Črniški
Dragi Marijini otroci!
VTrstu so pred kakimi tri sto leti videli čuden prizor. Y pristanišču je stopil z ladje, ki je pri-plula z Vzhoda, redovnik karmeličan. Na svojih ramali je nosil velik lesrn križ. Mislite si lahko, kako so rado-veclni Tržačani vanj strmeli in ga izpraševali: Odkod? Čemu težki križ?
Tujec je bil doma na Špunskeni. Bil je 57 letni re-dovni brat Frančišek iz karmeličanskega samostana v \ alisoleti. Leta 1645. se je odpravil od doma. da poroma s težkim križem na rami v Sveto deželo.
Peš je prehodil dolgo pot iz Španije do Genove. Od tam se je napotil v Rim in Benetke. Tukaj je stopil na ladjo, ki ga je peljala v Palestino. Na cilju svo-jega romanja, na Kalvariji pri Jeruzalemu, je zasadil svoj križ v zemljo. A ga ni pustil ondi. Naložil si ga jc spet na ramo, obiskal je še Betlehem in Nazaret in druge imenitnc kraje Svete dežele ter potem z ladjo odjadral v Trst. Iz Trsta se je spet vrnil proti Rimu. Od tam se je v hudi zimi vrnil domov na Špansko. Veliki križ. ki ga je biagoslovil sam sv. oče v Rimu, so postavili v karmeličanski cerkTi v Valisoleti na glavni oltar.
S križem na rami je brat Frančišek na triletnem romanju pretrpel marsikaj neprijctnega. Policija ga je več-krat zaprla. Pri raitnicah je iinel težave z raznimi davčnimi uradniki. Turki in judje so ga preganjali. Množice   radovednežev   so   metale   kamenje   za   njim
Toda navzlic vsemu temu, vkljub tcži križa, nezuosni vročini in hudi zimi je nosil brat Frančišck svoje breme brez godrnjanja dalje. Bil je še cclo zmeraj vesel in veder. Gotovo je premišljeval na tej poti trpljenje-našega Gospoda Jezusa Kristusa.
V postnem času smo, ljubi otroci! Prav bo, če tudi mi radi prernišljujerao trpljenje našega ljubega Odre-šenika. Najprimeraeje ravnamo, ako vsak daii pri obiskovanju Najsvetejšega zinolimo sveti k r i ž e v p o t.
Otroci božji! Ne ustrašite se, če.š. da je križev pot predolga pobožnost. Saj niste dolžni moliti kakih dolgih ruoliteT iz mašnih bukvic. Ne! Križev pot molite lahko kar sami. Glavno je. da hodite od postajc clo postaje in pri tem premišljujete, kaj je Jezus trpeJ. To vam ne bo težko. Saj vam slike tako uazomo kažejo muke in trpljenje Jezusovo in Marijino. Tudi inolitve »Oče naš,« »Češčena Marija«, »Čast bodi« niso po-trebne. da dobite odpustkc, ki so v obilni meri po-deljeni za to pobožno vajo.
Naš križev pot naj bo torej približno takle:
Najprej gremo h glavnemu oltarju. Tukaj oliudimo namen, da hočeiuo prejeti vse odpustke, ki jih lahko prejmemo. Te odpustke znabiti poklonimo onim dušam v vicah. katere odloči naša nebeška mati Marija.
Potcui gremo k prvi postaji. Tam beremo napis: »Pilat obsodi Jezusa na smrt.« Obrnjeni proti sliki se pobožno poklonimo s kolenom in vzdihncmo: »MoJimo> te, Kristus, in te hvalimo! Ki si s svojim križera svet odrešil!« Zdaj si stoje ogledamo podobo. Pomislite, kdo,. kaj, kako, čemu trpi Jezus. Zbudila se vam bodo po-božna čuvstva in dobri sklepi, kesanje nad grehi-Pokleknite ali pa stoje povejte Jezusu, kako varn je-pri srcu. Zatem lahko zmdlite »Češčeno Marijo« ali pa kar samo »Čast bodi«. Najlepše pa končate molitev pri vsaki postaji z vzklikom: »Usmili se nas, Gospod,. usmili se nas!«
Tako hodimo od postaje- do postaje. Na koncu se pri glavnem oltarju Bogu zahvalimo za milosti, ki nam jib> je dal pri tem svetem opravilu.
Ni pa treba, da morate prav tako moliti. Delajte, kakor vaši pobožnosti najbolj prija. Včasih se pa čJo-veku dogodi, da je kak dan nerazpoložen. fedaj si lahko poinagate z molitvenikom. (V »Pasijonskem 1110-litveniku« je prav lep in kratek križev pot na strani 263.)
Stari spisi pripovedujejo, da je obiskovala Marija z apostoli iu učenci po vnebohodu Gospodovem tiste kraje, kjer je trpel Jezus. Sama naša nebeška Mati je torej nekaka ustanoviteljica svetega križevega pota. Za njo so potem obiskovali romarji te kraje. Kmalu so pa začeli tudi kar doma v duhu spremljati Zveličarja p» njegovem mukepolnem potu. Dandanes je skoro v vsaki c-erkvi postavljen križev pot.
Kakor smo že rekli, ta postni čas hočemo tudi ini, z drugimi dobrimi verniki po svetu, vsak dan v mislih spremljati Gospoda po oni težki poti, ki jo je liodil zaradi nas.
Dne 19. marca pa ne boste pozabili počastili svetcga Jožefa. Dobro bi bilo, da kar ves mesec kaj malega delate njemu na čast. Mogoče se pripravite z devet-dnevnico na njegov praznik? Če ne drugega, pa vsaj na praznik pristopite k svetim zakramentom, pa. molite tudi zame, kakor bom tudi jaz za vas. Priporočili bomo sveteuiu Jožefu v varstvo tudi vse Marijine družbe in Marijine vrtce! Kajneda?
Z ljubim Siuom slednji čas Marija blagoslavljaj vas!