Tečiio učilo. Kazavni podnk. P t i c e. Snova. Kuretina, prepelica, vrana, kavka, sraka, vran, žolna, kukavica, papiga, štorklja, kljunač, žerjav, lastovka; slavec, škerjanec, šinkovec, vrabee, škorec, kos, kanarček, senica, cizek, lisec, tašica, strešek, postojna, veliki skopec, sokol, jastreb. Učba. Imcnujte vso kurclino! kaj nam kuretina daje? — Prepelica je pišetu podobna; spomladi pride iz Afrike v naše kraje; živi po žitnem polji, in gre jeseni zopet nazaj v daljne kraje. Prepelica poje ,,pet pedi". — Vrana je večja kot prepelica; je černa, ali siva, nektera tudi zelena; pobira tudi zernje, pa tudi žužke in merhovino. Pregovor pravi: ,,A'rana vraui ne izkljuje oči". — Kavka je vrani podobna, samo da je bolj černa. Kavka rada krade svitle reči. — Sraka je černa, po trebuliu in po plečih pa bela ; gnjezdo dela po visokih drevesih blizo liiš; pobira žužke, červe in sadje, — pa tudi gre po jajcih in mladičih ptujih gnjezd. — Krokar ali vran je čern. — Zolne so černe in zelene; plezajo po drevji, ter iščejo žužkov in sadja. — Kukavica je pepelnata, po trebuhu pa belkasta; ona nima svojega gnjezda, ampak leže jajca v penično gnjezdo. — Papigo imajo nekteri lo donia za kratek čas; je precej velik in lepo pisan ptič; ima močen kljun in debel jezik, zato se tudi navadi besede izgovarjati. Doma je v vročih deželah. — Storklja dela rada gnjezdo pri liišah, ki so blizo močvirnih travnikov; je veči del belkasta, ima dolg kljun, tanak in dolg vrat in velike noge. Xaj raje išče žab, kušarjev in slepcov; ne brani pa se tudi kertov, nii.ši, rib, červov, polžev, prepelic in škerjancov, če jih dobi. Storklja je samo poleti pri nas. — Kljunač ima dolg kljun in je večidel rujav. Kljunači iinajo dobro meso. — Zerjav je pepelnat; pobira zernje, žužke, polže in kače; jeseni gre v gorkeje dežele. Lastovka ima kratek kljun in dolge pa ozke perute in dolg in širok rep, kteri je vilicani podoben. Lastavka urno leta, in lovi muhe, komarje, čebele, kebre i. t. d. Lastovke gredo jeseni čez morje v gorkejše dežele. Spomladi, ko odleze sneg in se staja sneg, pa zopet k nam pridejo. XTavadna doniača lastovka je po verhu černo modra, spodaj pa bela; gnjezdo dela naj raje pri hišnih podstrešjih iz ila in blata. Lastovke so prav ljube in koristne živalice: ne smemo jih tedaj od hiše poditi. — Slavec je majhen sivkast ptiček, in iz ined vseh ptičev naj lepše poje; jeseni gre v druge kraje. — Skerjanec je rujavkast in nekoliko večji od vrabca; gnjezdo si naredi na tleh na njivi; pobira zernje, pa tudi jč travo in niale živalice. Skerjanec ni celo leto pri nas ; spomladi, kadar je že toplo, ga zaslišimo visoko v zraku, veselo prepevaje nam ljubo pomlad oznanovati. — Šinkovci so več plemen; spomladi lcpo pojejo. XTekteri neusmiljenci jih love in slepe, kar je zeld liudobno in strašno neusmiljeno. — Vrabec je povsod dobro znan ptič. Gnjezdo ima naj raje pri hišah, in je kakor šinkovec po letu iu po zinii pri nas. Vrabci pobirajo in obirajo zernje, češnje, jagode i. t. d., pa tudi gosence in kebre, iu nam tedaj tudi koristijo. — Škorec je černkast in belo pikast ptič; inia rumen kljun , je naj raje žnžke, in se navadi tudi človeški glas posnemati; jeseni gre v ptuje kraje. — Kos je čern, ima rumen kljun, in lepo žvižga; je žužke, červe, jagode i. t. d. Tudi kos se nauči' umetno peti. — Kanarček je rumen ptiček, kterega rede v kletkih, ker rad in lepo poje; doma pa ni pri nas, teniuč dalječ od tod na kanarskih otokih. — Senica je majhna, vesela ptičica; ima kratek, okroglast kljun, močne noge in dolg rep. Senice pob ero neizrečeno veliko gosenc in merčesov po drevji, in so tedaj naše velike dobrotnice. — Cizek je ruinen, ali zelen , in lepo poje. Gnjezde ima naj raje na kaki jelki ali smereki. — Lisec je rujav, po trebuhu belkast, pri kljunu rudeč, po verhu glave bel, po straneh pa čern; tudi rep in perute ima černe; je rad osatovo seine; lepo poje in se tudi kaj nauči'. — Tašica inia rujavkasto perje, rudečkast vrat in persi. — Strešek je prav droben rujavkast ptiček, veselo poje, in nas tudi po zinii ne zapusti. — Postojna je velika ptica roparica, pa ne je merliovine; naj raje lovi zajce, jagnjeta, mlade serne i. t. d. Prebiva le po visokih gorah. — Veliki skopec ima močen kljun; je merhovino, pa tudi lovi živali; je tedaj tudi ptica roparica kakor sokol. — Jastreb je rujav; jeinlje kokoši in golobe. — Ptiči se navadno razdelujcjo v šest verst ali razredov; so 1. ptice pevke, post.: škerjanec, slavec, kanarček, penica, konopljišica, šinkovec, vrabec, škorec, kos, cizek, tašica, strešek, senica , lastovka, pastaričica i. t. d.; 2. kuretina, post.: gos, raca , kokoš , peteJin , golob , pav i. t. d.; 3. ptice roparce post. : skopec, jastreb, postojna, sokol, sova, i. t. d.; 4. Iesni ptiči, post.: krokar, vrana, kavka, sraka, žolna, kukavica, papiga i. t. d.; 5. ploskonožnice ali p 1 a v a v k e , post.: gos, raca, Iabud, taplja , i. t. d.; 6. p r ostonoge ali blatne ptice, post.: štorklja, čaplja i. t. d.