Mčini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državsh* 3 (xhaja vsak dan Izvzemfi nedelj in praznikov. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki* The only Slovenic da^,^ in the United Statefe issued every day Sundays and Hoffida^ TOLEFON PISARNE: 4687 OOKTLAHDT. Intend as Seeend-Olaas Matter, September SI, 190S, at tke Pest Office at New York X. Y., under the Act of Congress of Marck $, 1879. / TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 165, — ŠTEV. 155. NEW YORK, SATURDAY, JULY 3, 1909. — SOBOTA, 3. MAL. SRPANA, 1909. VOLUME XVTL — LETNIK XVIL Radi praznika ▼ spomin proglaše-nja neodvisnosti, kteri se letos (ker pade na nedeljo) obhaja v ponede Ijek, izide prihodnja številka Glasa Naroda v torek dne 6. julija. Uredništvo. Iz delavskih krogov. Strajki in železna obrt. Atbajk unijskih delavcev ŽELEZNE IN JEKLENE O-brti SE VEDNO TRAJA. Povišanje plače delavcem v Mary-landn za deset odstotkov. POVIŠANJE V PENNSYLVANIA Pittsburg. Pa., 2. julija. Glasom semkaj došlih poročil, štrajkajo se-di»j delavci v vseh tovarnah American Sheet & Tin Plate Co., ktero so oiganizovani v organizaciji Amalga mated Ass. of Iron, Steel & Tin Workers. Imenovana družba, ki je lastnica mnogih tovarn je v ozkej zvezi b trustom za jeklo. Štrajkarji, kteri h je v raznih državah sknpaj kacih 7000 do 10.000, dosedaj še niso priredili posebnega zborovanja in tudi družba še ni javnosti ničesar sporočila glede uvoza skabov. Baltimore, Md., 2. julija. Maryland Steel Co. je svojim 3500 delav eem, ki delajo v njenej tcvarni v Sparrow's Pointu, naznanila, da jim poviša plačo za deset odstotkov. Vsled tega bodo delavci sedaj dobivali isto plačo, Jkakoršnjo 8o dobivali pred priče t kom krize. Harrisburg. Pa., 2. julija. Pennsylvania Steel Co., je svojim 7000 delavcem z včerajšnjim dnevom povišala plačo za deset odstotkov. Tudi Pipe Bending Co. je svojim vsluž-bencem povišala plačo za 10 odst., kajti Časi postajajo vedno boljši, ker se prosperiteta sicer počasi, toda stalno vrača. ORVILLE WRIGHT JE LETAL. Pri Fort Myer bo se mn trije poskusi posrečili. Washington, D. C., 2. julija. V pričo tisočih gledalcev se je včeraj Or-ville Wright trikrat uspešno dvignil iz Fort Myer v zrak s svojim letalnih Strojem. Množica mu je prirejala navdušene ovacije. V zraku je letal po 5. 8 in 0y2 minut. Povprečna hitrost leta je bila med 35 in 40 milj na uro. Dvigu je prisostvovala velika množica ljudi, med temi veliko uglednih uradnikov. Podpredsednik Sherman, senator Elkins in drugi so izrazili svojo zadovoljnost. Vreme je bilo krasno in uprav idealno pripravno za dvig. -o- Smrtni strah pred 4. julijem. Akron, Ohio, 2. julija. — Gustav Thiese, veteran meščanske vojske, je imel tak strah pred kričanjem, streljanjem ia nevarnostmi četrtega julija, da je napovedal svojo smrt pred tem dnevom. In prav je imel. Iz samega strahu, kakor pravijo zdravniki, je umrl včeraj veteranec, ko je ie preje pisal na W. C. T. U., da se naj proeto razveseljevanje na 4. julija odpravi. Tornado v Texasu. Njegove žrtve. V BROWNSVILLE IN OB BLIŽNJEM OBREŽJU JE DIVJAL TE DNI IZREDEN TORNADO. Več ribiških ladij se je le z naporom rešilo; dva ribiča vtonila. RAZDEJANO MESTECE. Brownsville, Tex., 2. julija. Včeraj je tnkaj in po vsej okolici, zla sti pa ob obrežju divjal izreden tornado, ki je zahteval več človeških žrtev. Pri Point Isabell je vihar zgTabil več ribiških ladij in v kolikor je dosedaj znano, se pogrešata dva mehikanska ribiča. Vihar je razdejal tudi delavnico Rio Grande železnice in poleg tega je ludi kolodvor imenovane železnice zelo poškodovan. Mnogo manjših poslopij je razdejanih. Poleg viharja je tudi ves dan deževalo v potokih. Med prebivalstvom je zavladala velikanska panika in mnogo rodbin je pribežalo v železniški hotel v zavetje. Mnogo ljudi je pribežalo tudi na karantensko postajo. Danes prihaja tudi poročilo, da je tornado razdejal mestece Hartingen, ki je oddaljeno od tukaj 28 milj. PO 47 LETIH DOMA. Žena se je med tem časom omožila in zopet postala vdova. Pittsfield, Mass., 2. julija. Po odsotnosti 47 let se je včeraj zopet vr^. nil v bližnje mestece Lee stari Geo. Hecox, o kterem se je mislilo, da je umrl v meščanski vojni, tti se predstavil svoji ženi. V letu 1862 je vstopil Hecox v armado in od tega časa ni bilo nič več od njega čuti. Njegova žena, ki se je čutila vdovo, se ji- omožila s Timothy Tuckerjem, ki je pred dvema leti tudi umrl. Nazaj prišli prvi soprog se je vrfiil ženi, ki ga je v milosti sprejela. Hecox, ki ima na razpolago precejšnje premoženje, hoče za-se in njo kupiti malo farmo v East Lee. Izjavil je, da je preromal cel zapad in da je več let delal v Chicagu. Ko je zvedel, da se je njegova žena zopet poročila, je mislil, da bi ne bilo prav, če bi motil njeno zcpetno sreče in je raje čakal, da je drugi soprog umrl, predno se je vrnil k svoji ženi. Zvezino gospodarstvo v minolem upravnem letu. S 30. JUNIJEM, KO SE JE ZAKLJUČILO UPRAVNO LETO, JE ZNAŠAL DEFICIT $89.811.156. Pri zvezi ni vladi so pričakovali, da bode primanjkljaj znašal 130.000.000 dol. PRIPOMOČKI. vožnja. • Paniki od Austro-Amerieana proge ARGENTINA odpluje 7. julija, ALICB odpluje 21. julija, LAURA odpluje 28. julija Is *ew Yorka t Trat in Reko. S temi pernflri dospejo Slovenci in Brnu najhitreje v eroj rojstni iz New Yorka Ik OBUPANA LJUBICA. Pred vratmi ljubimca oddala tri strele na-se. Po nekem prepiru s svojim ljubimcem se je ustrelila s tremi streli 25-letna Marija Montheason iz štev. 6 zapadna 66. ulica v New Yorku z malim revolverjem. Prenesli so jo v Flower bolnico, kjer upajo zdravniki, da ji ohranijo življenje. Nobena treh ran ni smrtno nevarna. Ljubimec obupane je Geo. Peyer, sin bogatega trgovca v Car&cas, Venezuela, ki biva že pet let v Zjed. državah in stanuje na št. 108 zap. 64. ulica. Pred tremi tedni se je seznanil z Marijo v neki restavraciji ter začel z njo ljubimkovati. Kmalo nato je zbolel ir moral ostati v postelji. Njegova ljubica je večkrat prišla k njemu na obisk, tako tudi včeraj. Ker jc imela ključ, je lahko odprla vrata. Mlademu Venezuelcu pa ta zgodnji obisk ni bil nič kaj po volji. Postavil je ljubico na zrak ter se potem zaklenil v sobo. Pred vratmi se je potem užaljena ljubica trikrat ustrelila z 22 kalib. revolverjem. Washington, 2. julija. Upravno leto ivezine vlade se je zaključilo z 30. junijem in tako je sedaj vlada objavila svoje letno finančno poročilo. Iz tega poročila je posneti, da so znašali zvezizii prihodki v z 30. junijem zaključenem letu 604 mil. 432.846 dol., dočim so dosegli izdatki tsvoto $6^4.244.002, tako, da znaša celoletni deficit upravnega leta 89 mil. 811.156 dol. Uradniki zvezinega zaklada smatrajo tak izid uprave zelo ugodnim, kajti vsi so pričakovali, da bode znašal primanjkljaj najmanj $130.000.000. Položaj se je pa poboljšal, ker so se prihodki sredi decembra m. 1. povečali in ker je tudi izvozna trgovina v marcu pričela izdatno napredovati. Poleg tega je vlada skrbela tudi za to, da je izdatke po možnosti pomanjšala, tako, da niso bili toliki, kakor je bilo pričakovati. Carinski dohodki so tekom leta znašali $301.209.863, oziroma 15 mil. dolarjev več, kakor v prejšnjem poslovnem letu; davčni dohodki go znašali $246.329.063, tako, da so bili za $5.000.000 manjši, , kakor v prejšnjem letu. Dohodki iz mešanih virov *o znašali $56.893.9] 9, oziroma bili so za $6.500.000 manjši, kakor pred letom dni. Skupni izdatki so bili toraj za $57.000.000 vefcji, kakor v prejšnjem letu. Izdatki za pokojnine so postali za $8.000.000 večji, dočim so bili oni za gradnjo panamskega prekopa za $6.000.000 manjši. „ V Washingtonu se zatrjuje, da se bode novo upravno leto pričelo tako, da bodemo imeli par mesečnih primanjkljajev, zlasti pa v juliju, v kterem mesecu bode znaši.1 deficit deset do štirinajst milijonov do?ar-jev. Ker je pričakovati primanjkljaja, je vlada že naročila nacijonalnim bankam, pri kterih ima vir da naložen svoj denar, naj jej pošljejo 25 milijonov za vporabo tekom tega meseca. V zvezinem zakladu imr.-jo sedaj $42.000.000 gotovine in ko bode iz naeijonalnih bank imenovano svoto, bode znašala skupna svota 67 mil. dolarjev. Ta denar bode radostoval le za poletje, ne pa za jndijansko poletje, ko se pričenja iazpošiljanje žetve. Vendar je pa pričakovati, da se bodo prihodki vsled novega tarifa še bolj poboljšali, kakor so se dosedaj. Mogoče je pa tudi. da bode vlada izdala bonde za panamski kanal in sicer do zneska $100.000.000. Kitajec ima prednost mož naj plačuje. PO 25LETNEM ZAKONU SI POIŠČE -ENA LJUBIMCA VEČ SLUČAJEV BI-G AMI JE. Mrs. Paulsen zahteva alimentadje po $20 na teden. ° I RAZPOROKE. Samomor kmalo po poroki. Albert Burt, star 35 let, je imel pač vzrok čutiti se nesrečnega. V najlepši starosti, zelo premožen in tri tedne soprog mlade, lepe iene, nra pač ni niiess* primanjkovalo. Mesto, da bi ee čutil srečnega, se je obesil po prvem domaČem prepira in ko ee je vrnila njegova mlada soproga k sta- riftem, njegove Vjeti pomorski roparji Hongkong, Kitajska, 1. julija. V Macao je policija prijela v nekej o-stavljeni hiši petdeset kitajski!! pomorskih roparjev, kteri so se srčno borili, predno so se udali. Dva roparja sta bila pri tem ranjena. Med jetniki je bilo tudi nekoliko žensk, ktere so skrbele za razne ukradene otroke. Štrajk učiteljev na Puerto Rico. San Juan de Puerto Rico. 2. julija. Danes je odplul parnik Carolina v New York. Na njem so vsi ameriški učitelji, kteri so prišli lani kot pogodbeniki na Puerto Rico, da bi pod-učevali tukajšnjo deco. Ker pa puer-toriška post a voda j a ni dovolila potrebne svote za plačo učiteljev, slednji tudi ne more jo ^pričakovati, da bi dobili od 1. julija nadalje kako plačo. ( Ukradena šalupa Rockland, Me., 2. julija. Ko je iel kapitan L. E. Hinds na salto, so ee odpeljali štirje neznanci z njegovo gazo trnovo šalapo St. Panl in iaginiHj za Owl's Heed. Sodnik vrhovnega kodišča Blan-chard si je pridržal včera; razsodbo na predlog Mrs. Annette F. Rings-do rf, da se ji prisodi tedenska ali-mentacija $20 in $250 odvetniških stroškov. Tožila je ivojf^s moža, Peter Chas. Ringsdorfa ua ločitev zakona. Ringsdorf je gledališki poslovodja in je zapustil svojo žem. 11. novembra 1903. Baje zasluzi $50 na teden in ima zraven tega privatno premoženje. Tudi razsodbo na prodlog Mrs. Frank B. Paulsen za. alimentacije je sodnik Blanchard preložil. V tem slučaju je soprog, ki toži na ločitev zakona. Nekega Kitajca imenuje za zapeljivca žene. A Paulsenova zahteva kljub tem^ tedenske alimentacije $20 in odvetniške ftroške znesku $300. Pri včerajšnji obravnavi se je ugotovilo: Mr. Paulsen, ki je vstopil kot mla denič v službo k Matual Life Insu ranee Co. je napredoval do šefa knjigovodskega oddelka in ima letne plače $2700. Sedanjo ženo je poročil pred 10 leti. Iz tega zakona je deklica, ki biva, odkar so se stariši ločili, nekaj časa pri očeta in potem zopet pri materi. Paulsen je plačeval ženi tedno $12 in kadar je bila pri njej deklica, še $4 posebej. (Kakor pravi odvetnik PauL-ena, je postala Mrs. Paulsen kmalu po poroki lahkomišljena, si je barvala lase, pila in zanemarjala otroka. Ostajala je do pozne noči zunaj in hodila z različnimi možmi okolu. Konečno *ta se ločila. 7. junija ponoči je vdrl Paulsen s pr-čami in jednim detektivom v njeno stanovanje, kjer jo je našel s Kirajcem Sun Chan v spalni sobi. Oba sta bila ja-ko pomanjkljivo oblečena. Paulsenova je to tajila in predložila sodišču mnogo pisem, v kterih se pritožuje o slabem ravnanju od strani njenega moža. Sodnik Greenbaum je včeraj ločil zakon Florence Frances Hall in njenega soproga Mandeville d«-. Marigny Hall. Poročila sta se 9. juiija 1906, a že maja meseca 1908 je poročil Hali v Jersey City koristinjo Vido Whitmore. Tudi zakon med Wm. Finn in Wilhemino Finn se je ločil. Slučaj je radi tega tragičen, ker sta se oba ločenca poročila že 24. sept. 1884, toraj pred 25 leti v Washingtonu. Zakon se je loeil na predlog soproga. Iz tega zakona je bilo več otrok: Mrs. Mabel Lecord, 22 let stara, Mrs. Minnie Conte, 19 let stara, Martha Finn, 16 let ia William Finn, 9 let. Zadnja dva otroka sta izročena pod očetovo varstvo. Finn je dokazal, da ga je zapusti-žena leta 1907 in potem naprej živela skupaj z nekim Fred. G. Gold-ingomi. Južne republike. Cipriano Castro. BIVŠI VENEZUELSKI PREDS. OBTOŽUJE ZJED. DRŽAVE SPLETKARENJA PROTI VENEZUELI. Vse vesti o organizovanju revolucije, 80 navadna izmišljotina. SAN DOMINGO. Santander, Španska, 2. julija Bivši predsednik republike Venezuele, Cipriano Castro, ki se mudi Še vedno tukaj, je ravnokar izaal sledečo izjavo: "Smešna poročila, da sem neznano kam zginol, so brezdvomno nastala v Zjed. državah. Vlada Zjed. držav skuša svoje zadržanje in pri-tieek na mojo domovino opravičiti s tem, da skuša vedno in vedno obuditi v javnosti sumnjičenje, da pripravljam revolucijo proti sedanji veneznelski vladi. Ako bodo iz Zjed. držav poslali nadaljne vojne ladije k venezuelskem obrežju, bodo dosegli to, da bode zavzel venezuelski kongres častno stališče in da bode severnim Američanom pojasnil, da se Zjed. države ne smejo vtikati v ve-rezuelske domače razmere. Ker se prvi ekspanzivni načrti Zjed. držav niso posrečili, skušajo sedaj dobiti druee razloge, s kterimi bi radi škodoval: moji domovini." — Te dni so uradniki newyorske luke v South Brooklynu zaplenili nek angleški parnik, o kterem se jim je poročalo, da je namenjen v kraV kem odvesti posebno ekispedieijo T5T bustirjtf v republiko San Domingo. Ekspediciii je baje organizoval san-dominšk: general Jiminez, ki je že večkrat skušal postati piedsednik imenovane republike. Ko to prišli uradniki na parnik, ni bilo na njem kapitarn niti častnikov. Mornaji, so dejali, da bodo v kratkem odpluli in sicer v Sidney, Avstralija. To se ni moglo dokazati in radi tega je oblast odredila, da mora pamik ostati v naši Inki Dogodki v Maroku. Španska demonstrira. ŠPANSKA VLADA JE ODREDILA VOJAŠKO DEMONTSRA-CLJO NA MAROKAN-SKEM OZEMLJU. Štiinajst sultanovih vojakov vjetih; njihove glave so razstavili. PROTI MULAJ HAFIDU. Madrid, 3. julija. Iz Meiille v Maroku se javlja, da je governer imenovanega mesta, general Marina odredil vojaško demonstracijo na ma-rokamskem ozemlju, ker so domačini napadli in poškodovali nekega španskega policaja. Pričakovati je bojev med španskim in marokanskim 1 jaštvom. Tangier, Maroko, D. julija. Povodom zadnjih, bojev, kteri so se vršili v neposredni bližini glavnega mesta Fesa med četami pretendenta in sedanjega sultana Mulaj Hafida, so pretendentove tete vjele 14 sultanovih vojakov. Vojakom so potem porezali glave in so jih kasneje razstavili v glavnem stanu. E1 Kebir je dospel v mesto Me-quinez. Ko je sultan Mul a j Hafid zvedel o takem postopanju svojega brata E1 Kebira, se je trko vjezil, da je dal E1 Kebirjevo mater javno pretepsti. --o- DRUŽINSKA ŽALOIGRA. McMichols je umoril svojo ženo in si prerezal vrat. Kroglja v glavi Ko je prišel včeraj zjutraj policaj John McLoughlin iz Ralph Ave. policijske postaje Brooklyn Borough v New Yorku okolu vogala Howard Ave. in Halsey St., je videl bežati nekega moža v Saratoga park, ktere-mu je drla kri curkoma čez obraz. Ambnlanca iz Bushwick bolnice je spravila ranjenca v dotično bolnico. Tukaj se je izkazalo, da je ranjeni Carl Vogel, stanujoč v št. 63 Wood bine St., Brooklyn. Imel je strelno rano nad desnim očesom, ki pa ni smrtno nevarna. Dosedaj ve še ni moglo s popolno gotovostjo dognati, kako je prišel mož do svoje rane. Vendar misli polieija, da b« je skušal Vogel, ki je bil do aadnjega česa poslovodja neke litografcke družbe, bgubil Fred W. Wright* m obvndH kolek-[je oienjen in inn 90 let Roparji in morilci prijeti El Paso, Texas, 2. julija. V Torre-cnu so prijeli nekega Indijanca, kteri je porem pri sodišču povedal, da je zajedno s svojimi tovariši, med kterimi je tudi nek bivši mebikanski sodnik, član roparske tolpe, ktera je tekom 2-adnjega mesea umorila tri pismu nose in jih oropala. Indijanca so zaprli, ker je bil na sumu, da je umoril one tri pismonoše, med kterimi je bil tudi oni, ki je skrbel za polni promet v mesto Durango. Takoj po Indijaneevi izpovedi sc poslali policijo po ostale roparje, ktere vse so prijeli. Pri njih so nt šli velik del plena. Vse tolpo so zaprli v ječe v Torreonn. Dela pri panamskem prekopu. "Washington, 2. julija. V Panami so se pričela preddela za zidanje dvi-galnib baziuov Isthmus-prekopa, tako, da se bode to poletje z vso močjo delalo. V sredo je odprla prekopna komisija ponudbe dobivateljev litega železa in strukturnega materijala za sidrišče, vrata bazinov in druge potrebščine za zidanje dvigalnih bazinov. Ta materijal se bode porabil za vzidanje. Konkurenca je jako živahna in nič manj kakor 24 družb in tvrdk je poslalo ponudbe. V eelem se gre za dobavo materija! a v vrednosti $700,000. Udarec prohibiciji Montgomery, Ala., 2. julija. Pro-hibicijski fanatikarji so doživeli nov poraz. Najvišje sodišče države Ala bame je razsodilo, da so od posameznih o sob pod ključem dršane pijače, ki niso na prodaj, osobna last lastnika in po zakonih nedotakljive. Toraj proeit! Žito Lae. Angele*, Cel., 3. jaHje. 8an Fernanda je eni Strašna družinska žaloigra se je edigrala včeraj v Yonkers, N. Y. Ta-mošnja polieija javlja, da je 401etni natakar Daniel McMichols prerezal svoji 301etni ženi vrat in potem še sebi. Medtem, ko je njegova žena vsled poškodbe že umrla, se bori mož s smrtjo. Vzrok žalostnega čina je ta, ker je McMichols že dalj časa trez dela in je njegova žena dobila zaporno po velje proti njemu, ker ni skrbel za njo. -o-- VELIKANSKI POŽAR V CANADI. V Cobattn, Ont., je ostalo 3000 ljudi brez domovjg. Cobalt, Ont., 3. julija. V nekem kitajskem restavrantu je včeraj do-poludne pričelo goieti in od tu se je požar tako hdtro razširjal, da je bilo hipoma par hiš v okolici v plamenu. Od tu je nadaljeval požar svojo pot po vsej okolici in je v primeroma kratkem času napravil za pol milijona dolarjev škode. Zavarovalnina znaša le $50,000. Tri tisoč ljudi je ostalo brez domovja in ves severni del trgovskega dela mesta je v razvalinah. Gasilci so morali rabiti dina-mitr da so tako preprečili nadaljno razširjanje požarja in pri tem je bil nek mož ubit. Dva otroka pogrešajo in šest osob je bilo več ali manj nevarno ranjenih. Prebivalstvo se ze lo huduje na Kitajce, ker je pri Kitajcih nastal požar. Oleomargarin za surovo maslo. Zvezni, sodnik Landis v Chicago, 111., je obsodil chicaškega prodajalca surovega masla in jajc Mara Good-mana radi delanja in prodajanja oleomargarine mesto finega surovega m-sla na dve leti ječe, ktero kazen mora prestati v Leavenworthu, Kansas. Brata obsojenega, Jakoba Good mana, ki je bil udeležen pri goljufiji, bodo sodili te dni Potres ▼ OalifernQi Downieville, Cal., 3. julija. Tekom jednega tedna je sedaj skoraj vsako z>oč čutiti t tukajšnjem mestu potresne sunke, tako, da je prebivalstvo vsega eountyja Sierra v neprestanem strahu, kajti pčirakovati je, da prične stari vulkan Mount FUlmare Um-vati lavo. Razne novosti v iz inozemstva. NESREČA PRI GRADNJI NOVEGA POMOLA V NEWPOR-TU, MAMMOUTHSHI-RE, ANGLIJA. Potres na Siciliji še vedno traja; tudi na Španskem so imeli p o t t e s . RAZNOTERO STL Newport, Mammouihfchirc, Anglija, 3. julija. Pri gradnji novega pomola Aleksandra, se je na zapadni strani nenadoma podrlo zidovje in pri tem je prišlo najmanj dvajset delavcev ob svoje življ«-nje. Pri gradnji pomola je bilo zaposlenih. 50 delavcev. Ko so zasipali odprtino-med zidovjem, so se t rame vi nakrat podrli in tako je zemlja delavce zasula. Zvečer so prinesli -tiri delavce na površje; \si so živeli Kasneje je pa voda narasla, tako da bila rešilna dela zelo težavna. Messina, Sicilija, 3. jnija. Dasi-ravno so potresni sunki še vedno na dnevnem redu, je prebivalstvo, ktero je radi predvčerajšnjega jakega potresa bežalo na prosto, pričelo prihajati zopet v me-sto. Obla«?ti so odredile, da se ljudje ne smejo nastaniti v hišah, ktere niso popolnoma varne. Alicante, Span&ka, 3. julija. Tekom včerajšnjega dneva je bilo tukaj čutiti tri jake potresne sunke. V Torrevieja in drugih bližnjih krajih, je bilo več hiš poškodovanih. Prebivalstvo je prestrašeno bežalo na uii-ce, toda zvečer se je vrnilo zopet s svoja stanovanja. , Pariz, 3. julija. V tuk. Luna parku se je včeraj producirala Američanka Silva z aligatorji 'n pri tem jo je nek aligator napadel. Aligatorja je dobila še nedavno iz Floride, tako, da še ni bil krotak ir» da ma ni bilo vedno zaupati. Aligator je prijel Američaiko za de-no roko, ktero jej je zagrizel do kesti. Američanka je pa kljub groznem bolečinam z levico prijela za revolver in pognala pet krdgelj aligatorju v glavo. Vsled tega jo je aligator pustil, nakar so jo hitro rešili. Njene rane niso nevarne. London, 3. julija. Iz Shanghaja se javlja, da je indijski dijak Ma-dar Lelof Dhinagri v tamošnjem angleškem zavodu umoril podpolkovnika Sir William Hutt Curzon Wyl-lyeja in dr. Cawas Lalcaca, ktera sta imela mnogo opi-aviti z upravo Indije. Vlada j.-, sedaj v velikem strahu radi varnosti drugih višjik uradnikov v Indiji in je odredila posebne varnostne naprave za vse upravne uradnike. Posebni policaji odpotujejo v kratkem iz Anglije ▼ Indijo. Nekteri Člani dolenje zbornice so Indijcem zelo nakronjeni in skrbe tudi za to, da med njimi agitacija za svobodo vedno bolj napreduje. Vladino časopisje napada te poslance in poživlja vlado, naj ne spremeni svojega zadržanja v Indiji OiMfje v staro domovino sa f lt.SS M IN IMt t 4i.it....... > 1M.7S ....... tes.M ....... 1M0.M....... Poitarina je všteta pri tek evotak. Doma se nakasane svote popolnon »Phfcjo fee* vinarja Odbkfca. Naše denarne pofiljatve izplačuje e. kr. pofitni hranilni urad v 11. de M. dneh. Denarje nam podati je naferiBft-asje do $25.09 v gotova v ieaem aH regis ti irauea ■m nk i po Deesestie Order aH pe JTew York Bui Draft. "GLAS NARODA" (8tov»nlc Daily.j Ow©ed and published by the SIovmiIo Publlahlnfi Go. (-a corporation.) FRANK SAKSER, President VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Biyiinesa of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York CSty, N. Y. 2a celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 •* pol leta.........1.50 leto za mesto New York . . . 4.00 * pol leta xa mesto New York . . 2.00 Evropo za vse leto . . . . 4.50 •• " " pol leta.....2.50 " " " četrt leta .... 1.76 *BLAS NARODA" izhaja vsak dan is-vzemii nedelj in praznikov. M a L AS IV ARO OA" ("Voice of the People") issued every dav, except Sundays ana Holidays. Subscription yearly $3.00. Adv*rtl(Mm«nta on ngi ecmwiU Dopisi brez podpisa in osobnosti ee DC natisnejo. Denar na} se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov Keimo, da se nam tod i prejšnjo valine naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta na-riov : "QLAS NARODA" m Cortland t St., New York CSty. Telefon 4687 Cortlandt. sg». .......»mi ■ ustavo. Pri tem pa nastane vprašanje, ne bode li zvezdno vrhovno sodišče potem to spremenitev proglasilo — za neustavno... # ♦ # Cajtenšca: kose so na prodaj, seveda za cajtenžco le proti cash-money, kajti kjer nimajo kredita, ne morejo na drug način kupovati .. " ■■ < ..... mmmm H Častna beseda". Koncem tedna. Protislovje: Devet in pol ljudi je objavilo nekak protest in pri tem trdijo, da namen R-afaela ni navadni business; njihov would-be matador pa slovesno izjavlja: družba napreduje in nevarnost za Sakserjevo kupčijo je vedno večja... To je protislovje, ki je pa v ostalem tako smešno, da zamere imponirati le onim devetim in pol ljudem... • * * V onem kratkem času, ko se je nekdo sedaj mudil v Ohio, je gotovo mislil na svoje prejšnje čase, nakar ie potem, ko se je vozil nazaj proti iztoku, pel po akordih ropotanja železniških koles: "wiirst not auffig'- stieg'n, warst not obi g'fall "a"... # * * In ko so ti glasovi žalostno odmevali v vagonu, prepeval je slovenski kor v Ohio znani refrain: 41 If he vas so soon to be done for — I wonder what he was begun for"T... * * * Nekoliko dam iz najboljše družbe, med kterimi je tudi žena angleškega poslanika, se namerava v poletju preživljati jk) vegetarijanskem načinu. Po tem načinu se mora čestokrat preživljati tudi ono ljudstvo, ki ne tvori takozvano najboljšo družbo — toda tudi to le tedaj, ako sočivje ni predrago ... * * * Prevare, koje je "baje izvršil truat za sladkor, so baje že zastarane. To nas spominja ua principe onega moža, ki je vedno skrbel za to, da so postali dolgovi, ktere je napravil, zastarani, dočim starih dolgov ni poplačal. .. » * * Nek klerk v nekej newyorski banki jc svojemu gospodarju ukradel $8000. Na teden je dobival le po $10 plače. C* tem dejstvu se človeku vsiljujejo razne misli: je li pravično in pametne zaupnost, kojo se izkaže takim ljudem, tako borno plačevatif Ali se na ta način onega, ki sedi pri izvoru denarja", ne vodi toliko Saša v skušnjavo, dokler se jej ne uda... * * * Pri tem moramo pa tudi sledeče uvaževati: bi li klerk, ki ima tatinski inštinkt, tudi potem ne kradel, ako bi imel po $40 tedenske plače t Pri koliki plači bi pri njem skušnjave po dolarjih vtihnile?... * * * Bostonska milijonarka Miss Kohl se zopet poroči; tako se ja v tem tednu poročalo. "Miss", k t era se zopet poroči, je tipično-domača pojava. Preje je bila že sedem let poročena, nakar se je ločila in sodišče jej je prisodilo zopet priimek "devištva"___ • • * "Nek sedeminsedemdeset let atari gospod — tako je poročala te dni newyorSka ''Evening Sun" — ee to .dni poroči v sedmič; prvih šest žensk ga je ostaviio." Da ga pa sedaj kljub vsemu temu vzame sedma v za-kow. spada tudi k poglavju, kterega smo ta teden v nekem članka opisali pod motom iz opere Rigoletto: "La dtsana h mooile, qnal piuma al ven-to"... Pod izrazom "častna beseda" je razumeti nekako jamstvo za ono stvar, o kterej se trdi, da je povsem resnična. Ako na primer kedo trdi, da se je kaj pripetilo, kar mn pa drugi ljudje ne verjamejo, potem skuša v sedanjih časih svoje pripovedovanje potrditi ali mu dati obliko resničnosti s tem, da d£ takozvano "častno besedo". Ako je dotičnik znan kot gentleman, potem se mu običajno verjame; ?.ko se pa kasneje izkaže, da je dal svojo "častno besedo" kljub temu, da njegovo zatrdilo ni bilo resnično, potem stoji dotičnik pred svetom kot lažnik, pri kteremu naravno o kakem nadaljnem "gentlemanstvu" ne more biti več govora. "Častna beseda" je toraj nekaj častnega, dasiravno skoraj ni na sve-tv stvari ali jamstva, ktero bi se tolikokrat prelomilo, kakor baš te vrste "beseda". Kedor s "častnimi beset imi" preveč meče na okrog, je gotovo človek, kteri je dokaj oddaljen od resnicoljubja, in ko se mu potem dokaže, da resnice sploh ne govori, se ga na nikak način ne more smatrati resnim. • » v Vse to velja o takozvani cleveland-ski cajtenšci, ktera je zadnje tedne, ko je skušala zagovarjati svojega "urednika per distance", vedno in vedno nastopala s takozvanimi "častnimi besedami", češ, da zastavi svojo častno besedo, da dotičnik te ali one notice ni spisal, oziroma, da pi z njo v zvezi. Na to smo sicer molčali, dasiravno smo vedeli, da so "častne besede", ki prihajajo od kake cajtenšce, zelo dvomljive vrednosti. Tako je ona cajtenšca nedavno pod "častno besedo" izjavila, da nje urednik "par distance" že štiri mesce m ničesar poslal v list- Sedaj se nam pa javlja, da je minolo jedva dva mesca, ko je jeden iz med "pomožnih urednikov" omenjene cajtenšce dejal glede urednika par distance: "Večkrat moramo popravljati in črtati, kar nam pošlje, ker se večkrat zaleti ▼ osobnosti; tudi moramo okraj sevati, ker je vse tako otročje." Tako je toraj mnenje oue cajtenšce o njenem lastnem uredniku "par distance", kteri je baje tako nedolžen, da se zanj zastavi "častna beseda", da že "štiri mesece ni ničesar pisal za cajtenšco"___ * * * S tem smo slovensko-ameriški javnosti razkrinkali obilo tacega, kar je l.ilo "trohlega v državi — Ohio"; ustregli smo splošni zahtevi in želji naših ohijskih rojakov in zajedno tudi newyoriki slovenski koloniji. Naša javnost je sedaj saj ponekoliko na čistem, tako, da si zamore prav lahko napraviti sodbo, kje je iskati bla-mažo: pri cajtenšci in njenem uredniku "par distance", ali pri nas. — Pripomnimo naj še, da je to že druga sodba naše javnosti; prva je govorila v Ohio tako glasno, da so žalostnim paradam sledile stvari, vsled kterih so se potem vršile neprostovoljne selitve ali "mufenge", a druga je postavila sedaj v blamažo one, kteri so to zaslužili in iskali. Vse to naj pa služi ljudem, ki nimajo značaja in kterih vest ni tako "čista", kakor radi natolcujejo, v poduk, naj ne silijo v javnost in pro-vzročajo prepire, ako so svojedobno posvetili svoje življenje samoti in skrbi za duše, ne pa navadnemu busi-nessu in krošnjarstvu___ 1 DOPISI V New Torku na*f£ravajo ustanoviti posebno zobozdrafniSko kliniko To je dobra ideja, toda. lo skrbeti sa to, da Mrtvo truplo dečka najdeno. Nago mrtvo truplo lOletnega Ed-warda Willard iz št. 518 zap. 134. uL * New Yorku je vrgla včeraj voda na višini 96. ul. na suho. Prepeljano je bilo v morguo. Deček se je zadnjo soboto utopil, ko je hotel rešiti svojega potapljajočega se brata. Tudi njegov brat je našel smrt v vodi. Nezgoda na žefemici. Osobni vlak št. 25, ki je bil namenjen iz Detroit, Mich., v Grand Rapids, Mich., je dve milji daleč od Jaeksona skočil raz tir. Lokomotiva se je prevrnila in je padla v jarek kraj proge, ne da bi se pri tem ka-rileu ali strojevodji kaj žalega zgodilo. Potniški vagoni so ostali na tiru in tako se nj^ikemur nič žalega zgodile. TUJIH OGLASOV UPKAVNI- Cleveland. Ohio. V našem ljubem Clevelandu smo postali dokaj živahni. Vse povprek se vprašujemo, ali je kaj novega t Toda odgovor je vedno isti, namreč: staro popravljamo in ne moremo popraviti. Čim bolj mašimo, tem slabše je, celo kuta ne more več držati sape, kaj še le Pavlihov balon! Sicer sta pa oba že puščala svoje dni in nista mogla denarja vzdržati zato, ee tudi mašimo, je vse zastonj. Sploh pa jaz ne vem, zakaj bi st bali kute in pa balona, ker oba sta na znotraj votla, od zunaj jih pa nič ni. Seveda, dandanes je težko flikati balone, ker naši gospodje so tako trdi, dK se ne dajo omehčati, da bi kaj cerkvenega denarja darovali za to. Zato bodemo imeli v Clevelandu pri Ameriki kmalu krizo, ki bode Pavlihatu brke čisto povesila, da ma bodo stale kakor ščetine. Toda, da pa povem vse po vrsti, kakor so hiše v Trstu, ali pa na našem Monkey-streetu, ne smem pozabiti, da smo imeli zadnjo nedeljo ineetingo. Toda, pozor, gospoda, to ni bila navadna farna meetinga, ker te vrste sfclodi so že iz mode, ampak bila je narodna meetinga. Toda kako klaverna! Pa nikomur ne pravite, g. urednik, ker drugače bo rudečica oblila naša sramežljiva lica. To meetingo smo pričakovali, misleč, da bo nam prinesla kaj pametnega na dan, na primer: kako do hiše priti, kako delo dobiti, ali saj kako uši iz glave odpraviti, ktere radlegujejo Pavliho. Toda motili smo se. Za prvega moža pri meetingi je bil g. Zabuhlo-Zelje, tisti, ki ima patent predsedovati pri vseh tacih rreetingab in tudi je imel svoje dni patent za predsednika pri več društvih. To človeče je v starem kraju bilo pri železnici, kjer je premog na ogenj pokladalo. Toda, ker mu je toliko socijalistične trave zrastlo v glavi, da bi lahko enega vola napasel, ga je železnica zapodila in tako je prišlo v Ameriko, kjer zelnate glave prodaja pri meetingah. To človeče jc pred kratkim časom iznašlo stroj za pamet regulirat in zato upam, da bo najprvo pri sebi uredil svoje raztresene možgane. On ni tič ne miš, pol socijaiista^ pol kutatskega pod-repnika. Ta Zeljetova glava je začela trobiti, češ, zbrali smo se tukaj v tej rudečej hiši, da protestiramo proti Glasu Naroda, ker tako brezobzirno trga krinke iz obraza nam po-tuhnjencem kutarskim. To mi ne moremo dopustiti, da bi ljudstvo s pomočjo Glasa Naroda pogruntalo. kaki tiči da smo. Potem se vzdigne zga-rano človeče, iz kterega očij je sijala zabitost. Tisto človeče, ki se kliče za "prijatelja sirot" in td je nedolžne kot Lahov koš, glede utajenih 40 dolarjev. Ta pa govori, da. Glas Naroda se *nora bojkotirati in tako uničiti, — samo pozabil je povedati, da bojkotirati tako, kakor so faro sv. Vida in potem so se zmedli od same prebrisanosti. Notarjev Joža seveda si je vse to zapisal v svoje bukve, tiste, ktere je frater zapustil in ktere so potem rabili pri novi kutarski jed-noti. Tudi Tonček Blazen se je oglasil in dejal, da poprej ne odneha se fajtat za kuto, dokler mu zadnja kaplja krvi v Cuyahogo ne odteče in dokler mu kuta na hrbtu ae zraste. Pavliha se je nasmehnil pri teh besedah! in si mislil: meni nima veliko eč krvi za odteči, ker sem ž-e tako ves "izceran", da se me komaj še brke pod nosom držijo; in že tudi te štrlijo izpod nosa kot kakemu ščurku. Nekdo je tudi predlagal, da bi sedaj, ko je vse pocrkalo — fara. nova jednota, Nova Domovina itd. — ustanovili tovarno, kjer bi kute izdelovali. Tudi jednota ali društvo se je predlagalo, ki naj bi se imenovala Jednota uniformiranih kat Pri meetingi je bilo nas okoli 100 radovednežev in drugo je igralo predsednike, tajnike in zapisnikarje. Zato, g. urednik, nikar se ne ustrašite našega protesta, ker razšli smo se biez vsacega zaključenja lačni in žej-n: vsak na svoj dom. Edino, kar bi jaz protestoval, bi bilo, da nikar vedno meeting držati v rudeči hiši (navadno imenovani beli hiši) na Monkey-square. Tudi drugi saloonarji morajo živeti, kterih je* več v Clevelandu. Zato v imenu ostalih saloo-narjev protestiram proti meetingam v rudeči hiši. Ako bodemo imeli vedno meetinge tam na Monkey-square, bodemo sami monkey postali. Drugi saloonarji imajo nepreskrbljene otroke in so bolj potrebni, da jih podpiramo, kakor pa onega v "rudeči hiši", ki se ji pravi tudi "Washington". Delajmo za narod in obisknjmo tudi druge saloonarje, saj so dragi tudi Slovenci, čeravno ne dišijo po kuti. Več zavednosti je treba! Čudno je, da nisem tistega pobčeta nikjer na meetingi opazil, ki je nekdaj študiralo na stroške nekega duhovna in ki se kliče na ime dr. Pi-lovc. Navadno hoče to povsod prvo biti, ker slišal sem, da s« je nekoč tako prifrknjeni, da ima on vse v svojem pergišču in da lahko z njimi naredi, kar hoče. Mogoče se je kje pri meetingi skrivalo v kakem kota s svojim e, e, e; ali je pa doma študiralo, kako se oči zdravijo in pa da bo drugikrat vedelo, kedaj je noga zlomljena in kedaj ni. Na tej naši meetingi se je nekdo tudi oglasil in dejal: "Ako hočejo imeti, račun, dajte jim ga; ako nimate ravnega, pa jim dajte krivega!" Dobro si jo povedal, sem si mislil, toda račun je že preveč znan, ljudstvo hoče imeti in vedeti, kje je denar. V zagovoru pravijo tisti možje, ki hočejo biti ljudstvo in ga zastopati, — v resnici pa zastopajo svoj biznes in svoje žepe — da so pogosto delali račune in hvalili "ta sladkega". Se-\eda, "vrana vrani oči ne izkljuje". Jaz bi jim naročil, da se naj drugikrat raje bolje dogovorijo, kako da bodo nas ljudstvo fulali. Tisti zavo-ditelji in šcuvatelji pravijo, kako da je bilo vse v redu, frater pa sam prizna, da je šele iz Loraina prišel delati račune. Kake vrste računi so pač morali biti vsak mesec — menda hajmačni računi glede pojedin nastro-ške fare. In vendar kljub temu, da so delali račune vsak mesec, še sedaj niso v redu in čakajo "ta sladkega", da se vrne in zopet dela račune. Ti naši možje so tudi pozabili, da so takrat, ko so prebirali račune na farni meetingi, morali najeti strice, da jih! ni ljudstvo pošteno n ».mlatilo in jim prave račune vbilo v glavo. Seveda onega, ki bi imel odgovarjati glede računov in denarja, so noge bolele, tako, da mu Še dr. Pilovc ni mogel capomoči. Mislim, da mu je v noge prišla tista bolezen, zaradi ktere se človeku hlače tresejo. Govori se tudi, da je bil Pavliha nekoč v farovžu iti da se je tako nedolžnega delal, kakor kurent, ko je v nebesa prišel. Menda se je bal "ta hudga" gospoda ii. zato se je Pavliha baje izgovarjal, da pri trbuelnih ni imel nič vpraviti, ker je preslaboten, ampak on da je imel samo pri denarju prvo in zadnjo besedo. Jaz bi svetoval Pavlihu, d a bi zopet enkrat šel okrog pobirati za delnice za "Ameriko" in bo videl, kako ga bomo sprejeli, da bo od veselja stokal. Pa tudi, kako dobri so ti naši voditelji. Sedaj kar pravijo, da so nekteri pripravljeni tistih $900 darovati fari iz lastnega žepa. To so prijatelji sirot in dobrotniki, da hočejo prostovoljno šen-l.ati Žalostni Materi Božji, od kterih se je tako prostovoljno ločila z dovoljenjem "ta sladkega". Sicer vem Še več stvari, toda ker se naša cleve-lanska povest vleče kot "tavžent in ena noč", zato je bolje, da končam in kaj za drugič prihranim. Drugače bi moral še kedaj s Pavlihatovimi kostmi kuriti in s slamo, ki jo ima v glavi. K sklepu rečem le to: Živijo našim računom, denarju in ku-1 ar jem I Nagajivi Miha iz Monkey-square. Napadi srbskega časopisa na avstrijskega vladarja. V Belgradu izhajajoči srbski časopis "Republika" je prinesel opeto-vane napade na Fran Josipa. Avstrijski odposlanec grof Forgach se je zbog tega pritožil pri srbskem vnanjem ministru Milovanoviču. Ta je obljubil poskrbeti, da se kaj tacega ne ponovi. Ker so se pa napadi omenjenega lista vedno ponavljali, se je grof Forgach ponovno pritožil. Zato poročajo, da je bil časopis "Republika" ustavljen. Ta vest pa ne odgovarja resnici, ker v Srbiji vlada popolna tiskovna svoboda, tako, da tudi zapleniti je možno v Srbiji časopis le radi raz-žaljenja veličanstva. A v tem oziru postopajo srbske sodnije tako liberalno, da navadno razveljavljajo zaplembe policije, ki pa so sicer zelo redke, dasi so napadi nekterih časopisov na kralja in kraljevsko rodbino nekaj vsakdanjega. Ako toraj srbska vlada ne more zabraniti napadov na lastnega vladarja, more to toliko manje glede ptujega vladarja. Zato zamorejo pisati o zaustavljenju časopisa "Republike" le oni, ki ne poznajo tiskovnih razmer v Srbiji. NAZNANILO. Č' mom društva sv. Jožefa štev. 41 v Pittsburgu, Pa., se naznanja, da bode prihodnja mesečna seja dne 11. julija. Ker se bode pri tej seji razpravljalo o zelo važnih stvareh, prosim, da se vsi člani te seje udeležiti blagovolijo. S sobratskim pozdravom Fran Gregorič, tajnik. (2x 3 zveze s Francozi. Španski prestolonaslednik je bil velik sovražnik Francozov in zlasti Še zveze med Špansko in med Francijo. Porabil je ves svoj vpliv v to, da je ruval zoper to zvezo in ščuval zoper Francijo ter šel je pri tem početja tako daleč, da ga je minister Godoy dal zapreti in obtožiti zaradi veleizdajstva. Ljudstvo je prestolonaslednika s silo osvobodilo iz ječe in zaprlo Maistra Go-doya, nakar se jc kralj Karol IV. 19. marca 1500 odpovedal krosi in jc u - ;w--.i,:.„ J ' i. , , . . ....... Slovensko katoliško Za 25ediqjene države Severne Ameriko Sedež: Forest City, Pa« jokorporiraoo dne 31. januarja 1902 v državi l*i iiijlifl ODBORNIKI : Predsednik: ALOJZ. ZA.VERL, P. O. Box 874, Forest Cttj, Podpredsednik: MASTEN OBEBŽAN, Box 51, Mineral, t tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Formt City, Pa. H. tajnik: ANTON Q8TIB, 1143 E. 00tk St., Chrv«laa4, & Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 637, Fowst CSty, Pa. mm i NADZORNIKI: MARTIN GZRCMAN, predsednik, Weir, Kaas. KAROL ZALAR, L sadsonik, P. e. Box *47, Forest C%, FRANK KNAFELJC, IL aadxor&ik, 000 Braddoek A doek, Pa. FRANK SUNK, m. aadaonik, 50 Mill St., Luum, r«. POROTNI IN PRIZIYNI #DBOR: PAVEL OBREGAR, predsedaik porotnega odbora, W«i( fl JOSIP PZTERNEL, L pozvtmixP. O. Box »6, Wi&ssk, Fa. IVAN TORNIC, IL forotKik, P. O. Box €22, Fens* OU^ Dopisi mac se pošiljajo L tajmik« IVAN TELBAN, P. ««. Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". prevzel prestolonaslednik krono kot kralj Ferdinand V JUL. Toda Napoleon ni bil .*■ tem zadovoljen. Njegova armada je pod vodstvom maršala Murata zasedla Madrid. Kralj Karol je praklical svojo odpoved, novi kralj Ferdinand pa preklica ni hotel pripoznati in se ni hotel umakniti. Posledica tega je bila, da je Napoleon odstavil oba kralja in vso vladajočo rodbino Bourbo-nov, seveda v lepi obliki, na ta način uamreč, da je kralj Karol prepnstil cesarju Napoleonu kraljevsko krono špansko. Napoleon je kralju Karolu in kralju Ferdinandu določil primerno penzijo in je podelil špansko krono svojemu bratu Josipu. Kronal ga jc sam dne 5. junija 1808. Španci se niso hoteli pokoriti novemu kralju in ga niso hoteli priznati. Ogenj revolucije je zaplapolal po celi Španski in kmalo potem tudi na Portugalskem. Sreča se je smehljala zdaj Francozom, zdaj Špancem; enkrat so bili tepeni Francozi, enkrat Španci, vendar se je Špancem godilo vse slabše, že vsled tega, ker so imeli te majhttio armado, dočim so Francozi vedno več vojaštva spravljali v deželo. Sicer je Angleška poslala mnogo denarja in orožja na Špansko v pomoč zoper Francoze In tudi 33,000 mož večinoma portugalskega vojaštva, a pomagalo to ni dosti. Začetkom leta 1809, ko ro Francozi že skoro premagali vstajo na Španskem, je Angleška z novimi močmi začela boj zoper francoskega cesarja. Sklenila je z vodstvom španske revolucije zvezo, postala vstašem denarja in orožja ter organizirala portugalske, angleške in nemške čete ter ob-jednem vzpodbodla Avstrijo na boj zoper Francijo. Avstrija je bila takoj pripravljena začeti vojno, zakaj mislila je, da bo imela Francija s špansko revolucijo toliko opravka, da ne bode mogla zbrati zadosti velike armade zoper Avstrijo. Začela je Avstrija s tem, da je uprizorila na Tirolskem m v Dalmaciji revolucijo zoper Francoze. Avstrija je bila ti dve deželi povsem pravnoveljavno odstopila Franciji in bi bila toraj morala spoštovati prance francoskega cesarja. A to ji še na misel ni prišlo, pozabila je, da kdor v lastni državi ni trpel revolt: cij, jih tudi drugod ne sme uprizarjati. Revolucijo na Tirolskem so z avstrijskim denarjem in z avstrijskim orožjem uprizorili tisti duhovniki, ki so bili prisegli zvestobo in udanost bavarskemu vladarja, kteremu je bil Napoleon na požunskem mira prepustil Bavarsko. Ker dunajska vlada na pritožbe Napoleonove zastran revolucije na Tirolskem in v Dalmaciji ni dala povoljnega odgovora in ker se je z vso naglico oboroževala za vojno, da izkoristi velike neprilike, v ktere je spravila Napoleona španska revolucija, je bilo pač očitno, da ho$e Avstrija vojao in Napoleon se je na to pripravil, kolikor se je pač dalo. (Dalje prihodnjič.) NA PRODAJ Edini slovenski saloon v DalmtS, Minn., se proda s veliko zalego Ua-ga in z vsem pohištvom (Bar Fixtures) vred za svoto $6000. Nahaja se na najboljšem prostora v železniške postaje. Vsakdanji do> hodki so od $40 naprej. Jos. Sckarabem, lastnik. 416 W. Michigan St., Dulatk, Min. (23-#—S-7); ^mmmmmmmtm^^mmmmmm^m^^^^mmmmmmrnmmmmmiimmmmtmmm NAZNANILO. V tiska je im v kratkem i »Me Bani miva, knjiga: "KRVAVA NOČ V LJUBLJAR"* i Zgodovinska narodna drama s petjans v štirih dejanjih. Živa alika nih septemberskih dogodkov v vini L 1908. V isti knjigi izide tudi življenja ameriških Slovencev: "NAJDENO 8XOI' Cena 40 centov. Za Avstrije in se sprejemajo tudi znamke. Naročila se takoj sprejemajo pri: Jacob Hečevar, 863 E, 73rd St., N. IL, (15-6—15-9 2x t) Cleveland, Otto. Kje sta JOSIP KANDABE in FRAN ŠTEBLAJf Pred dvema letoma bivala sta na Sprnce, W. Va. Prosim cenjene rojake, če kdo ve sa njih naslov, naj mi naznani. —• Peter Mestek, Box 117, Sprnce, W. Va. (30-g—3-7) povest li avstr^KS Kje se nahaja moj brat LEO P1B-NATf Sredi meseca februarja se je nahajal nekje v Conemaugh, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, za kar se mu že v naprej zahvaljujem, ali pa naj se sam javi, ker mu imam poročati zanesljive stvari. — Frank Pirnat, 416 Bell Ave., North Braddoek, Pa. (1-6—7) Kje je I. ZORKOf Doma je i* Val pri Litiji na Kranjskem. Delal j* v Hughes, Okla., toda sedaj m trdi, da je v rud okopu ponesrečil, oziroma da ga je ubilo. Ako kedo rojakov ve kaj natančnega o njem, naj blagovoli naznaniti uredništva "Glasa Naroda", 82 Cortlandt Sfc, New York, N. T. (30-6—6-7) "O literatura* flovrtenUti". — Znani Slovenski pesnik in pisatelj Vojeslav Hole je priobčil v zadnji Številki poljske revije "8. 8.", izhajajoče v Krakovem, informativen pregled slovenske literature. POZOR rojakU Kdor k up a j« aro ali drujeo zlatnino, naj pfie po lepoaH-kani slovenski cenik. Cene so zelo nizke, oziraj« m na blago- PiSite danes po cantk. DERGANCE. WIDETICH A CO., 1622 Arapahoe St., Denver, Colorado. Novo! Novo! Kdor naroČi 60 havana cigar ca 92. SO. dobi 50 pakeleov tobaka. Ta pondfea velja samo sa en mesec dal. Zaloga avstrij. besniikega/ hercegvv. te vsako »ulitega tobaka. A. Lcgar, 26 E119. St, New Yofk. 0»f GftbMi. glavni UagafcflE "Banea oommereiale italima" t Neapolja, se je dne 30. jmnja r trojem stanovanja natreliL Ko i samomora preiskaB blagajne, • m primanjkljaja 290.000 lir. jugoslovanska dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota Sedež v ELY, MINNESOTA i. URADNIKI: Predaednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewis* At«., So. Chiea«o, DL Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box &T, Brmddook, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. HROZIC, P. O. 424, Ely, Mian. Pomožni tajnik: MAKS KER&ŠNIK, L. Box 383, Rock* Spring, IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Mzrn*. NADZORNIKI : Blagajnik: aadaornaga ojfcora, oor. 1«. Are. * ALOJZIJ VTRANT, pi«dWnik Strmet, So»tk Lornin, O. IVAN PRIMOŽIČ, aadzonik, P. O. Box 041, Kveletk, Miun MTHAKI, KLOBUČAR, m. aad«oniik, lli —• T. Bb—t, Calamet, POROTNI ODBOR s predsednik porota« IVAN KBBŽBRNEK Pa. IVAN N. GOBAR, H. porotnik, «313 Batler 8t IVAN MERIT A K, HL porotaik, Box «5, Ey, P. Box 13$, PitWbBKg, Pa. VAorai sfeavaik: Dr. MARTIN J. IVBC, 711 Nortk Cbieago Bt, Krajema druitva n*j blagovolijo pošiljati tm dopiae, premembe a-*>v in drug* liatine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 4J4, Ely, Mnx, po »vojem tajnika in nobenem dragem. Denarne pošiljat™ na" pošiljajo krajevna društva na blagajnika • JOHN GOU2E, P. 0. Box 105, Ely, Minn., po ovojem raatopniku in nobenem drugem. Zaetopnil' krajevnih društev naj pošljejo duplikat vaake pešiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Va® pritožbe od atrani krajevnih društev Jednote ali posameznikov aaj *e pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERZlSNIK, Box 136, Burdine Pa. Pri\jani morajo biti vsaki natadfari podatki \m-ke pritožbe. Društveno glasilo je 'GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVI OR Dijak ustrelil dijaka in samega aebe. Dne 15. junij« okoli polu 9 zvečer je bila obveščena policija v Ljubljani, da sta se na pokopališču pri Sv. Krištofu ustrelila dva mlada m ozka. Ko je došla na lice mesta policijska komisija, je tudi res našla še obadva mrtva. Samomorilca sta Pran Vonžina, rojen 1891. v Idriji in tja pristojen, in Milan Szillich, rojen v Postojni, pristojen v Ljubljano. Obadva sta obiskovala šesti razred realke v Idriji. Govori se, da eta prišla dan pred samomorom v Ljubljano. Ustreljena sta tudi obadva v levo sence in je komisija pri samomorilcih našla samo jeden revolver z dvema praznima patronama. Trupli sta ležali skupno v bližini gToba Szillicheve matere. Ker se je našel na licu mesta le samo jeden revolver, ki je ležal poleg Vončinove ve leve roke, se sklepa, da je Vonši-na ustrelil dogovorjeno svojega tovariša iz najkrajše bližine in potem takoj tndi saroera sebe. Vončina ni imel pri sebi druzega kakor zadnje šolsko spričevalo, Szillich pa je imel v žepu razna poslovilna pisma na sorodnike in znance. Vzrok žalostnega čina so baje slabe šolske razmere. Trupli so prenesli v mrtvaš-nieo. Strašna smrt. Franca Zaletel, gostil ni čar ka v Dobrnižu, se je peljala 1ju 6102 St. Clair »*« *■ * kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPAQ CLEVELAND, O. 1 __________ m iN s. __^__ mi i nriiii )i iii i ii m—i niii haiiiHHiiiimiHi .............. KRITIČNI TRENUTEX. Ko zboli član družine, je potrebno hitro določiti, kaj naj se zgodL Le v slučajni nerednih prebavljalnih organov, ko človek nima slasti do jedi in je telo oslabelo, ni kritičnega trenutka, ker vsi vemo, da JO0KPH TBINEE'fl er. V/I n Trinerjevo ameriško elixir grenko vino atOI»TSRCI> Je najbolj zanesljivo sredstva, ki hitro in gotovo ozdravi. Trinerjevo vino blagodejno upHva na fivce trebuha in drobovja, ter poveča delavnost teh organov, da se nporabi vsak koristen del hrane ter spremeni v zdravo kri; zajedno odetranja Iz telesa nepotrebne delce brane. Kadarkoli je slast do jedg slaba — čutite trudne je vaše spanje nemirno je vaša obrazna barva bleda ie pritel čaa, da rabite TBIHEBJEVO jMIEBfSKO ELIHR GRENKO figo, ker sredi vee prebavljaJni sistem. Trinerjevo vino nravna prebarljanje, dela kri »sto, obiacno barvo zdravo, močno telo in energično mišljenje. Rabite ga pri vseh težavah prebavljanja. Po lekarnah. Joseph Triner, South Ashland Avenue, CHICAGO, 111. Jl_ U. S. Varstvena številka 346 garantira za čistost. Spisal Karol May. ČETRTA KNJIGA« V balkanskih soteskah. Ogleduje nas zaporedoma, se potem obrne in vpraša: "Ali so bili preje ie tudi taki t" "Da," odgovori naš znanec iz grmovja. "Znoreli eo!" "Gotovo." Kakor se vidi, se ti ljubi ljudje v vsem strinjajo. Gledajo se in M^njejo z glavami in tako bi — kdo ve kako dolgo — otresali z glavnini, ie ne bi konečno vstal in vprašal narednika: "Koga iščete tukaj?" Njegov obraz se takoj ojasni, ker iz tega vprašanja vsaj spozna, da ■nuno že precej govoriti. "Vas," se glasi odgovor. "NsBf Kako je to »nogočeT Preje si govoril od psov in lopovov 1" Pri tem ga ostro pogledam, da zarodi, res zsrudL "Kdo nas zahteva videti t" ga izprašujem dalje. "Zaptija mnžirL" "Zakaj!" "IzpraŠevati vas hoče." Vidim, da je imel pripravljen čisto drugačen odgovor, ki mu pa ne pride čez široke ustnice. "To je kaj drugega. Preje je nekdo nekaj govoril o kaznovanju. Pojdi toraj in naznani zaptiji muširi, da takoj pridemo." "To ne smem, gospod!" odgovori. "Zakaj net" "Pripeljati vas moram. Tudi vas moram celo aretovati." "Ali ve mnčir, kdo da smol" "Ne, gospod." "Potem teci hitro k njemu in mu povej, da nismo možje, ki bi »e postili radi tega aretovati." "To res ne smem. Stori mi to usluggo, in pojdi z menoj. Gospodje Is iolgo čakajo." "Kteri gospodje?" "Prisedniki." "A tako! No potem hočemo z ozirom na te takoj odriniti. Poj dir« iorpj iz hiše." ■Kavasi so si aretovanje gotovo čisto drugače predstavljali. Jaz grem prvi na dvorišče, za menoj tovariši in za temi kavasi. Na dvorišču Stojijo naši osedljani konji. Narednika se menda nekaj poeveti. Pride namreč k meni in vpraša: "Zakaj greste na dvorišče? Ravna pot ne pelja tukaj k hlevom, amptk skozi ona vrata." "Bodi brez skrbi," mu odgovorim. "Mi bodemo šli po tem potu." Hitro stopim k svojemu konju in ga zajaham. "Stoj!" zavpije. "Hočete nam ubežati. Takoj stopi ras konja! Ne pustite drugih za jahati I" Njegovi ljudje se hočejo konj prilastiti, on sam pa me prime za nogo, da bi me doli potegnil. Hitro potegnem za uzda, da se postavi moj konj na zadnji nogi ter se zavrti okoln. Narednik mora izpustiti. "Varujte se, ljudje 1" zakličem glasno. "Moj konj se rad splaši." Prisilim ga, da se zapodi med kavase, ki kriče ubežijo. S tem zado-bijo moji tovariši čas, da se vsedejo in potem odjezdimo v kalopu skozi vrata. "Odšurola — dobro se imej in na svidenje!" zakličem naredniku nazaj. "Dur, dur — stoj — stoj!" rjo ve in leti s svojimi tovariši za nami. "Ne pustite jih! Za drži te jih, tatove, roparje, lopove!" Seveda je veliko ljudi, ki bi nas lahko obdržali. Vest, da bodemc aretovani, se je raznesla po celem mestu in privabila mnogo radovednega občinstva. Toda dobrim podložnikom vlada rja pravovernikov niti ne pade v glavo, da bi nas zadrževali ali položili roko na nas in prišli pod kopita naših dirjajocih konj. Haje kričaje zbežijo. Po kterem potu moram iti, da bi prišel na kraj, ki se imenuje v Avstriji kazensko sodišče, vidim dobro, ker je ta smer od ljudij jako oživljena, ker bi radi prisostvovali za nje gotovo jako zanimivi kriminalni obravnavi. Kljub temu vprašam bedpotoma nekega starega moža, ki s« nam bojazljivo umika: "Kje je kaza?" Pokaže na neko ulico, ki se konča na odprtem trgu in odgovori: , "Jezdi tukaj, gospod. Na desno bodeš opazil polumesec z zvezdo nad vratmi." Ubogamo ga in kmalu pridemo mimo visokega, dolgega zida, v kterega sredini se nahajajo zaznamovana vrata. Skozi te pridemo v veliko, štirioglato dvorišče, kjer nas sprejme velika množica radovednežev. Vratom nasproti je sodišče in stanovanje. Dvorišče je jako umazana. Samo neki del ob hiši je nekoliko metrov tlakovan. Toda ta tlak je ves razdejan in izgleda, kakor da bi se njega materijal rabil za napravo kake barikade. Pred vratmi stoji star naslonjač, kterega krasi predpotopna blazinica. V bližini je prevrnjena klop z nogami navzgor. Nekaj vrvi in več prst debelih palic leži zraven, vsled česar domnevam, da imamo pred seboj napravo, na kteri se podeluje bastonada. Nekaj kavasov stoji zraven in popolnoma v bližini sedi naš znanec, namrev krnljavec, mimo kterega smo jezdili zunaj pred mestom. Obraz, kterega nam kaže, je jako zanimiv. Gotovo je bil prepričan, da pridemo kot ujetniki. Da pa pridemo visoko na konjn in ponosno brez policijskega spremstva, da njegovemu obrazu izraz tako neumnega začudenja, da bi se vjled tega smejal, če ne bi v njegovih očeh videl so-vražtvo, ki nikakor ni v razmerju z hlinjeno ravnodušnostjo. Ko razjašemo, vržem uzde Oškotn in stopim h kavasom. "Kje je kodža baša t" Te besede izgovorim z glasom zapovedajočega gospoda. Vprašani me po vojaško pozdravi in odgovori: "Notri v svojem stanovanju. Ali hočeš z njim govoriti?" "Da." ''Potem te hočem naznaniti. Povej mi svoje ime in kaj želiš?" "To mu bo dem že sam povedal." Potisnem ga na stran m se obrnem k vratom. Tu se odpro sama in suh Človek stopi ven, ki je gotovo še bolj suh kakor berač ali stari Mibarek. i Njegova postava je zavita v kaftan, ki se vleče za njim po tleh, da ni mogoče videti nog. Na glavi nosi turban, ki je bil mogoče pred petdeset ali več leti enkrat bel. Vrat je tako tenak in dolg, da komaj nosi glavo. Ta glava se pa vedno giblje in ziblje sem in tja, gori in doli. Pogleda me začudeno z malimi, brezobrvnimi in rodeče obrobljenimi očmi in vpraša: "H komu hočeš?" "H kodži baša." "To sem jas. Kdo pa si tif" "Tujec sem, ki je primoran se pritožiti," On hoče odgovoriti, a ne pride do tega, ker v tem trenutku priteče narednik, kteremu sledijo njegovi ljudj, skozi vrata, se začuden ustavi, ko nas ugleda in zakliče: "Alah v' Alah I Saj so tukaj!" Z in za njim se drenja vedno več ljudi na dvorišče. Toda nobeden ne spregovori niti besede. Vse se vrši tako mirno in liho, kakor da bi bili v mošeji. Prostor, kjer moli lesena klop svoje noge kvišku, je tem dobrim ljudem svet. Mogoče je bil marsikteri že privezan na to klop, iti pritrjen z golimi podplati na lesene noge. Taki spomini navadno puščaio globoke utise. Uradnik se obrne, mesto, da bi meni odgovoril, k naredniku: "No, še vedno jih ne pripeljete? Ali hočete mogoče vi bastonado mesto njih?" Tu pokaže od hitrega letanja še vedno brezsapni kavas mene in odgovori: "Saj je vendar tukaj, gospod!" "Kaj? Ta je?" "Da." Kodža baša se hitro zopet obrne k meni in me ogleduje od glave do pet. Pri tem se miga njegova glava, kakor da bi se šlo za stavo. Njegov obraz postane strog, teman, in osorno odgovori: (Detfe fRhodajU.) Štev. 1005. — Jamčeno po W. F. Severa Co., v smislu vladinega sklepa glede čistoče jedilnih in zdravilnih priprav s dne 30. roi. 1906. MILO ČISTILO. Za gotovo vemo, da bodo vsi oni, ki trpe vsled želodčnih neprilik iz kakršnegakoli vzroka, spoznali ""s -»stomach«. BITTERS mice out douju«. V Želodčni grenčec za najboljšega in najzanesljivejšega prijatelja. To je milo čistilo, tečen, živilen in krepilen pripravek, ki ureja vsakovrstne želodčne nerede. Najboljše zdravilo za težko prebavo, želodčno bol, neprebav« nost, krče, pičlo slast, gorečico, malarijo itd. Najboljša tonika za slabotne in stare ljudi. Cena 50c. in $1.00. TRPEL JE PRAV HUDO. Mr. Andrew Klimaszevski, 2 Lanman Place, Detroit, Mich., nam je ondan pisal: "Bolehal sem na Želodca že nekaj let. Imel sem želodčno bol, krče, ščipanje, glavobol, mrzle noge, napenjanje, zoprn dih, nervoznost, omotico v glavi in čutil sem se zelo onemoglega Posvetoval sem ee z raznimi doktorji, potrošil mnogo denarja, toda olajšbe nisem dosegel. Samo radi poskusa začel sem uživati Severov Želodčni grenčec in ko sem porabil tri steklenice — sem popolnoma ozdravljen, za kar sem hvaležen Vam ter priporočam to zdravilo vsem na želodcu bolnim, ker je tako izdatno." Na prodaj pri vseh lekarnikih. Vprašaj za "Severov", in ne vzemi nadomestila. Nervozni ljudje dosežejo olajšbo in mnogo koristi, če začno takoj uživatf Severov Nervoton. To je prava tonika za zdelane, utrujene in onemogle živce, nervozne, glavobol, du&evno potrtost, nespečnost, histerijo, živčna oboljenja in živčno onemoglost. Gena $1.00. Cemu trpeti vsled obistne in meharne neprilike? bolečine v hrbtu? Docela nepotrebno je, da imate obisti iu jetra v takem neredu, da Vam telo peša in ste ves čas čemerni. Skrbite za pravo zdravljenje, uživajoč Severovo zdravile za obisti in jetra in zdrav nasmeh bo kmalu zavladal na vašem licu. Vaše lice je najboljše zrcalo, Va&ega zdravja in gotovo želite, da ste videti zdravi. Cena 50c. in $ 1.00. NAJVEČJA DRŽAVA SPLOŠNEGA KMETIJSTVA NA SVETU. j* MISSOURI. J/ MISSOURI. Naznanjam, da sem prevzel cel kos od kmetov J. Boyden ležeč v Ripely Co. 3800 akrov najfineje ravnine gozda. Prihodnji Banat sveta. 2—7 milj od največje slovenske naselbine kmetov Amerike. Kos leži ob železnicah. Cena akra 15 dol. Ako se meni proda les koji stoji do 14 cola 10 dol. aker, v katerem slučaju dam ko se naseli vsakemu ves les reuui zastonj. kar ga rabi za poslopja. Obroki $6 oziroma $2 na aker. drugo ako hoče na 50 let izplačevati z 6 od sto obresti. Vse posestne pravice takoj. Ne prodam nobenemu več kakor 40, le v slučaju da ima veliko rodbino. 80 akrov skup. pekulantom ni nič na prodaj. 1600 akrov gozda, valovite ravnine, izvrstna zemlja s 12 dol. aker, se da meni pravico posekati do 14 cola 8 dol. aker. Obroki $6 oziroma $2 na aker z plačevanjem pozneje kakor j eden hoče. Posestne pravice isto takoj. Ne prodam nobenemu več kakor 80 akrov skup; raje 40, katere ima vsak dovolj. Nekaj malega sa tudi še med Slovenci kupi, po primerno niskih cenah. Zapomni ti&j si VB&k, prvo ponudena zemlja stane $100 aker predno mine 10 let. F. GRAM, Naylor, Mo. Naselniški agent za državo Missouri. Compapie Generale Transatlaniipe. [Francoska parobrodna družba.] POZOR ROJAKI ! Novoiznajdena, garantirana, zdrava Alpen Tinktura za plešaste in golobrad-ce od kterega v 6 tednih lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma zrastejo. Re-nmatizem in trganje v rokah, nogah in kri in, kakor potne noge, kurje očesa, bradovice in ozebline, vse te bolezni se popolnoma odstranijo. Da je to resnica, se jamfii $500. Pilite takoj po cenik, Iterega Vam poll jem zastonj t JAKOB VAHCIC, P O. Box 69, CLEVELAND, 0 Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parniki so: g^S®6" ?,a vij?ka..................14.200 tO", ^-000 konjskih mofc La Savoie' « " " ..................12.C00 " 26 0i«0 " «« ' La Lorraine" " « ............. 12 «X)0 « 25 000 LaTonrame" " » « .............10.000 " 12 000 <« « IP Bretagne".................................. ... « 9 000 La Uascogne ................................ e oOO " 9.000 " " 0 lava s agencija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča itev. 42 North River, ob Morton St, N. Y.: *LA SAVO« •LA TOUBADTE La Bretagne •LA LORRAINE ♦LA SAVOIE a. jaUja iMi i-fija laaa 23. jaKJe IMS ». jotija itaa 5. avg. 1909. *LA TOURAINE La Bretagne •LA LORRAINE ♦LA TOURAINE *LA PROVENCE 12. avg. 1909. 1». avgnata IN* 2«. avg- 1909 2. sept. 1909 9. sept. 1909. r Niije podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj ................ SALOON 107-109 Greenwich St., New York City kjer točim vedno dobro pivo, doma presana in im-portirana vina, fine likerje, ter prodajam izvrstne smodke.................... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe..................... stanovanje ia hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna. Za obilen poset se priporoča.................. PRIDA von KROGE 107-10» Greenwich Street, NEW YORK, N. Y. THE LACKAWANNA. NajpripravneiSa železnica sa potnike namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelc po ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE Najkrajša pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom in Buffalo vozi vsaki dan v vsake j smeri po pet vlakov; Med New Yorkom, Cbicagom in zapadom vsaki dan Štirje vlaki; Med New Yorkom, St. Louisom in jugozapadom, dnevni promet; Med lokalnimi točkami priročen in pripraven promet. Nadaljne informacije glede voi-njih cen, odhoda in prihoda vlakov itd., se dobe pri lokalnih agentih ali pa pri George A. Gullen, glavni potniški agent 90 West Street, New York. ROYAL $65.00 Standardni pisalni stroj t s Pripoznani najboljši stroj ^DANAS-NJIH DNI. Lahko vam je PLAČATI VEC Toda KUPITI ne morete več. ROYAL TYPEWRITER CO. ROYAL TYPEWRITER BLDG. 3*4-« BROADWAY. NEW YORK. Pozor! Slovenci Pozor! »SALONA Ztnodernlm kogljlžčmj Sveže pivo v sodičkih in buteljkah & druge raznovrstne pijače ter tuu;«!ki» smodke. Potniki dobe pri meni H^f prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborila. Vsem Slovencem in drugim Slova*6f& WC toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, HARMONIKE Dodisl kakorSnekoli vrste izdeinjen. i* popravljam po najnižjih cenah, a de i p trpežno in zanesljivo. V popravo »-nesljivo vsakdo poSije, ker zsm Že nmš 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v sv;» jem lastnem doma. V popravek vza* mem kranjske kakor vse druge harmo« nlke te računam po delu kako ris o kile sahteva bra nadalinih upralanl. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland. O. W NARAVNA S KALIFORNIJSKA VINA * TL NA PRODAJ. 7m Dabro £rao viae po 60 do 60 ct Kf ealon s posodo vred. Dobro belo viao od 60 do 70 ct. mr galon s posodo vred. W Izvrstna tropavka od $2.60 do SS rt galon s posodo vred. iS, Manj nego lO galon naj mhče ne naroča, ker manje količine ne morem Money 1 Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vernost St., Saa Fraacteco, Cat. Zdravniški svot zastonj. W. F. Severa Co. CEDAR RftPlDS imam** IA PLOVITBA. Paznik CHICAGO m dva vijaica od i^uje dne S. julija dk S. ni Pandi z mA nnin sai p» dra vgaka. Ma W. Kozmir&ski, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St, Chicago, m. * Podružnice - Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 Bpljet, Celovec in Tmt K 4WOOO.OOO, • sprejema vloge na knjižice in na ta- M I Oj koči račun ter je obreatuja |>o 51atlh4 3 |o Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papiijev po dnevnem tam Hrt sartopnik sa Zjedngeae države Je tvrdka PRANK SAKSBR CO.« S3 Cortlandt Street, New Yor*. ■ Podružnice - Spiješ Ceiov In Trst Rnervnl fond K. 300,000. -v'v;•••• r • OP® v Brezplačno s« adda 100 sloven, rodbhian. V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam poiljejo svoja prava imena in naslove ter svoto $5 v s vrhu pokritja pre. pisa. Ti loti so prosti in Cisti ter vredi vsak po $100.00 v sedanjem času. Oddamo jih, ker letimo, da hi se na njih nastanili dobri Slovenci, kteri bi lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jedneca leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00. Mi tudi preskrbimo potrebni denar sa gradnjo bile. Skrbelo se bod tudi sa slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbury Parka, N. J. Ne opustite lepe prilike. Poiljite ma PHte: 99 M money oeder mm $5.00 danes in mi Vam polijemo listine. PRINOB REALTY CO., u Street, Now York: City. tommtn Vollka zaloga vina In iganja1^ Marija Orill Prodaja belo vino po..............70c. ^llen " Crno vino po.............50c. " Dtofinik 4 gates« za....................#1140 Brinjevec 13 steklenic sa...............$13.00 ali 4 gaL (sodček) sa..................fl^OO Za oMlno naročbo se priporoča MARIJA QR1LU, 03O8 fit. Glair Ave., IS, E., Cleveland,;o.