiška Kadunc, roj. šteh, Frančiška Debevc, Josip Bavčer, upok., Zvonimir Požar, nameščenec, Franc črnjač, upok., Ivana Petrič, roj. Laich, ing. Janko Gabrščik, prof., Marija Brenčič, upok., Marija Pavla Cek, upok., Vika Ulčar, poslo-vodkinja podjetja Svila, Jakob Dolničar, upok., Marija Keše, upok. Tob. tov., Angela Bitenc, roj. Kern, Ludvik Kor-če, višji komercialist v p. in Anton, Grčar v Dobrunjah, Štefan. Vihar v Radizelu, Karolina Truden, roj. Sbuelz na Bledu, Viktor Korpa v Logatcu, Marija Trampuž v MedVodah, Fran Jakič, direktor komunilnega podjetja v Škofji Loki, Janez šparovc v Čatežu pri Za-plazu, Franc Kranjc, ključavničar v Kidričevem, Ivan Klemenčič, pos. v Petelinjem, Rozalija Drašlar na Vrhniki, Marija Rožič, roj. Ambrožič v Zg. Gorju pri Bledu, Jožica Debevc, roj. Petelin v Planini pri Rakeku, Jože Be-sar, rudar v Sečovju, Frančišek Kosta-neto v Ivančni gorici, Tine Simončič, direktor poštne hranilnice v p. pri Sv. Križu na Vipavskem in Ana Zidarič v Celju. uspehov polno leto 1962 v imenu vaških organizacij. Tudi vaščani so njemu vrnili topla voščila in si iskreno želeli tudi med seboj srečo in božji blagoslov. V prav lepem slovenskem razppolo-ženju je potekalo silvestrovanje tudi v Slovenskem domu v Carapapchayu. Osebe novice .. Porok. V soboto, 30. dec. 1961 stal se poročila v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu v R. Mejii Janez Krištof in gdč. Tinca Glavanova. Mladi par je poročil g. župnik Alojzij Košmerlj, ki je imel tudi poročno sv. mašo. Za priči sta bila nevesti njen oče Franc Glavan, žehinu pa njegov brat Franc Krištof. V nedeljo, dne 31. dec. 1961 sta pa sklenila zakonsko zvezo Milan Magister in gdč. Olga Prijatelj. Poročne obrede je opravil g. direktor Anton Orehar, ki je imel v floridski župni cerkvi tudi poročno sv. mašo. Za priči sta bila: nevesti njen brat Jože Prijatelj, ženinu pa njegov brat Albin Magister ml. •— Mladima paroma ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo in veliko božjega blagoslova! Družinska sreča. V družini Janeza Jakoš in njegove žene Zalke, rojene Oblak, so dobili sina Marijana: v družini Roberta Perez in njegove žene Francke, roj. Avguštin, se je rodila hčerka Irma Lucija; družino Marka Martelanca in njegove žene ge. Vande roj. Majcen, je razveselil sin. Srečnim staršem naše čestitke! SAN MARTIN Fantje in dekleta iz -San Martina so imeli božični sestanek v nedeljo, 24. decembra popoldne v Slovenskem domu. Organizirale so ga naraščajnice SDO in sanmartinski odsek SFZ. Prvič se je vršil ta sestanek v San Martinu; pa je bil tako prisrčen in je tako lepo uspel, da se bo gotovo odslej naprej vršil vsako leto. Začel ga je predsednik sanmartinskega odseka SFZ Janez Hren, ki je pozdravil dušnega pastirja g. Juraka, gdč. Katico Kovačevo in vse zbrane rojake. Za tem se je razvil pester, lep in bogat program. Vrstile so se deklamacije, petje, recitacije in poslušanje božičnih pesmi na ploščah, slušanje božičnih pesmi na ploščah, vila g. Jurak in gdč. Kovačeva. Po akademiji so naraščajnice postregle navzočim z božičnim pecivom. SAN JUSTO Slovensko žegnanje Več kot 10 let je poteklo, odkar se je v San Justo naselil slovenski emigrant. Vse življenje se je začelo s sv. mašo, ki še danes združuje Sanhušča-ne v močno slovensko naselbino in trdno povezanost v skupini, v kateri dobivajo moči, da emigrantsko življenje dosega svoj namen in tako dela- čast vsej slovenski emigraciji. Veselica bo popoldne v prostorih Našega doma. Najpre' bodo zapeli otroci šolskega tečaja France Balantič, nato pa nastopili pevci slov. cerkvenega pevskega zbora' v San Justu, najstarejšega slov. društva v tem kraju, pod vodstvom Štefana Drenška. Sledil bo nagovor g. Janka Mernika, nato bo pa prava slovenska družabna prireditev. Ob 17 bo žrebanje 50 lepih dobitkov. številke za to žrebanje bodo dobili vsi Slovenci v San Justu na svoje domove. Otroci od 3. do 14. leta pa bodo na ta dan prejeli iz rok svojega župnika lep zavitek igrač in slaščic. Vstopnine ne bo! Ob vhodu pa se bo delila lična knjižica, v kateri bo popisano 10-letno delo slovenskih organizacij v San Justu. MAR DEL PLATA Smrtna kosa Na Marijin praznik, 8. dec. 1961, popoldne smo -spremili k zadnjemu počitku go. Alojzijo vd. Rančnlk, roj. Bo-bik, ki se je dan prej po dolgi in mučni bolezni, spravljena z Bogom preselila v večnost. Žalni sprevod, ki se je iz hiše žalosti pomikal v dolgi vrsti avtov skozi mesto, je vodil g. Boris Koman ,ki je tudi na pokopališču opravil pogrebne molitve. Rajnka Alojzija roj. 20. aprila 1883 pri Sv. Kunigundi blizu Konjic na štajerskem izhaja iz stare in ugledne Bobi-kove družine. Omožila se je prav mlada, saj je imela komaj 17 let, ko jo je njen ženin Mihael peljal k oltarju. V srečnem zakonu sta imela dva sina in štiri hčere. -Božja Previdnost pa je kmalu poklicala k sebi enega sina in hčer in tudi njenega moža samega. Kot mlada vdova se je mnogo namučila, da je vzgojila svoje otroke. Ko pa so otroci že malo odrasli, se je z vs0 družino leta 1936 odselila v Argentino. Tukaj so njo in njeno družino zopet čakale nove težave, katere je v zaupanju v božjo pomoč vse le premagala, tako, da so se vsi kmalu postavili na lastne in trdne noge in povzpeli do za-vidnega položaja in ugleda v Mar del Plati, kar služi v ponos- vsej naši koloniji. Pokojnica pa ni bila samo vzorna, Vsak teden ena SREČNA SI STALCA Srečna si štalca ti betlehemska, družba nebeška pri tebi stoji. In čeprav podrta, vsepovsad odprta, notri se še Kralj roditi ne boji. Srečne ste, jasli ve betlehemske, Detece revno na slamci leži. ' Četudi lesene, sred zime ledene, notri se Zveličar Jezus sam rodi! Srečen si, človek, tisočkrat srečen, Jezus prebiva pri Tebi vsak dan. Četudi si reven, pomoči potreben, v dušo tvojo se Zveličar naseli. v gospodinja in dobra krščanska mati, ampak tudi zavedna Slovenka, ki je tudi v tujini kljub vsem neprilikam vcepila svoji družini, pravo narodno zavest. Kako pa je bila rajnka Alojzija cenjena in spoštovana ne samo med! Slovenci, ampak tudi med tukajšnjimi domačini, je najbolj pokazal veličanstve-ni pogrebni sprevod. Ožaloščeni družini naše iskreno sožalje! V-v ¡ NOVA SENZACIJA! ! i » Hladilnik;, ki je osvojil slovenski • trg v Argentini. Opozarjam vse * Slovence, ki še nimajo hladilnika, I da se ga sedaj nabavijo za 12.990 pesov pri IVAN CANKAR: Pozdravljeni Amerika, dežela hrepenenja, z neizmernim bogastvom blagoslovljena Koromandija, kamor so bežali v dneh bridkosti vsi ubogi In obloženi — kje isi, Amerika, obljubljena dežela? Ni je več. Kakor čez noč je planil preko nje vroč vihar, hujši od kuge in vojske. Kjer je bilo zvečer še zeleno življenje, je bila zjutraj smrt. Prazni so rudniki, zaprte so tovarne, železna kolesa stoje in rjave. Kje ste zdaj vi, kako vam je, bratje, ki ste pobegnili nekoč v obljubljeno deželo s Slovenskega, z Ogrskega, iz Bosne in Banovine ? Tako vam je kakor otroku, ki je bil pobegnil od' rodnega doma, ker mati ni mela, da bi mu dala kruha. Ko je obolel, se je vrnil k sirotni materi in pozdravila sta se g solzami. Trije izmed njih so stali pred vasjo. Vsi trije prezgodaj ostareli, mrki in upognjeni, bolni od bridkosti in od dolgega romanja. Večer je bil; tam spodaj je ležala bela vas pod borovim go-zgom. Stali so tam kakor troje plahih otrok in niso mogli dalje. Prvi je rekel: „Pet let bo že, pet dolgih let, ko sem se poslovil od svoje neveste. Bog vedi, če še živi, Bdg vedi, če ni poročena. Blagoslove naj jo nebesa, če mi je zvesta; blagor njej in njenim otrokom, če je poročena! šel sem, da bi ji prinesel bogastva, pa ji prinašam bridkost in skrb. Kako bi stopil prednjo, da ne zakrijem obraza 0d sramu, da se v zemljo ne pogreznem pred njenimi očmi ? Popotnika siromaka ne bo ljubila; blagoslovljena ji sreča, meni pa gozd in cesta!“ Drugi je rekel: „Deset let bo, deset dolgih let, ko sem se poslovil od matere, sirotne starke. Ali, še živi, ker ji ne da umreti spomin in koprnenje, ali pa je umrla od' bridkosti in je zapuščen njen grob? 6e je umrla, gleda name iz nebes, ker je bila svetnica; če živi, gorje meni. Kako hi stopil prednjo, ko sem na kolenih obljubil, da prinesem belega kruha, pa prinašam bridkost in skrb? Rajši bi točil solze na njenem grobu kakor pred njenim obrazom; če ni umrla, bo umrla od žalosti!“ Tretji je rekel: „Ženo sem pustil doma in troje otrok; sedem let, sedem dolgih let. Potrpite, sem rekel, in čakajte, Bog se nas bo usmilil; ko se povrnem, bo hiša nova, bo hlev poln in bo zemlja spet rodila. Zdaj pa jim prinašam vrhano mero siromaštva in bolezni. Ali še stoji tista koča in ni razpala, da bi je me spoznale več moje oči ? Ali še živi moja’ žena, čaka name vsako opoldne in vsak večer, polaga mojo žlico na mizo in gleda proti durim? Ali še žive moji otroci, sirote, :n jih niso pognali v svet? Rajši bi jih vse pozdravil v zapuščeni gomili, ko pa da bi stopil prednje siromak in bolnik. Stali so za vasjo vsi trije mrki in upognjeni. Nobeden se ni obrnil, nobeden se ni napotil proti gozdu; kakor vkopani so- stali, zakaj koprnenje je bilo večje od bridkosti. Za roke so se držali kakor plahi otroci, ko gredo skozi gozd, in so ¡se napotili v vas. Prvi je stopi! v hišo svoje neveste in ostal na pragu kakor berač in popotnik. Nevesta je zajokala od veselja, objela ga je 0koli vratu In, ga poljubila. „Pozdravljen, kakor si! Pozdravljen, kakor da si se pripeljal na belih s-aneh s četverimi vranci!“ Drugi je stopil v hišo svoje matere, upognjen in plah je stopil. Mati pa je zajokala od veselja in ga poljubila na obedve lici. „Pozdravljen, otrok moj, kakor si! Da si prišel kakor kralj in gospodar, da te vidim.“ Tretji je stopil v hišo svoje družine, stal je na pragu v sramu in bridkosti. Takoj ga je spoznala žena, spoznali so ga otroci in so ga objeli. „Pozdravljen, mož, pozdravljen, oče! Lepše pozdravljen, kakor ,da si prišel s srebrom in zlatom! Na mizi je tvoja žlica, je polna skleda, večerjaj z nami; zato