104. številka. Ljubljana, v petek 8. maja. XVIII. leto, 1885. Iihaja vsak dan »večer, izim^i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 15 srl.i.. za pni letu 8 gld,. za ci.trt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa »e po 10 kr. za mesec, po .0 kr. za čVrrt leta. — Za tuje dežel t* toliko več, kolikor poštnina znata. Za oznanila plačuje ae od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrut tiska, po 5 kr., če se dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravn ištvo je v Frarm Knltnana biši, .Gledališka stolha". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Conradov naslednik. Odkar je baron Conrad v specijalni budgetni debati občespoštovanemu poslancu Greuterju tako odgovoril, da mu je liberalna levica kar veselo ploskala, avtonomistična desnica pa strme njegov govor poslušala, je vladi in desnici popolnem jasno, da mož s takimi liberalnimi tendencami ne more dalje ud avtonomističnega in konservativnega ministerstva biti, katero se hoče po izjavi Dunajewskega še dalje na sedanjo večino opirati. Nevoljnost vsled tega Conradovega govora bila je splošna na celej desnici in precej takrat so nekateri avtonomistični listi Conradov odstop zahtevali. Baron Conrad že sicer z davna ni bil konservativcem zlasti Tirolcem priljubljen; tudi Čehi mu neso bili najboljši prijatelji, ker je izpeljavo njih narodnih zahtev na šolskem polji zelo, zelo oviral in jim samo to dovolil, in dal, k čemur je bil prisiljen. Da tudi Slovenci z njegovim postopanjem neso prav nič zadovoljni, je splošno in dobro znano. Res čudna prikazen je, da se tedence našega sedanjega učnega ministra prav nič ne strinjajo z onimi splošnega ministerstva, da so tein celo nasprotne in da so njegovi nazori čisto drugi in nikakor v soglasji celega ministerstva. Za to prikazen moramo posebnih uzrokov iskati in jih tudi ni teško najti. Javna tajnost je, da baron Corad vse delo in ves posel prepušča svojemu sekcijskemu načelniku Krischeku in da on vedno odobri in stori, kar mu ta svetuje, s kratka, da se on po nasvetih svojega sekcijskega šefa ravna, ki ima pri njem največ upliva. Krischek je pa trd liberalec, kateri se nikoli ne bo svojih nemškoliberalnih in centralističnih nazorov in tendenc otresel in kateri je baje osebni prijatelj nekaterih uplivnih levičarjev. Razvidno je da tak sekcijski načelnik ne bode nikdar svojemu ministru nasvetoval kaj tacega, kar bi morda levičarjem in njih pristašem škodovalo. K temu pa pride še to, da se sam baron Conrad dosedaj ni mogel vseh centralističnih idej in tendenc izne-biti: da je še poluliberalec. Najbolje nam njegove nazore svedočijo lastne besede, katere je nekemu liberalcu rekel: „. . . grosslavische Gelliste, die immer grbsserwerden und denenman unbedingt Riegl vorschieben muss. Ich thue alles, was ich kann, aber leider i s t es nicht immer moglich." Pri takih okoliščinah in takem položaji ni čuda, da Slovenci že več let zastonj slovenske paralelke na vseh slovenskih srednjih šolah in pripravnicah zahtevamo in da 102.000 koroških Slovencev nema nobene slovenske šole. Ni čuda, da je g. naučni minister ustanovljenju privatne češke šole na Dunaji, kjer biva toliko tisoč Čehom tako nasprotoval in še le takrat v to privolil, ko ga je grof Harrach prisilil; ni čuda, da si Čehi vsako novo češko šolo, dasi privatno, trudno in težavno priboriti morajo. — Kdo bo sedaj, ko te stvari ve, strmel vsled postopanja tega „resnega" ministra? Kdo bo verjel, da je naša slovenščina še preokorna in premalo izobražena za upeljavo v srednje šole? Kdo bo zdaj take ugovore za „resne" zmatral? — Reči moramo, da je dosedaj učnemu ministerstvu dobre volje in nič druzega manjkalo, da jednakopravnost na šolskem polji upelje vsem narodom, ne pa samo Nemcem, sosebno levičarjem. Veliko se je že ugibalo, kdo bo Conradov naslednik. Toliko je gotovo, da mora novi učni minister biti mož z avtonomističnimi načeli in konservativnimi nazori, kateri ne bo jednega naroda na kvar in škodo drugim protežiral Dosedaj ima grof Schonborn, c. kr. namestnik moravski, največ upanja, da bo postal učni minister in gotovo bi ga bila vlada že v svojo sredino poklicala, ko bi s tem činom bili Poljaki povsem zadovoljni. Ti pa hočejo, da bi bil sedanji deželni gališki minister Zemial-kowski Conradov naslednik in da Matlejski, mora-lični in faktični vodja poljskega kluba, na njegovo mesto stopi Zemialkovvski nipri svojih rojakih prav priljubljen, ker bi jih bil lahko mnogo sitnostij in neljubih naredb varoval, sosebno pa izpeljavo marsikaterega Conradovega odločila preprečil. Iz tega uzroka ga hočejo nadomestiti z Madejskim, kateri je izboren jurist in iskren Poljak, kateri naglasa solidarnost avstrijskih Slovanov in vedno želi, da bi se avstrijski Slovani in njih poslanci vzajemno podpirali, ker je prepričan, da oni samo po tem potu mogo svoje pravice doseči. Vlada pa, pri kateri Zemialkovvski veliko spoštovanje uživa in kateri je celo pri kroni priljubljen, neče v to privoliti, da bi on kot deželni minister svojo odstavko dal in učni minister postal. Poljaki so samo tedaj s Schonbornom, kot učnim ministrom zadovoljni, če jim bode vsem jednako pravičen, če grof Roman Potočki, sin Alfr. Po-tockega, nekdanjega c. kr. namestnika gališkega postane namestnik Šlezije in če Madejski prevzame portfelj deželnega gališkega ministra. — Seveda je mogoče, da bo kdo tretji Conradov namestnik, a dosedaj imata omenjena dva največ upanja. Gotovo je samo to, da bi Conrad že bil svojo odstavko dal, ako bi se vlada in desnica o njegovem nasledniku sporazumeli bili in jedino to je uzrok, da je še zdaj oni „resniu naš učni minister. V. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 8. maja. Iz vseh kronovin prihajajo poročila o volilnem gibanji. Tu kak bivši poslanec poroča o svojem šestletnem delovanji v državnem zboru in se ponuja za kandidata, tam zopet izbirajo si novega kandidata, ker jim prejšnji ni več po volji ali pa neče več vsprejeti državnozborskega mandata. Težko stališče imajo poslanci desnice. Volilci jim očitajo njih nevspehe, ložje je pa levičarjem, vsak državno-zborski nevspeh, vsak nov davek jim v tacih slučajih prav pride. — Konservativci solnogradski mislijo za mesta in trge postaviti za kandidata bivšega ministra Aleksandra Bacha. Ta mož sam na sebi ni baš priporočljiv, ker se o njem nič kaj druzega ne ve, kakor da je velik nasprotnik svobodnih načel. Priporoča ga pa posebno dvorni sovetnik Jurij Lien-bacuer. Znamenito je pa, s čim ga priporočajo. S tem namreč, da je Solnogradski častni meščan. Ni baš laskavo, če se od kakega kandidata nič druzega priporočljivega ne ve, kakor da je častni meščan kakega velikega mesta, zlasti pri nas v Avstriji, kjer je imenovanje častnih meščanov in občanov že postalo nekak „sport" in ni tako redko kakor v Be-rolinu, kjer jih dosedaj imajo samo pet in se ta čast dosti težje doseže, kakor pa ministerski sedež. Iz Štajerske izvemo, da dr. Rechbauer ne kandiduje več, baje zaradi slabega zdravja. Nekateri pa sodijo, da Rechbauer zato ne prevzame nikakega mandata več, ker javno mnenje ni več zanj. Štirskim Nemcem je namreč dr. Rechbauer še premalo nemški. Dr. Knotzevo rogoviljenje ni ostalo brez upliva na Štajersko. Bolj nego dr. Rechbauer je štajerskim Nemcem po volji profesor Krauss, ki je pred svojimi volilci v Feldbachu kar napovedal, da bodo nemški liberalci v narodnih vprašanjih v novem državnem zboru huje strune napeli. Lahko si mislimo, kako radost je ta junaška napoved vzbu- LISTEK Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Rene Lefebvre. Poslovenil * * * Stat nomiuis umbra.) > Dalje.) Dvaindvajseto poglavje. Sitnosti amerikanskoga uradnika. Po dobro opravljenem dnevu in mirni noči rano zjutraj ustati, telesno in duševno okrepčan, zagrniti se v prostorno halo domačo, zibati se v rocking-chairu (zibalni stol) in s pipo marvland-skega tobaka v ustih, kot pravijo Nemci, zamisliti se, je prava slast . . . kadar človek že nad trideset let šteje. Sedeč pri oknu, sem se kratkočasil s tem, da sem gledal, kako se je mesto iz spanja prebujalo. Mlekarji, ogljarji, mesarji, dišavarji so letali po ulicah, hodili po vnanjih stopnjicah v pritlično sobo Uer so ustrezali vsakej hiši, ne da bi prebivalce količkaj motili. Vse je bilo tako napravljeno, da nič ni motilo svetišča, kjer je hišni gospodar počival. Bivališče francosko je le prava gostilna; ustopa, kdor hoče; bivališče (home) saksonsko je trdnjava, ki je s sumljivo skrbjo proti nadležnikom in radovednežem zavarovana. Pravoognjišče je v svetem in skrivnostnem pomenu te stail, iz vzhodnih krajev došle besede. Ko sem občudoval cesto, katero so moji cestniki bili že pometli in polili, pridrdral je z močnim ropotom dvokolesnik, v katerega je bil kaj hiter konj vprežen. Konje sem zmeraj rad imel in tudi takrat sem pazljivo sledil ponosnega amerikanskoga dirjavca, kar konj nenadoma pade. Iz dvokolesnika je prav s parno silo priletel velikansk klobuk ter je kot puščica frčal prek glave padlega konja, za klobukom pa možicelj v dolgi vrhni suknji. Bil je prijatelj Set, nedvomno preganjan od „manov" psa, katerega je bil dal umoriti. Marta, kričal sem pogledavši skozi okno; Marta, vode, kisa; letite, precej sem za vami. Ko sem prišel na ulico, ustal je bil že Set ter se otresel; z rokami si je otipal život ter se tako zagotovil, da ni nobenega uda zlomil; potem je ulil kozarec vode v se, ter je konju obrisal krv in ga zopet uredil; spregovoril pa ni besedice. Marta pa je stala tik njega ter se na vseh udih tresla. Ustopite k meni, rekel sem Setu; malo počitka vam bode dobro delo; če trebujete kake pomoči, pripravljen sem. Doktor Danijel, odgovoril je suhoparno, tvoje pomoči ne trebujem. Na sviđanje! Prijel je konja za uzdo ter ga je šepaje vlekel do atanovališča odvetnika Foxa. Set je bil najbrže zaradi kake tožbe prišel v mesto, ter ne bil bi kvakar, ko bi zaradi izpahneno noge ali zaradi razbite glave na svojo korist izpozabil. Vrnivši se na svoje opazoval išče, natlačil sem si z nova pipo. Brez strasti in brez skrbi veselil sem se svojega pok&ja. Kot otrok sem se radoval, sledeč solncu, ki je s svojimi žarki prek vrhov hišnih streh polagoma na ulico se zniževalo. Trije udarci na hišna Vrata so me prebudili iz sanjarij. Bil je sosed Fox z listnico pod pazuho. Pohbd njegov me je osupnil. Vedel sem, da ga je volilni poboj močno jezil, in Fox ni bil mož, da bi svojo jeze in zavist že v dveh dneh izpozabil. dila v ultranemških srcih. V treh volilnih okrajih v kmetskih občinah bode nemški „bauerverein" postavil proti konservativcem svoje kandidate in sicer proti dosedanjim poslancem BJirnfeindu in obema knezoma Lichte steiuoma. Volilna borba v teh treh okrajih bode ostra, ker konservativci bodo tudi vse sile napeli, da ne zgube treh tako odličnih poslancev. — Drug teden bode več volilnih shodov na Češkem. Dr. Ed. Gregr skliče volilni shod na 10., Adamek pa 14., IG., in 17. dan t. m. V nedeljo skliče nemška napredujaška kmetska stranka shod v Lipo (Leipo). Pri tem shodu se bode posebno pobijala nemška gospodarska stranka, potem se bode razgovarjalo o agrarnem vprašanji. K temu shodu morejo priti tudi privrženci napominane gospodarske stranke. Poslednja stranka pri volitvah ne bode dosegla prav nobenih vspehov, ker zanjo nik lo ne mara. S to novotarijo tedaj vlada ne bode pridobila v zbor nobenega pristaša. — Govori se, da vodja moravskih Čehov dr. Schroin ne prevzame nobenega mandata. Tega moža je, kakor mar sikoga druzega, to odvrnilo od parlamentarienega dela, da sedanja vlada Slovanom ravnopravnost obetu, v resnici pa še germanizacijo podpira. Pri tacih okoliščinah je pa ves trud slovanskih poslancev le bob v steno. Ni čuda tedaj, da marsikdo zgubi zaupanje v boljšo bodočnost — Dosedanjemu poslancu kmetskih občin Opavskega okraja v Šlezji Schtnucku prigodila se je neka neprijetnost. Poročal je svojim volilcem o svojem delovanji v državnem zboru. Ti se pa na to izjavili, da odobravajo njegovo delovanje izimši njegovega postopanja v „vprašanji Severne železnice". Schmuck je nemški liberalec, a se je odtegnil glasovanju o pogodbi s Severno železnico. Sedaj Schmuck ne kaudiduje več, ko je dobil tako nezaupnico. Sedaj bode v njegovem okraji najbrž izvoljen protisemit Tiirk. 12. t. m. imajo zaupni možje vseh 17 rusinskih okrajev galiSkih shod v Levovu, da se konečno dogovore o kandidatih. Že včeraj smo povedali, kake kandidate je postavil metropolit Sembratović Teh kandidatov pa ni postavil na željo Poljakov, ampak na željo vlade same. Zategadelj je pa že vlada iz • rekla željo, da bi so tem kandidatom ne postavil noben poljski protikandidat To je pa bilo Poljakom že preveč. Njih listi izjavljajo nevoljo, da se vlada meša v volitve. Bojo se Poljaki namreč, da bi ti rusinski poslanci le tedaj podpirali Poljake, kadar bi to vladi ugajalo, drugekrati bi pa jim nasprotovali. Kakor se vidi, bil bi Poljakom ljubši odločen Rusin, kakor pa tak, ki povsod za vlado caplja. Odločen Rusin bi vsaj branil v državnem zboru gmotne koristi dežele, vladni kimovec bi jih pa le tedaj, kadar bi to vladi ugajalo. Poljaki neso namreč nikakor zadovoljni s tem, kar so dosegli v državnem zboru. Zdi se jim, da to je vse premalo, in da je mnogo kriva vlada tega nevspeha. To se je pokazalo na nekem volilnem shodu v Levovu. Posebno ostro je govoril uradnik deželnega odbora dr. Rutovski. Obžaloval je, da poljski poslanci neso nič dosegli v prošlej dobi državnega zbora. Poljski poslanci so glasovali za predloge, ki so imele povišati brambeno moč d zave, potegovali so se za povišanje carine na petrolej in davka od špirita, zato po neso nič dobili za svojo deželo. Ni se do-vdii kredit za regulovanjo galiških rek pa tudi se ni odpisal zemljišnoodvezni dolg. Novih političnih pravic tudi neso pridobili. Temu je uzrok, Ker poljski poslanci neso bili na jasnem z desnico. Nadalje pa morajo poljski poslanci delati v sporazumljOnji Z gališkim deželnim zborom, potegovati se za razširjenje deželne samouprave in za povišanje državnih dotacij za Galicijo. Skrajni čas je že, da se vlada in državni zbor bolj ozirata na Poljake. Za njim je urednik „Kuriera Lvvovvskega" odločno protestoval, da vlada se utika v volitve, ter tako skuša spraviti politične ničle v zbor. Ker se v Galiciji v več krajih usiljujejo predsedniki okrožnih sodnij za državne poslance, je načelnik zapadnogališkega volilnega odbora povprašal vlado, kaj misli o tem. Izvedel je, da vlada ne želi, da bi se v državni zbor predsedniki okrožnih sodnij volili. „Reforma* misli, da je vlada jednacih mislij, tudi zastran okrajnih glavarjev. Mi mislimo, da tudi štedilna komisija, če še sploh životari, ne more želeti, da bi se v zbor volili uradniki. Plačevati mora vlada, one, kateri jih nadomestujejo. Ni zadosti, da kak profesor reče, saj je dosti mladih suplentov, ta ali oni me rad nadomesti, če jaz v zboru sedim. Se ve da uradnik lahko tako govori, saj ga on ne plačuje, a drugače o tem mislijo davkoplačevalci, ki že jedva zmagujejo davke, ki zlasti pod sedanjo vlado hitro naraščajo. ^ us iij < države. iSuslti car je zaukazal, da se pomnoži trd-njavsko topničarstvo v Modlinu in Brzest-Litewskem v vsakem kraji za 180 vojakov in 20 topov ter v Varšavi za jeden batalijon. Rusija bode osnovala trgovski konzulat na Koreji. Najboljše znamenje za mir mej Itiisi jo in Anglijo je, tla je ruska vlada že odpovedala neko večjo naročbo torpedov, katere je bila naročila pri nekem delniškem društvu v Berolinu. — Angleška vlada odpoklicala je mejnega komisarja generala Lumsdena. Kakor se govori, je vlada spoznala, da so bila Lumsdenova poročila preveč površna in so le zavirala mirno sporazuniljenje. Z odpoklicem Lumsdena je Anglija jako ustregla Rusiji. Angleška opozicija pa zaradi tega misli interpelovati vlado. liolgarNki knez Aleksander podelil je predsedniku in blagajniku ,, Slav jamskega blagotvoritelj-nega obščestva v Petcrburgu Aleksandrov red prve vrste, trem članom tega društva ta red druge vrste. To je dober dokaz prijateljstva mej ruskim in bolgarskim narodom V italijanski zbornici je minister vnanjih zadev odgovoril na interpolacije o kolonijalnej politiki. Odgovor je jako nejasen in mkakor ni zadovoljil interpelantov. Povedal ni prav nič novega. Omenjal je dobre razmere z Anglijo, alijanco s centralnimi oblastmi in ravnotežje ob Sredozemskem morji. Včeraj smo že povedali, kako je v deželnem zboru odgovoril g»i*ii«iii minister notranjega na interpelacijo zastran iztiranja Poljakov, danes pa imamo dostaviti, da se je na ta neopravičen način že nad 6000 Poljakov iztiralo iz dežele. Res lepa svoboda vlada v Prusiji. Že dolgo je mej Itiisi in Kitaj< i neko ne-sporazumljenje zaradi meje. Večkrat se je že skušala meja uravnati, pa vselej brez vspeha. Do hujšega spora pa ni prišlo, ker je svet ob meji slab in tedaj ni bilo niti Rusiji niti Kitaju dosti na tem ležeče, čigav da je. Sedaj so pa kar Kitajci začeli napadati kozaške vasi ob meji, tako namreč poroča vzhodnosibirski generalni gubernator generalni major Ignatjev, brat znanega diplomata lgnatjeva. Te napade je neki naščuvala kitajska vlada sama in I tedaj neso le svojevoljni izgredi tamošnjega prebi-j valstvu. Kitajska vlada je neki hotela porabiti rusko-i angleški spor, da si prisvoji kaj ruskega ozemlja. Novejša poročila namreč poročajo, da so Kitajci ponudili zvezo Angležem, ko bi Rusi napali Afgani stan. Kitaj je pa bil prepočasen, kajti spor zaradi Afganistana je že skoraj popolnem poravnan. V Kanadi še ni miru. Zadnjo nedeljo bil je boj mej 300 kanadskimi vojaki in 000 Indijanci. Sedem vojakov je mrtvih, 12 ranjenih. Indijancev je 50 mrtvih in so tedaj bili popolnem razbiti Ta boj ni brez vsega pomena. Nedavno se je namreč poročalo, da se ni bati, da bi se Indijanci pridružili ustašom, a to poročilo pa javlja, da so že Indijanci bojevali z vladnimi četami. Domače stvari. (Presvitli cesar) podaril je požarni hrambi v Gorenjem gradu 80 gld. — (Trgovinski minister) potrdil je zo-petno izvolitev g. Josipa Kušarja predsednikom, g. J. N. H o rak a podpredsednikom trgovinske in obrtne zbornice kranjske. — (Tiskovno pravdo) naklonil nam je g. Matija J on ko, veleposestnik, župan in deželni poslanec v Bolci. Od tacega moža, ki sluje kot narodnjak, ki združuje toliko dostojanstev v svojej osobi, bili bi pač pričakovali, da bode uložil tožbo v slovenskem jeziku. A Jonko tožil nas je nemški, kar je tembolj umevno, ker tudi doma kot župan nemškutari, in ker ni mogel dobiti nobenega slovenskega odvetnika za zastopnika, da je bil prisiljen v to pooblastiti starega našega prijatelja dra. Suppana. Toži pa nas zaradi dopisa „Od slovenske meje", ki je bil tiskan v 11. štev. z dne 15 januvarja t l. — Pravda bode velezanimiva, kajti jednakega gradiva, kakor v tej pravdi, se redkokje nahaja, mi celo mislimo, tla nikjer drugej ne. — (Volilno gibanje na Štajerskem.) V četrtek 14. dan t. m. ob 9. uri predpoludne bode slovensk volilni shod pri Mariji Devici v Puščavi v Gatejevi gostilni, popoludne ob 3. uri pa v Seln ici ob Dravi. Povabljeni so nit ta shoda vsi domoljubi iz Ruš, Smolnika, Cinzata, Kumna, Krecen-baha, Lehna, Rotenberga, Št. Lovrenca in iz Selniške fare. — Dr. Schmiderer (Hammer-Ainboss) kandiduje letos zopet proti baronu Goedel-u. A upanja ni zanj. Volilnih mož šteje okraj Konjiški 58, Slo-venjegraški 34, Marenberški 37, Slovenjebistriški 54, Mariborski (na desnem in levem bregu) 137, vkupe 320 glasov. Lpnsko leto dali so napominani Okraji po 40, 28, 4 in 99, vkupe 171 glasov za narodna kandidata. Ker treba za absolutno večino le 161 glasov, zmagala bode narodna stranka, ako bode razmerje le tako, kakeršno je bilo lani. A letos kaže, da bode še bolje. — (Banka Sla vi j a) razširila je svoj dela-kraj na slovanski jug ter po g. Hribarji v preteklem meseci ustanovila glavna zastopa v Novem Sadu in v Belem gradu. — (Tržaški „Sokol") bode v nedeljo 10. dan t. m. popoludne izletel v Sv. Križ pri Nabrežini. — („Slovensko učiteljsko društvo za Kope rs ki okraj") ima v 28. dan t. m. ob !». uri zjutraj svoj redni občui zbor v Ricmanji. — (Na podkovski šoli Ljubljanski) se prične novo šoisko leto 1. dne julija. S poukom v podkovstvu združen je tudi nauk o ogledovanji klavne živine in mesa. Kdor želi biti vsprejet v. šolo, mora se izkazati: 1. s spričevalom, da seje pri kakem kovači za kovaškega pomočnika izučil; 2. s spričevalom župnika ali župana, da je poštenega obnašanja; 8. / domovinskim listom; 4. da zna brati in pisati slovensko. Revni učenci morejo dobiti tudi štipendijo 50 gold. Prosilci za štipendije imajo predložiti: 1 ubožni list, 2. spričevalo poštenega obnašanja, in 3. potrdilo, da so že dve leti kot kovaški pomočniki delali Prošnje z dotičnimi spričevali imajo se poslati vsaj do 15. junija glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca decembra 1885. leta. Kdor preskusil jo dobro prestoji, more po postavi od 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj brez preskušnje nihče ne more postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec I ima skrbeti le za to, da si za šolski čas oskrbi '■ živež in stanovanje, ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobijo učenci za majhno odškodnino v šolski Dobro jutro, gospod nadzornik cest in ulic, rekel je, ustopivši v sobo. Način, s katerim je vsako besedo naglašal, bil mi je silno zopern. Mene je sama potrpežljivost, a tega nemam rad, da bi se kdo z menoj norčeval. Pozdravljeni gospod odvetnik, odvrnil sem mu z zbadljivim glasom. Ali smem poizvedeti, kaj mi je naklonilo čast vašega pohoda? No, dragi doktor, odgovoril je s posmehljivim glasom, vi ste sedaj pač imenitna javna osoba! Sedaj ste na potu do velikosti! Celo vaši nasprotniki se klanjajo vašej nadarjenosti in vašej sreči. Kaj naj bi sedaj rekli vaši nevošljivci V Prav nič vas ne razumem, l'ox; kaj pa hočete s tem reči? Reči le hočem s tem, odvrnil je, ter je z jednim očesom zamižali •/„ Štajerske zemljišč odvez obli? 104 n — n Dunava reg srečke W. 100 gld 115 f 50 • Zemlj obč avstr 41/.0 '„ zlati zast listi 124 i 50 n Prior oblig Elizabeti ne zapad železnice 112 * 75 n Prior oblig Ferdinandove sev železnice 105 * fiO Kreditne srečke..... 100 gld 17"» n — ft 10 , 17 * 50 p Akcije anglo->i"str banke 120 „ 101 i — t Trammway-društ vel j 170 ghi a v . . 214 ■ 30 n Praktikanta iz dobre hiše, ki je di.vr-il tr^oinske ali vsaj spodnje srednje šole ter je slovenščine bi nemščine zmožen, sprejme takoj slovenska i« nI kit v Trstu. (273—1) Ponudbe naj se pošiljajo: O. U. at. a poste reBtante v Trstu. Inteligentna ženska, zmožna hrvaščino in nemščine, izurjena v gospodinjstvu, želi hitro kako mesto kot gospodinja, potovalna spremlje-\ alka, ključarica ali guveruantka, pa tudi kot blagajničarka v kakej rednej trgovini. Najraji bi pa kako stalno službo v rednej hiši pri kakej starejšej dami ali gospodu. — Ponudbe prejema pod chifro A. M. 100 iz prijaznosti uprav-ništvu Slov. Naroda. (272- 1) lv£lirL s štirimi tečaji pri veliki ceBti, pripraven tudi Kft kako to varno, odda se za več let v najem. Pri mlinu je hiša za Htanovanje in jedna njiva. — Več pove lastnik .Ihii<>& ttkrjnuec, po domače Resore, v Št. Lenartu, v občini Dobrunja pri Ljubljani. (267—8) Sledeče knjige se toplo priporočajo: Original Rezepten Buch aus allen Gebieten der Wein-, Essig-, Bier-, Brantvvein-, Liquer-, Destillations-, Seifen- und Parfiimerie-Erzeu-gungsbranche nach neuesten Methoden auf kalten unp vvarmen Wege. Cena 1 gld., po pošti 1 gld. 10 kr. Gregorčič, Poezije. Vezane. Cena 2 gld., po pošti 2 gld. 10 kr. Šaljivi Slovenec. Cena 60 kr., po pošti 65 kr. Jenko, Pesmi. Cena 1 gld., po pošti 1 gld. 5 kr. Jurčič, Zbrani spisi. I., II., III., IV. zvezek. Vezani in nevezani. Album von Laibach und Umgebung. Cena 80 kr., po pošti 85 kr. Mlada leta. Povest. Cena 20 kr., po pošti 22 kr. Ljudska knjižnica. Do sedaj i '.šlo 8 zve/.kov a 6 kr. Nadalje 25 različnih ljudskih spisov s in brez koloriranih zavitkov. Cena 12, 16, 20, 2') kr. Mej temi novo: Cerkvica na skali in Plačilo sveta. Vkupe 12 kr. Potem Narodne pripovedke za mladino. Cena 25 kr. Vsprejema naročila na novi katoliški ilustrovani mesečnik „Katholische "VVarte". Slednje leto izide 12 zvezkov a 15 kr. (27i-2)_J. Siontini v Ljubljani. IVAN LAPAJNE v KRŠKEM je izdal sledeče tesLjige ixx knjižio© za ljudske šole in učitelje: a) Praktično metodiko.......cena 80 kr. b) Prvi poduk.......... „ 6n „ c) Fiziko in kemijo.........60 „ č) Prirodopli.........■ . „ 56 „ d) Zemljepis............ „ 2G „ e) Geometrijo........... „ 24 „ f) Malo fiziko............23 „ g) Domovino slo vje . . ....... „ 20 „ h) Pripovesti iz zgodovine Štajerske . , 6 „ i) Opis krškega okrajnega glavarstva „ 30 „ j) Zgodovino štajerskih Slovencev cena 1 gld. 20 kr. Isti pisatelj ima v zalogi tudi razue pisanice in rlsanlre, potem: (232—7) mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin .... . . cena 1 kr. ter slovensko-neinški zemljevid Avstrijsko - Ogerske............. , l „ in zemljevid Krškega okraj, glavarstva „ 5 „ Poročilo velike važnosti! Zanesljivo in radikalno ozdravljenje epilepsije (padavice) z novim, temeljito izkušenim sredstvom. Dočim se je tudi po neprestanej porabi bromovega kalija le v redkih slučajih moglo konstatovati ozdravljenje te bolezni, se je sedaj posrečilo pripraviti zdravilo, ki je pokazalo največje vspebe, zanesljivo in radikalno pomaga v vseh kroničnih slučajih ter je zategadelj velikega pomena za vse bolnike, ki so dozdaj zaBtonj iskali pomoči proti tej strašnoj bolezni. , Mnogobrojna spričevala in premije od osob vseh stanov. Za ozdravljenje potrebna zdravila z vodilom, kako jih rabi,i, razpošiljajo se v originalnih zavitkih proti pustnemu povzetju ali predpošiljatvi zneska 20 frankov ali 16 mark. (110-11) Naročila naj se adresujejo neposredno na me. S. Rlebftclilftger, specijalist. Berlin S., BrAndenbnrgstr&sse 35. Tujci: 6. in 7. maja. Kt.opn : Morič iz Trbiža. — Vito iz Trsta. — Kramar iz Celovca. — Urandt z Dunaja. Pri Nlonu: Vodniči>r z Dunaja. — Angl iz Inoinnsta. — Paupin i Dunaja. — Kottl 'z Solnog ada. — Kraus iz Maribora. — Sclierer i/. Pe-terbu ga. — Commer z Dunaja. — Maček iz Zagreba. — Zcnkovitsch iz Trsta. — Reiimavor z " Dunaja. — Pl. N-mčič iz Pulja. — Doxat i/. Notran skega. — Mah»lust iz Kočevja. — Pl. Vieten iz PreSiraneka. r ri HsJIelj Ohr, Kesslev z Dunaja. — Wesclianski iz Budimpešte — Pl. Krielinber, pl. Schilderield iz Gradca — — Ortner z Dunaja. — Tomšič iz Rakeka. — Tullinger, Košak iz TrBta. — Neinzcek iz Kočevja. Pri HVNlHJNliO.il cesarji: Vesel iz Tista. — Souflohe i'.. Gradca. — Sclm-bic iz Radovljice — Pollak iz Gorice. Umrli so: 5. maja: Matija Balantič, delavec, 31 1., ulice ua Grad št. 12, za otrpnenjem možja-nov. — Franc Kramar, črev-ljarjev sin, Dunajska cesta št. 7. — Marija Jenič, gostija, 561., Kravja dolina št. 11, za jetiko. — Albin Giiitner, kon-dukterjev sin. 10 1, Barvarska steza Št. 6, za davieo. 6 maja: Matevž Kovačič, delavec, 31 L, Ulice na G ad št. 12, ca krvavenjem pljuč. — Marija Pfefferer, odvet-nikova žena, 48 1., Križev-niški trg št. 8, za oslabljen-jem. — Amalija Cariniani, za-sebnica, 80 1., Mestni trg št. 17, za mrtvoudom. V deželnej bolnici: 4. maja: Jožef Sutar, vratar, 27 I., za jetiko. Blagorodni gospod Fragiier, lekar v Pragi I ProBim, pošljite mi blagovoljno 2 steklenici dr. Rokovega zdravilnega balzama. Kar se tiče upliva tega balzama, moram izreči popolno hvalo, kajti že več mesecev sem imel hudo mrzlico, katere ncsein mogel odpraviti, ko sem pa začel rabiti ta balzam, je minula. S spoštovanjem Slavonija. Josip BeneA, Kaštel št. 23. Velecenjeni gospod! Iz srca izrekam svoju najiskrenejšo zahvalo za Vas dr. Rosov zdravilni balzam, s katerim Bem ozdravil svoje dolgotrajne strašne želodčeve bolečine, 6u tudi že nesem imel nobenega upanja, da bi mi še kaj pomagalo. Se jedenkrat mojo presrčno zahvalo. S spoštovanjem Maribor n. D., na Spod. Štajerskem. Ferd. Leitner, dimnikar. HfiiM Iii gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da bo vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše domače svedstvo, da bo prebavljenje uravna, da eo pravo metanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jalo skrbno, upliva uspešno pri vseli težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetilu, napelji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri pretiapotnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondryi in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlia vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd r.opet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdai gotovo in priznano ffudsko domače svedrtva postal in se splošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Eazpošilja 80 na fr&nklrane dopise ca vse kraje proti postnemu povzetju svote. MT S-varjenjel *?K Da so izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno dr. Kosov zdravilni h*i/mu iz lekarne L ^agnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali Bamo zdravilni balzam, in no izrecno dr. Rocovega zdrrvilnega balzama. Pravi dr. Rosov zdravilni balzam dobi so Bamo v glavnej za'ogi izdelovalca B. FragnerJH. lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Eeke der Spornevgasso Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Piocoli. lekar; Vi.'l. Mayr, lekar; Erac. Blrsohltz, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. TrnLoozjr, 'ekai. V Postoji ni: Fr. Eaooarcloh, lekar. V Ki a nji: K. Savnik. lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzolt, lekar; Jos. B erg man, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V G o r ic i: O. Chrl-stofolettl, lekar; A. de Gironcoli. lekar; B. BZtirner, lekar; G. B. Pontoni, lekar. V Ogleji: Dolia Daruaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leiten-burg, lekar; G Prendlni, lekar; O. B. Forabosoht, lekar; Jak. Serra-valto, lekar; Anton Suttlna, lekar; Karol Zanetti, lekar. V Zagrebu O. Arazim, lekar. is**- Vie lekarne ln večje trgovino z materijalni m blagom v Avitro-OgrskeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi: Fražlso domače zgazilo zoper bole, rane in vnetje vsake vrste. Ako se ženam prsa vnamejo aH strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu ui. zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledi i, če si kdo nogo spabne, zoper kurja očesa in potne noge, pri ruzpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo Zapite bule in oteklino se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, kor hitro pomaga in ker so po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojiva ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snotom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem Se le so mazilo nanje prilepi. I ikailjirah po tS in 33 kr, (136-6) Balzam za uho. Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo snano, odstrani nagluhost, in po njem ae dobi popolno že zgubljen sluh. 1 iklemca 1 gld. ar. velj. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želoznikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne