XIV. letnik.
V Gorici, dno 21. junija 1006.
25. številka.
Izhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi bo ne vračajo. Ncfrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cona listu znaša S colo loto 1 krono za pol lota i kroni. Za manj premožno za celo leto 8 krono, za pol lota Ji '1 ftO.~ Za Nemčijo je cona listu	za	dnfpe	|
dožoloditvon Avstrjjo 6 K.	-	’ - '
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-t urini št. 9.
iUclji v list
slovensko ljudstvo na fr
ji isjV’	—-----------
fr
•- -■--■»asSBSSTj
if
%
»VSO #
Naročnino in naznanila s pr <*j ema upravnislvo, Gorica, Scmoniška ulica št. 16. Posamezno številke* se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu r-aurneartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bi« ju (Hivii C,orno) 51. 1 i po 8 vin.
Oglasi in poslanic«*
vrstali in sicer: Če se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik : Ivan Bajt v Gorici.
Tisku ..Narodna Tinkama4« (odgov. L. Lukežič) v Gorici.
Prvi avstrijski zadružni shod.
(Dalje.)
Dne 30. maja so je vršilo II. slavnostno zborovanje. Na dnevnem reda so bili sledeči referati: a) Temeljna načela za poslovanje skladiščnih zadrug; b) Izkušnje glede ustanovitve in poslovunja vinarskih zadrug; c) Načela za zadružni mlekarski obrat in za zadružno prodajo jajc; d) 0 obdačbi i o plačevanju neposrednih pristojbin v smislu avstrijskih davčnih in pristojbinskih zakonov; e) O stanju vprašanja glede vojaške dobave; f) Članstvo občin pri hranilnicah in posojilnicah; g) Razmerje med poljedelskimi in obrtnimi zadrugami.
K prvemu referatu so bili oglašeni trije govorniki, ki so stavili sledeče, po shodu soglasno sprejete predloge. Prvi predlog Filipa Trautzl-a, deželnega poslanca in predsednika skladiščne zadruge v Počeradu, se je glasil:
I. Vpelje naj se enotno žilno seme, brez pogreška, v svrho, da se doseže odgovarjajočo kakovost žita. Dobava semena naj se olahkoli članom poljedelskih skladiščnih zadrug s tem, da se dovolijo znatni popustki na voznini.
II. Pri deželnih osrednjih zvezah se ima nastaviti skupen, trgovsko izobražen in stvari vešč potovalni uradnjk za prodajo, predno se oživotvori enotna nakupna in prodajna centrala, in to v svrho, da se doseže bolj lehko in bolj urejeno prodajo.
III. Od strani deželnih zvez, eventualno od strani Splošne zveze (na Dunaju) naj se sestavijo in izdajo potrebna načela in navodi'a za poslovanje, posebno pa tudi za knjigovodstvo skladišč, v kolikor se je dosedaj v tem oziru nabralo izkušnje.
IV. Potrebno je, da smatrajo skladišča za svojo nalogo, da vršijo splošno zadružno in poljedelsko kulturelno delo, tako n. pr. da poučujejo in dajajo razjasnila članom; da se vdeležijo poljedelskih razstav, kongresov in enket, posebno pa da sodelujejo pri delovanju mednarodne poljedelske zveze za stalnost in tvorjenje žitnih cen.
Predlog drugega referenta, nadin-špektorja Ludvika Liebmayer-ja na Dunaju, se je glasil:
LISTEK.
Kaj vse znajo... socialisti.
„Figaro", list, ki izhaja v Parizu, podaja smešno satirično notico. Vidi se iz iste, kako se v dejanja spolnujejo so-cialistično-demokratski nazori in nameni.
Neki Breton, demokrat, je bil francoski poslanec v parlamentu. Slovel je ; kot velik bogataš, znan je bil pa tudi ; kot demokrat in revolucionar. Njegovo j poslopje je bilo krasno. Vse je razode- j valo bogatijo, imovitost in obilnost vsega, I nič pa ni kazalo onega vednega ponavljanja demokratov :	„Dajmo	potrebnim
in bodimo vsi enaki, vsi bratje !“
Kaj se zgodi ?
Dva tatova vlomita v njegovo poslopje. Noben ju ne zapazi. Ko sta notri, pravi prvi, oziraje se na vse strani: „Ti, dobro sva zadela I* „Kaj ne?“ odvrne drugi.
„1. avstrijski poljedelski zadružni shod na Dunaju izjavlja na temelju skušenj, katere je zadobil ria podlagi dosedanjega poslovanja skladiščnih zadrug, prepričanje, (Ih so da skladiščno, za poljedelce izredno važno akcijo, le tedaj koristno izvesti, ako se pazi na zadružna in trgovska načela.
Posebno bi bilo priporočati, da se vršijo v posameznih občinah skladiščnega delokroga slndi v svrho, da se razširijo in utrdijo z živo besedo zadružna načela.
Največ je treba paziti na to, da se uporabi zadostno, izučeno upravno osobje, da se doseže pravilno trgovsko poslovanje skladišč.
Brezpogojno potrebno je, da so združijo vsa skladišča ene kronovine v deželno zvezo, katera ima skrbeti, da so vrši poslovni obrat, in ako treba, da se tudi pouči personal skladiščne zadruge.
Želeli je, da dobijo skladiščne zadruge ietne podpore iz javnih sredstev v zneskih, ki so potrebni, da se pokrijejo amortizacije investicij in to vsaj za prvih 10 poslovnih let.
Ker oddajajo nuvadno skladiščne zadruge vojaški upravi žito, ki je čisto in glede hektolitersko teže težje, so priznava, da je opravičena zahteva, da se za tako blago plača tudi višja cena nego za blago trgovcev11.
Predlog referenta Josipa Reichert-a, načelnika skladiščne zadruge v Skalicu, se je glasil :
rZ ozirom na to, da so skladiščne zadruge po svojem bistvu toliko prodajalne kolikor predelovalne zadruge, in z ozirom na to še, da bi bilo koristno za tukajšnjo državno polovico, da se združijo skladiščne zadruge po pokrajinah v osrednjo zveze in v nadaljnem razvoju v državno osrednjo zvezo za prodajo, se predlaga :
1.	Naprosi se Splošna zveza avstrijskih poljedelskih zadrug, da pripravi v smisla referatov o avstrijskemskladiščnem zadružništvu vse potrebno in da prov-zroči, da se vse skladiščne zadruge kolikor mogočo ustanovijo na enotni podlagi, uvažuje kakor gre lokalne gospodarske razmere trga in prodaje, in da se nadalje združijo v deželne organizacije
„Glej, same dragocene reči,’* pravi prvi, „no, saj vendar nisva zastonj prišla.11
„0 to je moralo biti drago in velike vrednosti ! Dobro ! še posojilnico si napravimo,11 pravi dragi. „Le sem Žaklje!"
»Kaj pa je tu na pisalni mizi ?" se začudi prvi. „0, pismo je, pismo v zavitku ! čakaj da pogledam in čitam... da bi te., ali veš kam sva prišla ? V poslopje demokrata Bretona, ki se v zbornici vedno za nas poteguje! 1.. Ah ! vendar bi ne bilo prav, takega tovariša oropati... hodiva proč I...
„Prav praviš !" odvrne drugi, „ta je naš zagovornik, naš tovariš, „kompanj“. Pa, glej, glej, kaj je še na mizi 1 Govor I ki ga je napravil za ljudski shod." Vzame v roke in čita : „Bratje in tovariši! Ura socialne pravice je odbila. Kapitalisti nočejo nam dati z lepa Zgrabite! Vi imate pravico dobiti to, česar imajo oni v obilnosti 1“
..Kaj pomeni beseda obilnost?" pravi prvi tat.
in zvežejo v državno osrednjo zvez) za prodajo.
2. Določijo naj se na avstrijskih železnicah laki vozni tari (i, da bo mogoče ceneje prevažati žilo v prometu med skladiščno zadrugo in med njenimi čluni, dalje v medsebojnem prometa skladišč in konečno v prometu skladišč z inozemskimi in tujezemskimi odjemalci, tako da morejo konkurirati inozemski žtni proizvodi tujezemskimi ne samo na notranjih, nego, ako mogoče, tudi na tujezemskih trgih.
3. V kolikor potrebuje vojaštvo pridelke za kruh in krmo, naj jih pokrije v prvi vrsti po skladiščnih, poljedelskih zadrugah in združb".
Drugi referat je obsegal predmet o izkušnjah, ki so se nabrale doslej z ozirom na kletarske zadruge. Poročevalca sta bila Viljem Haufert, ravnatelj zveze kletarskih zadrug v nemškem delu južnega Tirola v Bocen-u, in Dr. Hans Wolfram iz Traismauer-ja. Predlog prvega poročevalca se je glasil :
I. Zadruge vinskih proizvajalcev, katerih svrha je skupno kletarsko izdelovanje vinskih produktov, so se na podlagi dosedanjih, na Tirolskem pridobljenih skušenj izkazale kot potrebne in koristne, da se varuje kmeta, proizvajalca vin, in da se odpravi nerealno prodajo vin ter utrdi zaupanje konsumentnih krogov.
II. Fstanavljanje takih kletarskih zadrug se priporoča vsakemu vinorodnemu kraja, pod sledečimi pogoji:
1. Občina ali vinski pridelovalni distrinkt, v katerem se misli ustanoviti kletarska zadruga, mora imeti dovolj produktov, od katerih se pričakuje, da se redno razprodajo. Poleg tega mora biti osigurano že v naprej, da se jesenski pridelki določenih zemljiščnih parcelnih številk redno izročijo zadrugi.
2. Kletarski obrat se ustanovi le v primerni obratni legi in se priskrbi že začetkoma tako in s takimi zadostnimi, tehničnimi in administrativnimi sredstvi, da postane z ozirom na pridelavo in prodajo vin sposoben za konkurenco.
3. Voditelji kletarskih zadrug morajo 'meti poleg tega, da stvar dobro razumejo in da imajo tudi dobro voljo, tudi dovolj časa na razpolago. Ko se nastavita kletar in vodja, nuj se ne
Drugi : „To pomeni vse, kar se ravno ne potrebuje za življenje11. Prvi : „Tedaj to bi bilo vse, kar je tukaj v sobi. Toda, veš kaj ti rečem, tovariša ne smemo žaliti! Storimo samo, kar on piše in vzemimo mu, kar je v obilnosti, kar je preveč. Nato začne polniti Žaklje.
. „Prav je," pravi drugi, „le sem, le noter, saj sam taao uči, in sam hoče to imeti. “
Čita dalje: „Ker se bogatini, kapitalisti in mogočnjaki delajo gluhe... tedaj
—	le naprej ! K deljenju njihovega imetja !"
„Ti ! ne zabi ure na steni I" šepeta prvi tovariš." Ne pusti umazanim kapitalistom nič, kakor to, kar jim je za življenje potrebno I... No, tovariš bo z nami in z našim delom zadovoljen I Še zlata-nino v vreče I saj si lahko kupi drugo po novi modi.. .*
gleda le na to, ko iko se lahko prihrani :i» j leči, nego na njih zmožnosti in izkušnje.
i.	Predno se ustanovijo kletarske zadruge, vpraša naj se za svet deželni kulturni svet ali pa zveze, ki so dobro vodjene in poznajo krajevne razmere in stroko.
III.	C. kr. poljedelsko ministerstvo in deželne upr; ve se nujno naprosijo, da povspešujejo ustanovitev kletarskih zadrug tam, kjer se nahajajo omenjeni predpogoji s tem, da jim dovolijo znatne podpore, ako treba tudi zajamčijo obstanek takih zaurag producentov s tem, da jim nudijo financialne podpore v slučaju začasnih težkoč".
Točko II. je zadružni shod s svojim sklepom tako spremenil, da se ima glede ustanovitve kletarskih zadrug vprašali za svet le zadružne osrednje zveze .
Spomini tolminskega turista.
.
Kje sem lmdil, kje sem bil, Kje sem čeveljčke rosil ?
Nn r o d n a.
G urednik ! verjemite mi, da ga ni lepšega športa, kHkor je turistarija. Lovec i čepi za grmom ure in ure, zmrzuje in . čaka — vidi le zajca — sliši le pasje lajanje ; — biciklist drči po cesti, kakor bi ga sam hudi podil, pa ne vidi nič, ne sliši nič;—turist jo pa lepo složno briše naprej, uživa lepoto narave, vidi vse, kar se le videli more, po vrhu pa zve še marsikaj zanimivega, kar šegeče ušesa in razveseljuje srce! Zato sem pa turist z dušo in telesom !
Na Krn.
Bila je binkoštna sobota ; letos —
— da veste. Končal sem svoje delo v pisarni zgodaj popoldne, in sedaj kaj sto-rili: dva dni imam prosto. Doma, v trgu, čepeti in po gostilnah posedali mi ne prija — jaz sem turist — torej ven. Pa
— zrak je strašno soparen, meglen — tem boljši, ker skoraj gotovo se še danes vlije ploha in potem imamo najlepše vreme! Torej kam? Na Krn! Sklenjene
— storjeno. Bo prezgodaj, jo še sneg na Krnu ! Nobenega ugovora ! Bo slabo vreme ! Turist se ga ne boji! Čevlji, derezi,
Glejmo v mesto Brescia v Italiji. Socialisti-bevelitri, inagnallike — so si povsod enaki. Ko jo meseca maja v neki cerkvi imel govor menih, pridere notri tropa socialistov. Na ulici zgrabijo nekega pijanca in ga šiloma privlečejo v cerkev s pipo v ustah in s pokrivalom na glavi!...
Revež je moral	ubogati.	Navzoči
ga spravijo z lepa iz cerkve. To pa demokratom ni bilo po volji. Začnejo vpiti, razsajati, preklinjati in verne pretepati, da	je bi!o strah in	groza !	Govornik
preneha in vse po cerkvi gre križem. Slednjič so prišli vojaki in napravili mir.
in pravijo, da je	vera zasebna zadeva	! Tako uče, a delajo	drugače,
kajti kdor ni brezverec, tega napadajo in pobijajo s kolom ali nožem ! To je prostost dandanes!
palica, nahrbtnik ... vse je v redu: pojdimo!
Pa no mislite, p. urednik, da sem hodil kakor Vaš dopisnik pred leti, kije prijel v Krn, se tamkaj dobro najedel in prespal ter jo pobral nazaj v kobariški raj — zbal se je klobuka na Krnu. Ne tako jaz. Res, da je kmalu pričel piš in vihar, ko sem pričel stopati v goro. pa jaz se kaj Uc^ga ne vstrašim. Krepko sem jo mahal, in predno se je vihar polegel, ležal sem stegnjen v planini Leskovci. Moja obleka se je sušila na droga, jaz pa sem prigrizoval, zakopan do vratu v seno, sir in kruh. Vese), da sem jo srečno gori primahal, upajoč, dft bo prihodnji dan najlepše vreme — zaspim sladko: zunaj pa mede. Kmalu po polunoči se zbudim; izkobacam se iz sena, stegnem kosti svojega rojstva, pogledam skozi špranjo, in glej: zvezdica pri zvezdici — najlepše vreme, kar si ga le želeti moreš. Stopim iz li'eva, vse je belo, vse je zmrznjeno: torej dereze na nege pa hajdi na Krn. Ni bilo še tri ura — že sem stal našemu orjaku na glavi. Krasen razgled, g. urednik, ni mogoče popisati! Bil sem že večkrat tu gori, pa kaj takega še nel Bil je tako čist zrak, da sem pri solnčnem vzhodu skoraj razločeval hiše v laškem Vidmu
— razločeval gondole, ki so se zbujale iz spanja v umazanih beneških kanalih. Vrhovi naših gora bili so popolnoma jasni, stolp s Triglava me je vedelo pozdravljal, in daljni tirolski velikani so mi prikimavali. Res, kaj takega nisem pričakoval, kaj tacega nisem še videl. In glej, tu se zasliši zvonenje, krasno, čisto
— kaj je to? . . , V Krnu zvoni jutra-njico ! .. . Klobuk doli, počasti Buga in spomni se, da vse kar vidiš, je Big vstva-ril v svojo čast in Tebi v blagor!... Streslo me je, vzamem iz žepa toplomer, Btresem ga .. . počakam — ne verjamem
— stresem še enkrat, pa ne premakne se ter v enomer kaže — 7" R. Poberem jo v zatišje in se nekoliko poživim.
Koča na Krnu.
Mislil sem jo vbrati proti koči, pa spomnim se, da je bila že lani, ko sem šel na Krn, popolnoma na eno stran zlezla, kakor bi bila pijana, letos pa so sploh menda vse podrli. Veliko sem jih slišal in tudi moje mnenje je, da je bil denar, ki ga je dalo planinsko društvo za to kočo, proč vržen — zato kel ‘.davitelji niso poslušali sveta pametni!'mož, da namreč na prelazu ni pravi p.'-‘ostor za kočo. Prihodnje leto misli planinsko društvo baje zidati novo kočo nekoliko sicer oddeljeno od prelaza, pa vendar pod vrhom Krna. Vsak pameten človek bi to ods’- toval, zakaj?... zato, ker gori ni vode, zameti povsod večji ali manji, hud veter,... pa predaleč od ljudi ; da bi se pa za kočo postavilo varuha, ki bi bil vedno gori, ne kaže radi stroškov. Jiko pametno mnenje, ki sem ga slišal, je: Naj se postavi mala kočica na planino »Leskovco11 ali nZfHlap"1, kjer so po leti pastirji in se dobi voda, mleko, sir, maslo in — — družba; v koči naj bi bil samo prostor za izbo, da se preoblečejo turisti, za kuhinjo, spalnica pa so na hlevih v senu, kjer se lepše spi kakor pa na diljah v koči. Kar bi se pa pri koči prihranilo, za to naj se popravi pot od planine do vrhu Krna, ki je sedaj sploh ni, ampak se morK iti kar počei,; do kočo pa je bila taka pot, da je bila še za koze preslaba Ako so pa napravi pol iz planine do vrha, potem pride lahko vs:ika ženska v poldragi ari vrh Krna, tako, da se ravno zdrami, ko pride na vrh. Torej kočo v planino, naprej pa lepo pot, pa bo vsem vMreženo ! Naj se torej slavni odbor soške podružnice planinskega društva nikar ne prenagli.
(Dalje pride.)
Politični pregled.
Državni zbor. — Posl. zbornica nadaljuje še vedno razpravo o obrtni noveli. — V torkovi seji je bil vsprejet predlog manjšine, ki zahteva razširjenje dokaza sposobnosti za vse trgovinske obrti.
Proračunski odsek. — Proračunski odsek se je bavil v petek in včeraj z zadevo pristaniških del v Trstu. Posebna komisija proračunskega odseka, kije bila poslana v Trst, da se na licu mesta pre-priča o stanju teh del, ki stanejo državo ogromno svoto miljonov, so je prepričala, da se je državni denar na nečuven način razsipaval. Prišla je na sled velikanskim nepravilnostim, katere je zagrenil v prvi vrsti nekdanji min. pred. dr. I
Korber, ki je kar svojevoljno in na svojo roko oddajal ta dela Ital. podjetniku Kaccanoniju in pa danajski stavbeni banki .Union*1. S to zadevo torej se jo bavil proračunski odsek v petek in včeraj, in razprava spravila je na dan mnogo prav grdih rečij. ki so dokazale, di je tudi pri nas v Avslriji premmg > gnilega, in da bi zaradi tega čilutski dunajski listi boije storili’ ako bi prikazovali v pravi luči svetu korupcijo ntše birokracije. katere pogubonosno počenjanje čutijo naši davkoplačevalci, ne pa, da se toliko pečajo z rusko birokracijo ki nam ne dela nobene škode.
Min. preds. bar. Beck in trg. min. Fort sta skušala dr. Korbaria oprati, kar se jima pa ni posrečilo. Dr. Korber pa, mesto, da bi se prišel zagovarjat, odku-ril jo je na Angležku.
Ogrske delegacije. — V pondeljek je imela ogrska delegacija svojo sejo, v kateri se je vnela velika politična debata. Najodločnejše je nastopal proti zunanji politiki grofa Goluho\vjkega delegat grof Evgen Zchy, ki je preJlag*!, naj ogrska delegacija izreče grofu Gololn\vskemu nezaupanje. Ta predlog je bil sicer odklonjen, a je vendar napravil velik utis na javnost. Delegat Evgen Z chy je mod drugim rekel. Dejstvo je, da je v Erropi Nemčija izolirana, le mi vstrajamo pri Nemčiji, kakor da smo nje slug\ Tudi vspeh konference v Algecirasu kaže slabost naše vnanje politike. Nemčija je šla z glavo ob zid, in mi srni bili sredstvo, po katerem je prišla iz zagate.
Kadarkoli se hoče napraviti balkanskim narodom kako sitnost, tedaj prevzema to ulogo naša monarhija.
liriko-romunski spor. — Med Grško in Romunijo je nastal zopet jako hud spor. Diplomatične zveze med tema dvema državama so popolnoma pretrgane. — Bojazen, da bi mogli nastati iz tega spora na Balkanu komplikacije, ki bi lahko spravile v nevarnost evropski mir, ni popolnoma neopravičena.
Dopisi.
Iz treh krajev. — G. urednik I I Ali je mogoče, da bi bil dopis kar iz treh krajev — in bi ne bil imenovan noben kraj — pa boste vendar kraje spoznali? Um — majate z glavo—kak6 to, kake bodo rpotne črtice' brez krajevnih imen? Jaz pa hočem dokazati s tem dopisom, da se da to napraviti. L1} dobro pazite I
1. k r a j.
Kaj ne, tam ste že bili, kjer privre voda na dan v velikem curku, kakor bi peklenšček brizgal z velikansko brizgal-nico in hotel napojili širno polje — da se alkohol ne posuši! — pa jo včasih, to brizgalno, tako napnč, da voda še čez cesto gre in gori do kolen... In blizu tistega curka je akademija, kjer mlad gospod in šo mlajša gospodična vlivata v curek — pardonl — v človeške možgane razne vodene atome in molekule. — Pa kadar jima teh zmanjka, pa počivata in premišljujeta, koliko piva je že škrat posušil — ozir. v svojo podzemsko brizgalno spravil, da je bo v mogočnem curku spet svetu prodajal kot pristno vodo — da bodo zopet tam doli v tisti kunštno velbani hiši rekli: „Glejte, pivo je porušeno, s čim bomo plače povišali?.. Pa od 30. maja do 6. junija sta mladi gospod in mlajša gospodična gotovo iz-tulitala nov vir ali curek, iz katerega .bosta zajemala nove atome in molekule, pa jih vlivala v človeške možgane. Drugače — vesta g. urednik — se ti človeški možgani tako posu-'e da se od lune vnanejo in zgore: kak križ potem, če bomo imeli toliko lunastih ljudij ’
2. kraj.
Kje je ta? — Kjer se že več časa kregajo tje in sem, noter in ven, ali so res v enem lelu popili za 300(1 kron šnopsa? .Jaz tega ne verjamem, Vi tudi ne, kaj? — O pa ne, pa no, o tega pa ne ! In da tudi žensko pijejo šnops — da ima ena cel6 patent na to? O pa ne, pa ne, o tega pa ne ! — In da so celo pogorelci namesto podpore za novo streho dobili podporo za fuzel-pijačo ? O pa ne, pa ne, o tega pa ne I In da purgermašter preklinja nekega ..gospoda1*, češ, da je ta spravil v „Pr. List-1 njegovo rak rano? O pa ne, pa ne, o tega pa ne! — Vi g. urednik tega ne verjamete, jaz tudi no — tega sploh ni treba verovati...
3. kraj.
Kam pa zdaj? — Peljem Vas v tisto kotlino, katera je od 20 maja dalje
taki) imenitna, da jo slave kar v dveh časopisih — če se no motim — celo v treh; pa ta zadnji je le oblizek (sem hotel reči odrezek) en>)gt prnh dveh. Jmo one kotline jo torej svetovno znano, zlasti še zalo, ker tam zelenolične gospodične noč in dan prepevajo krasno pesni z refrenom: kva, kva ... V tisto kotlino je bil svoje oni zašel tudi Vaš dopisnik, ki je bil toliko neumen, da je Vam poslal dopis „01 nekod —za pov-sod-*! Le po strani Vam povem, da je ta dopis — kakor urnebesni krik — iz-budil nekaj Vaših starih dopisnikov, ki so do zdaj spali radi „ljubega miru“... Pa o tem ni zdaj govora ! Vaš dopisnik torej je bil zašel v ono kotlino z eno-složnim imenom, ali v stari bolj blagoglasni pisavi z dvema črkama, od katerih je ena diftong. Če še ne veste, kaj je to — diftor.g — Vam povem, da so to dvoskupni samoglasniki, kakor jih ču-jemo iz pasjih in mačjih goltancev... In kaj je Vaš dopisnik — midva so namreč dobro poznava — videl v tistem slavnem kraju ? Tam v detelji je ležal nekdo (Vašega lista konkurent ga imenuje očeta M... hčerft!), češ, da se je napil in obležal v detelji? Šentano, kaj ni lepo napiti se in obležati v detelji ? Slabo bi bilo, ko bi tak-le človek obležal pod mizo in bi ga pod mizo božkali s podplati in cveki... Ša slabše bi bilo, da bi tak le revež .kimal v akademičnem kolegiju poleg litra — vode... Ali, g. urednik, tega ne morem odpustiti dopisniku „OJ nekod-1 — a, 'da toliko pobija ples in alkokol! Tudi tam v kraju pri velikem curku in v kraju z diftongovim imenom so imeli ples in so študirali alkoholno vprašanje — pa kdo jim more kaj ? Da so godci plesali in plesavci godli, to je bilo le zaradi lepšega; glavna stvar je, da so alkoholno vprašanje dobro rešili — da ne bo treba se našim abstinentom več toliko truditi in steno v bob metati, ter Vašemu dopisniku ne več pisati o šnopsu za 3000 kron, in meni ne več tega preiskovati, ki sein prevzel težko službo
žganjemerca.
Iz Kostanjevice na Krasu. — Znani sramotilec naših poštenih ljudij je priobčil v „Soči“ z dne 13. t. m. zopet daljši dopis, ki je poln la*i. Zastopniku bande, ki se valja po blatu, da potem lažje druge maže, naj bo sledeče v odgovor :
Zadnjič smo samo sumnjo izrekli, da bi bil utegnil vaš zaupnik, pobiti okno s kamnom ter poškodovati trte, danes bi pa skoro lahko naravnost trdili, vi sami ste vse naredili ter sto pri tem c. kr. orožništvoinc. kr. sodnijo v Komnu imeli naravnost za norca! Pri tej trditvi opirali bi se lahko na vato lastno izjavo v imenovani štev. MSoče*‘. Tam očitno trdile, „da veste, odkod je tisti kamen in da poznate tudi junaka, ki jo kamen pobral in ga v žep djal.. in zopet: „junak je izdan** kličete zmagoslavno, — pri sodnijski obravnavi v Komnu pa niste ničesar vedeli in nobenega junaka poznali, da bi ga bili imenovali ali izdali ! Ali ni to čudno? Kako gre to skupaj, to mi razložite učom dopisnik? Mi si te stvari ne moremo drugače razložiti, kol na ta način, da je tisti junak vaš zaupnik in pristaš, in da je dotično Junaško delo" izvršil z vašo vednostjo in najbrž vpričo vas, zato prav lahko veste vse tako natančno. Ako bi to no bilo res, bi vi vendar vam tako znanega junaka gotovo imenovali. Ravrio zaradi tega bi bila lahko opravičena naša trditev, da ste imeli vi pri tej stvari c. kr orožništvo in c kr. sodnijo naravnost za norca. No, če je gg. orožnikom prav, da jih Vi za nos vodite, je nam tudi prav, častno pa to za VaB ni I
Nadalje očitate našim društvenikom, da se vedno pretepajo, in da so celo „farovški kuharici11 okna pobili Vprašali smo jo o tem, kaj je res, pa ona ne ve ničesar o pobitih oknih, in mi tuli ne.
Ta trditev je navadna „napredna“ laž, ki je prišla v list samo radi tega, da je mogel dopisnik obregnili se ob Jarovško kuharico". Ta kuharica mu je — kakor je videti, vedno v glavi. Čudimo se temu in radovedni smo, kaj bo rekla nato njegova „Ančka“. Ako bo vedno fantaziral le od kuharice, mu utegne poitati „Ančkail ljubosumna, in potem — kaj bo ? —
Kar se pa tiče dogodkov krčmi pri U., nato pa mi ne bomo odgovarjali; tu naj se oglasi krčmar. Rečemo samo to: ako bi udje „napredne" bande svoje dolgove pri krčmarju T., kjer so se zbi-
rali, tako redno plačevali in poravnavali, kakor plačujejo naši društvoniki pri krčmarja U, bi bil krčmar T. veliko bolj vesel in zadovljen kot je. Njemu niso pustili samo prazne mize in kozarcev, ampak tudi prazne sode in pa bukvice, kjer je na potrpežljivem papirju napisanega polno dolga. Dipisnik, pa če te v tem oziru še kaj srbi, pa rajši tukaj pobrskaj !
Iz Mirna. — Naš dopis v »Prim Listu“ je naše „naprednjake“ hado razburil. Dočim pode ob 11. uri nas navadne zemljane iz krčem, si pa sami še po ti uri hladijo svojo jezo s pivom in šampanjcem. Posebno bi radi izvedeli za ime dopisnikovo. Mi pa svetnjemo, naj bi se raje za vsebino dopisa zanimali, nego pa za dopisnika, ki ni poročal nič drugega, nego golo resnico. Tovarnarju g. Faganeliju je baje rekel te dni naš „visoki“ g. učitelj: „Citič bo moral iz Avstrije, ako ga vi zapodile z dela in ako ga ne vsprejme Drufjvka.** Ni li to domišljavo, gospod? ! Svetoval' bi g uii-telju, da se med nami nekoliko skromnejše vede in da nas preveč ne izziva, kajti zgodili bi se znalo lahko, da bo moral poprej pobrati šila in kopita nego pa Citič. Kako preobjesten in ošaben je ta naš „visoki“ g. učitelj, naj dokaže ta le dogodbica. V krčmi g. Faganelija je sedel in pil tudi neki mladenič. Ko je prjšla 11, ura, prišli so k njemn ter mu velevali, naj zapasti krčmo, češ, da je to policijska ura. Mladenič pa ni hotel koj ubogati in je rekel, da ako ni policijske ure za one gospode, ki sede v drogi sobi — bili so to gospodje mirenskega ninagistrata“ in med njimi tudi občinski tajnik, g. učitelj — potem tudi zanj policijska ura ne obstoji, ker postava ne dela razlike med njim ia med imenovano gospodo. Nato se je pa g. učitelj razkoračil ter izustil te le besede : „Mi smo gospodarji policijske ure!’1 Ni Ii to imenitno ?
Gospodje z našega „magiBlrata“ so po našem mnenju prvi poklicani, da dajo ljudstvo lep izgled ter da se pokord določbam policijskega reda. Tega pa ti gospodje ne delajo, marveč nam je znano, da so že mnogokrat sedeli v naših krčmah mnogo čez policijsko uro, za katero trditev nam ne manjka dokazov.
Zdaj pa nekaj drugega. Kakor ču-jemo, moralo bo goriško podporno društvo tožiti g. Jakila, ki je odločen nasprotnik našema društvu in o katerem smo že toliko pisali. Tako je namreč zaukazalo goriškemu podpornemu društvu okrajno glavarstvo v Gorici z odlokom dne G. t. m. Saj je pa tudi čas, da pridemo s to zadevo enkrat h koncu.
Iz Bovca. — Na binkoštno nedeljo zjutraj smo se zbrali v naši farni cerkvi, da začnemo s pomočjo sv. Daha zlasti dandanes velekoristno pobožnost sv. misijona pod spretnim vodstvom treh veleč, gospodov iz Jezusove dražbe. Resnice naše sv. vere so nam znali temeljito, in vendar zelo poljudno razlagali, lako da je bilo od dne do dne vedno več zvestih poslušavcev, ki so aledili svetim govorom z vidnim zanimanjem, marsikatero srce se je ogrelo za vzvršene vzore naše sv. vere, marsikatero oko je rosilo solze resnične pokore. Čez tisoč ljudi je pristopilo k sv. zakramentom, kar služi v jasen dokaz, da jo obrodilo seme božje besede obilo žlahtnega sadu. Dal Hjg, da zasije tudi v našem trga, tako v privatnem kakor v javnem življenju, svitla zarja pravega krščanskega življenja I
Iz Livka — Nesreča ne miruje! Livškemu mlekarju Antonu Medved je pod težkim bremenom spodrsnilo in si zlomil nogo. — Deček Ivan Faletič od G.ilobov je klestil lipo in tako nesrečno padci z debla, da si je zlomil roko. Oba je prav sprotno zravnal in obvezal g.
Dr. Franek iz Kobarida. — Ivan Perat, p. d. Matije, je streho popravljal. Ko je bil ob slemenu, se mn je vrv vtrgala in je telebnil na zemljo, kjer je obležal docela nezavesten. Da ni takoj prišel na lice mesta bivši sanitejec Jože Mitelič, p. d. Agatin, bi bila številna Matije )va družina danes brez skrbnega g -apodarja.
—	Hvaležna Bjgu za rešitev iz očitne smrtne nevarnosti, sta se Matijcova po-služila 25-letnice svoje poroke in obhajala v ožjem kroga svojo srebrno poroko se zahvalno peto sv. mašo, pri kateri so vsi svatje prejeli sv. obhajilo. Pač lep in posnemanja vreden izgled. — Soprogi našega podžupana, gosp. A. Hrast, p. d. Jurca, so v goriški ženski bolnišnici odrezali desno nogo. Tako so vzorni gospodinji in materi ohranili vsaj življenje.
Te dni so jo povrnila domov. Bog jo ohrani i z p I e d n i družini.
Zdaj pa še kaj veselega. Sv.JR. Telo smo letos praznovali prav izredno slovesno. Lepo misel zunanjega veličja jo sprožil uradnik tukajšnjo c. kr. finančne postaje, \i okorodni g. grof Kr. Strassoldo. Livški vaščani pa so se navdušeni odzvali. Bilo je tako lepo, da ljudje ne pomnijo Iraj takega. Upamo pa, da vse zunajnotti so bile le izraz dušnega poveličevanja G. J. Kr. — Čast!
S Cerkljanskega. — (Novice.) Procesija sv. R. T. v Cerknem jo bila veličastna, udeležba ogromna. Slava Kristusu ! Ta dan je nastopila v prvo pri cerkvenih slovesnostih nova cerkljanska godba na pihala pod vodstvom g. Gibri-jela Bevka.
Umrla je binkoštno sredo v Cerknem še v mladih letih gospa Julka Kranjc, r. Rojc-Cerin ; bila je zadnja potomka znane Joškove rodovine. N. p. v m. I
Jagerški župnik, g. Henrik Peternel se je za binkoštno praznike preselil na svoje novo mesto na Št. Viško Goro. Bog ž njim I V cerkljanski dekaniji je 9 duhovnij; od teh so zdai 4 prazne: Ravne, Orehek, Police in Jageršče. Ako pojde tako naprej, kam pridemo 1
V	Otaležu je bila radi ošpic šola 14 dni zaprta. Umrl ni nihče.
Dolgotrajna bolezen tlači obče spoštovanega g. Antona Sedeja, brata pre-vzvišenega kneza in nadškofa; vendar upamo, da so mu spet povrne toli potrebno zdravje. Bog daj !
Vodovod v Plužnah pri Otaležu dobro napreduje, dasi so bile radi njega hude borbo. V oktobru bo menda končan. Tudi v Cerknem prenove vodovod
Nestanovitno slabo vreme imamo letos že dolgo časa na Cerkljanskem. Dolga zim« je zlasti po hribih okrog zadrževala delo, zdaj pa nas plaši od praznikov skoraj vsak dan severovshodnik z nevihtami in točo. Tolikrat je že začela naletavati, a hvala Bogu, prizanesla nam je. Vendar pa je napravila zlasti po G jr. Novakih in v Davči prec>j škode. Crni vrh nad Novaki in sosedni B egaš sta bila o Binkoštih kakor zasnežena od loče in sodre. Ker ni bilo letos še skoraj nič toplih dnij, ljudje po hribih na okrog tožijo, da nič ne rase; sena nima nihče, uboga živina pa ne dobi skoraj nič paše.
Lepo napreduje po Cerkljanskem domača ..Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani*. Prav je tako! Domači slovenski zavodi naj izpodrinejo tnje. Priporočuje jo pa posebno poštenost in točnost odškodovanja pri požarih I
S Pečin, dne 17. junija. Jako poredkoma se oglašamo v cenj. „Prim. Listu”. Slovenski javnosti smo skoraj pozabljeni. — Tnintam pa vendar ne moremo, da bi ne sporočili tadi tebi cenj. „Prim. List11 o kakem dejanskem napredku.
Za nas Pečane je danes vesel in naravnost zgodovinski dan. Danes smo prvič obhajali procesijo presv. R. T. — Od pamtiveka imamo že procesijo sv. Florjana, katere se ima udeleževati cela šentviškogorska lara s križem. V zadnjih letih imamo tudi procesijo sv. Marka ; zdaj smo dobili pa še za stalno dovoljeno procesijo presv. R. T., zakar se imamo zahvaliti č. g. vikarju I. Spitzer-ju, ki se je trudil, da smo dobili dovoljenje. Ljudstvo je z veseljem pozdravilo ta korak — naprej. Fantje in dekleta so kaj marljivo delali v soboto za ozalj-Sanja procesne poti. Pač po pravici slo-vemo Pečani, da smo vedno mej prvimi, ko se gre za kako cerkveno napravo ali v proslavo cerkveno slovesnosti. In tako je tudi prav ! Le pod to zastavo se zbirajmo vedno, pod zastavo najsvetejšo, pod zastavo križa ; tukaj je zmaga naša! Naj le vihrajo viharji življenja „duhčasa,‘, 'rttmosonska »naprednost1*, ne bodo nas omajali, če bomo vedno in trdno stali pod zastavo najsvetejšo, pod zastavo križa.
Naj te skromno vrstice zadostujejo v proslavo veselega in slovesnega dogodka. It >g daj, da bi Pečani vedno in povsod ostali tako vneti — s pravim namenom za čast božjo !
P eč i n s k i.
Novice.
Smrtna kosa. — V pondeljek je umrla v Gorici gospa Julija Feigl, soproga vpokojenega računskega revidenta gozdarskega urada, g. Iv. Feigeljna.
N. p. v m
Zn nSlovensko sirotišče": P. ti. Frančiška Gril 3 K. ŠUfan Černigoj 30 v, Ivan Oblokar 1 K.
Bog stotero poplačaj!
Za Alojzijevlščc: Preč. g. Ant. Plesničar 15 K, tolminska hranilnica in posojilnica od čistega dobička 50 K.
Bog povrni !
Izpit vsposobljenja za vrtnarico h slovenskim urnim jezikom so napravile sledeče g.čne: Brešan Anastazija iz Podgore, Čopi Gabrijela iz Kron-berga, Gregorič Amalija iz Dekan, Hvala Helena iz Šempasa, Klun Kristina iz Mirnega, Lazar Josipina iz Podgore, Mahnič Ivanka iz Dekanov, Peček Amalija iz Grahovega in Zikulnig Uršula iz Sv. Štefana (Koroško).
Železniški minister dr. Der-schatln. — V nedeljo popoludne ob 2. uri se je pripeljal po novi železnici iz Jesenic v Gorico železniški minister dr. Derschatta v spremstvu nekaterih višjih železniških uradnikov. Ko si je minister ogledal tuk. postajo in je v restavracijski dvorani poobedoval, se je odpeljal naprej proti Trstu, kamor je dospel ob 5. uri popoludne. Dr. Derschatta se je mudil v Trstu včeraj celi dan, da si je ogledal razne naprave na novem kolodvoru bohinjske železnice. „Piccolo“ je jako zadovoljen z novim ministrom ker je dal takoj odpravili na novem kolodvoru vstopne liste, na katerih se je nahajal slovensko-nemški tekst in proti katerim je „P.ccolo“ v petek hudo rentačil in je bila v tem pogledu stavljena od ital. posl. tndi interpelacija. Dr. Derschatta je bil, kakor je znano, pred svojim vstopom v minist. voditelj nemške ljudske stranke. Kot tak je bil kakor trdijo vsi, ki ga poznajo jeden najzagrizenejših sovražnikov Slovencev. Kol tak ostane skoro gotovo dr. Derschatta tudi kot železniški minister in je torej popolnoma opravičena bojazen, da bode pri imenovanju uradnikov na Bohinjski železnici potisnil kar največ mogoče Nemcev v naše slovenske kraje, da bodo ti pripravljali podlago novemu nemškemu mostu od Belta do Adrije, o katerem vsi Nemci ne le vedno sanjarijo, ampak tudi dosledno nato delajo, da bode tak inosl prej dozidan, pri čemur jih ima po njih mnenjn v prvi vrsti in najbolj podpirati nova železniška zveza s Trstom.
Bohinjska železnica. — Ob dohodu prestolonaslednik n ad vojvode Frana Ferdinanda dne 15 julija k otvoritvi nove železnice, naj ob vsej progi vihrajo slovenske trobojnice. Pokažimo slovenski značaj naše zemlje! Župani, duhovniki, vsi Slovenci storite svojo dolžnost! Pozdravni govori naj bodo povsod slovenski ! Dovolj časa je do otvoritve, da se napravi vse tako, da bo v čast slovenskemu imenu I	,
Iz Bihembcrga nam pišejo: V Rihembergu je bil dne 16. t. m. dosedanji župan g. Jožef Pavlica jednoglasno izvoljen za župana. Volitev je vodil sam visokor. g. dvor. svet. in vod. okr. glav. grof Attems. Novo starašinstvo je po volitvah napravilo kratek obed v krasni in dično ozaljšani resmestni veliki dvorani gostilne g. Maksa Ličen, katerega se je udeležil tudi g. dvorni svetnik. Imel je priliko so prepričati, kako priljubljen je in koliko zaupanja uživa pri ljudstvu vsled svoje ljubeznjive postrežijivoati. — G. županu Jož. Pavlicu kličemo na mnoga leta v blagor občine !
Prijet tat. Sinoči je aretiral občinski redar solkanski Anton jug nekega Štefana Skrta od sv. Štefana, ki je ukradel v Šempasu polno vrečo gnjati in slanino. Skrt je shranil ukradeno roči pri nekem Solkancu in ,e hotel te šo !o zvečer odnoiti proti domu, kar se mn pa ni posrečilo. Skrta je izročil redar orožnikom, ki so ga prepeljali v Gorico v zapore.
Nesreča pri kopanju. — Včeraj zvečer proti 6. uri so se kopali blizu opekarne nahajajoče se za goriškim pokopališčem, trije dečki v tam nahajajočih se mlakah iz kutrrih zajemljejo vodo, da ž njo namakajo ilovico. Med dečki je bil tudi jednajstletni Peter Durijavec sin nekega delavca, stanujočega na Cin-grofu. Ta j» v mlaki utonil, tako, da je bil že mrtev ko ga je neki opekarniški delavec potegnil na suho.
Padel je z lokomotive na tuk. kolodvoru južne železnice kurjač Viljem Bloday iz Trsta ter je ostal nekaj časa popolnoma nezavesten. To se je zgodilo v pondeljek proti večeru. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico. liloJav je bil
namreč vinjen. K sreči se pa ni hudo poškodoval in je že v torek zapustil bolnišnico.
Nevaren človek. — Nevaren človek je sin blaženo Italijo 29-letni Anton Lodovici iz Ciane v bhženi Italiji. V nedeljo se je nahajal ta človek v krčmi na Lesinah. Tam sta bila tudi dva druga njegova rojaka, ki delata pri novem me-Btnem vodovodu. Med temi se je vnel prepir. Lodovici je potegnil iz žepa neko rezilo in je ž njim zamahnil proti jed-nemu svojih rojakov in k sreči zadel le klobuk drugega. Rojaka, ki sta bila pametni ja od Lodovicija, rIb so nato odstranila ter se podala domov k počitku. Po noči pa ju je vzbudilo iz spanja streljanje iz revolverja. Ko sta šla pogledat k oknu, kdo strelja, zagledala sta na cesti Lodovicija, ki je streljal proti oknu njune sobe. Policija je spravila vročekrvneža pod ključ.
Grozna nesreča. — V pond. popoludne ob 33/4 uri je peljal 79-letni posestnik, Josip Kocjančič, stanujoč v ulici Coronini št l(j. voz drvi iz vojaškega skladišča po tekališču Verdi, da bi jih prepeljal v vojašnico domobrancev. Kocjančič je sedel na vozu, v katerega sta bila vprežena dva mlada konja. Za Kocjančičem pa se je vozil na motociklu topni-čarski poročnik bar. Spaun, nečak vpokojenega admirala bar. Spauna. Hkratu sta postala konja nemirna, ter sta začela najprej hudo brcati okolo sebe, a sta se kmalu za tem popolnoma splašila ter začela naglo dirjati, tako da je voz odskakoval od tal, in da so začela polena padati na desno in na levo.
Kocjančič se je na vso moč trudil, da bi konja vdržal, kar pa se mu ni le posrečilo, ampak je pred hišo št. 36 sam padel pod voz, ki je šol čezenj ter ga strašno poškodoval. Kolesa so mn namreč popolnoma premastila desno nogo in levo skoro ravno tako. Istotako so mu kolesa zmečkala levo roko, ter je bil Kocjančič sploh po celem telesu poškodovan. Konja pa sta dirjala naprej prepuščena sama sebi in v Gledališki ulici zgodila bi se bila kmalu druga grozna nesreča, kajti manjkalo je za las, da se nista splašena konja zagnala v neko kočijo, ki jima je prišla ravno takrat nasproti. Šele, ko je padlo z voza jedno poleno med kolesa ki se niso mogla vsled tega več vrteti in se je vsled tega voz prevrnil na tlak, sta se konja ustavila in je jeden celo padel na tla. Nesrečnega Kocjančiča so prenesli v bližnjo	bolnišnico, kjer	so	mn
takoj odrezali desno nogo. Ni pa upanja, da bi Kocjančič ostal pri življenju. Kaj je to grozno nesrečo zakrivilo ni še dognano. Očividci namreč pravijo, da poročnik bar. Spaun ni pretekel Kocjančičevega voza in da je bil še precej oddaljen za njim. Tudi pravijo očividci, da se bar. Spaun, ko	je nameraval	preteči
Kocjančičev voz ni vozil naglo in z onim ropotom,	s	kakoršnim se	žal,	le
prepogosto vozijo motociklisti po mestu. Takrat namreč sta se tudi dva velika psa lajaje lovila okolo konj in ni torej popolnoma izključeno, da bi so no bila mlada konja vsled tega lajanja splašila. Nesrečni Kocjančič je bil jako spoštovan posestnik in nenavadno skrben in priden gospodar.
Kocijančič	je	umrl že ob	8.	uri
zvečer istega dne.
Izjava. — Take dopise — bodi dopisnik, kdor hoče — kakoršen je bil dopis „01 nekod —- za povsod", podpisujem jaz z o b o m a rokama in želim, da bi „Prim. List- na enak način še mnogokrat in še bolj živo nastopal proti plesu in žganje kugi : s to izjavo se gotovo pomiri čepovanskega župana razburjena kri.
Anton Plesničar, župnik.
Nevihta. — Dne 19. t. m. je razsajala v Doberdobu huda nevihta z nalivom. Strela je ubila eno kravo in onega junca na poti s paša posestniku Fran-dol iču Josipu.
Za>'adi poneverjonja so zaprli v pondeljek sodnega kancelista, ki je bil pred kratkim premeščen iz Bovca v Gorico.
Hranilnica in posojjluic> za farno občino Kamnje, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, bo imela ua praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija t. I. ob 3. ari popoldne v obJinsd hiši svoj redni občni zbor s tens-le dnevnim redom : 1. Poročilo načelstva ; 2. poročilo nadzorstva ; 3. potrjonje računskega sklepa za I. 1905 ; 4 poročilo o izvršeni reviziji; 5. volitev načelstva ; 6. volitev nadzorstva; 7. slučajnosti. Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno šte-
vilo društvenikov, vrši se pol ure pozneje na istem mestu z istim dnevnim redom drug občni zber, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih.
Irredentovske razglednice. —
V Piranu so je vršila letos velika skupščina zloglasne „Lege“. Tem povodom so izdali razglednice z Dantejevim kipom, obdanim od rož (na levi strani razglednice) z napisom v spomin X. kongresa.
V sredi je jadransko morje s točko Piran. Nad morjem plava orel z razprostrtimi krili; v krempljih drži trakove z napisi: Triesto, Trento, Istria, Gorizia, Dalm...azia
Občni zbor „Hranilnice in posojilnice- v Renčali bode dne 1. julija 1906 ob 4. popoldne v uradnih prostorih z dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva;
2.	potrditev rač. zaključka 1905; 3. poročilo revizije izvršone po Goriški zvezi;
4.	Volitev načelstva in nadzorstva; 5. Sprememba pravil; 6. predlogi.
Načelstvo.
Umrla ua potu v bolnišnico.—
V pond. popoludne okolo 5. ure in pol so pripeljali iz Fare v tuk. žensko bolnišnico 30-Ietno Lucijo Škerjanec, mater treh nedoraslih otrok. Ali ravno, ko so prišli z vozom do bolnišnica, je bolnica na vozu izdahnila svojo dušo. Soprog, ki jo je spremljal, videvši to, začel jo tako obupno jokati in kričati, da so ljudje, ki so bili blizu, koj spoznali, da se je revežu zmešalo. Truplo ženo so prepeljali na tuk. pokopališče ter je položili tam v mrtvašnico nesrečnega soproga pa v tuk. blaznico.
Blagoslov razporoke. — Po uradni statistiki soje v mesecu aprilu t. I. v Be-rolinu poročilo 48 samcev žene, ki so bile že dvakrat ločene ; 14 vdovcev je sklenilo vdrugič zakon z ženami, ki so bile že jedenkrat ločene ; jeden vdovec je poročil ženo, ki se je bila že dvakrat ločila. Sedem vdrugič ločenih mož poskusilo vnovič svojo srečo v zakonu in jih poročilo pet od njih samice, dva pa sla poročila ločene ženo.
To zadostuje za eden mesec. 'Jbogi otroci iz lakih zakonov. To so zares žalostne razmere.
V	boj za slovensko šolo ! To je naslov lepi poslanici, ki jo ie izdal v spodbujo koroškim Slovencem g. Matej Ražun, Rupnik. Tiskala jo je tiskarna „družbenlsv. Mohorja11 v Celovca. Priporočam H
Bodoča narodna in gospodinjska šola v St. Jakobu v lložu na Koroškem. — To je drn^a poslanica gosp. Mateja Ražuna, ki se je tiskala v tiskarni „družbe sv. Mohorja11 v Celovca, ki jo tudi priporočamo vsem cenjenim čitateljem.
Listnica uredništva. — Gg. dopisnike, kojih dopise nisino mogli danes v listu priobčiti, prosimo naj blago vole potrpeti do prihodnje številke.
Listuica upravuištva. — Nekdo nam je poslal te dni po poštni nakaznici kot naročnino 1 K 75 v; ne da bi se bil podpisal. Poleg tega pa manjka na do-tični nakaznici slučajno tudi poštni pečat. Prosimo torej, da bi se dotičnik pri nas oglasil, bodisi pismeno ali pa tuii osebno.
Loterijske številke.
16. junija.
Dunaj............... 26	81	84	62	12
Gradec...............79	60	29	20	80
y VcViw;v° c»r	l	V	'Vi	1
m
Skrb vsake gospo dinje je posvečena družinski blaginji!
Kathrelncrjeva Kneippova sladna kava
Je po Kathreinerjevem načinu tvojega proizvajanja okusni, zdravja v prospeh in poceni, ima torej neprecenljive prednosti za vsako gospoJinjstvol
Poudarjajte pri nakupovanju izreCno ime Kathreiner in zahtevajte !e izvirne zavoje z varstveno znamko Fupnik Kneipp.
ZAHVALA.
Vsem,'ki so nam v času dolge in mučne bolezni ter smrti našegg sina, soproga oziroma brata, gospoda
JOSIPA LEBBH-fl,
na katerikoli način izražali svoje sočutje in sožalje, bodi jim izrečena prisrčna zalivala. Osobito najtopleje se zahvaljujemo preč duhovščini za spremstvo k večnemu počitku, obenem veleč g. domačemu župniku, Josipu Primožič-u za vso njegovo skrb in ljubeznivo.4, v bridkih urah, kot domačemu pastirju. P. n. učiteljskemu osobju sč šolsko mladino in gg. pevcem za lepo petje v cerkvi, ob grobu in za darovane vence, ter vsem, ki so se tako mnogoštevilno udeležili pogreba ter tako izkazali zadnjo čast.
Peter j>Mic,
Gorica, Hiva Gnrna It. St. 13
(nasproti zalogi! vina tj. bratov Bolaflio)
priporoča svojo zalogo piva iz prve domače pivovarne g. Auer-jevih dedičev v Ljubljani.
AMob Šuligoj, Gorica, ||| ..... - -.. ........
i
urar c. kr. drž. železnic.
(•ospuskii ulica št. 25
gooaGOOCCcocc trc-o-crO
priporoča svojo zalogo raznovrstnih birmanskih daril po smernih cenah.
f' Prva čini, dne
junija 1906.
Žalujoči ostali.
Rojaki, spominjajte se o vsaki pri!iki „Solskega Doma“.
\
Op. štev. E l0?6
Oražbeni oblic.
Vsl(‘d sklopa z dne 22. maja 1!M)6. opravilna štev.
K prodado 11. julija 1900 predpoldne ol» 10. nri v Gorici, ulica Dogana na javni dražbi: uiodno Jilago, stacnnske mobilje itdf
■
C. hr. Qhr. sodnija, od.
v Gorici, dno 19. junija 11)00.
PELIZON.
cr«?—
w L Prnii
■
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvi, v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvečc prve in druge vrste, namreč ob '/» kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Jocli-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
VIKTOR TOFFOLI
veliko zalogo opitega olja iz naju-godnejih krajeu.
slovenski optikor u Gorici
ulica Murini 3,
CM
>
a>
xo
o
J—
a
O)
H
.2
’>
rt
CJ
CD
priporoča č. duhovščini in sl.občinstvu v mestu in na debeli svojo veliko zalogo
optičnih izdelkov
in sicer vsake vrste ožal, barometre toplomerje, zdravniške topiomerje, daljnoglede, vage za vino, žganje itd.
Sprejema naročila inpoprave in pošilja na dom.
And. Fajt,
pek. izvedenec Ciorlcn I---------------
lekallšče Fr. Josipa št.2(lastna
hiša.
Olje za luč „ fincjc „ bolje „ dalinat.
„ Istrsko „ corfu „ bari ,. lncra ,, liizza najtineje
32 kr. lit.
40 „ „ 44	„
48 „ „ 56 „ ., 50 „ „ 00 .. „ 70	.,
80	„
1 gl.
Priporoča dalje pristno in zajamčeno olje v vrčih.
Faatrezba najpošteneja.
m
o
T
o'
<
C/5
o
c/><
co
<
Izvršuje naročila vsakovrstnega p eciva, tudi najfinejšega, k■ hOr sa nove maše in godove, kolan m birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po ielji naročnikov. Ima in prodaja raelične moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Potijiorno društvo za dahi vnike („Pio Sovvegnio1) v Gorici odpre dne 1. julija t. 1. v Gra-dežn svoje zdravilišče. P. n. člani in drugi duhovniki, potrebujoči morskih kopeli, dobivali bodo v njem stanovanje in hrano po zmernih cenah.
Prošnje je obračati na vodstvo podpornega društva za du hovnike (Pio Sovvegnio) Gorica.
i
SfevV • M
Union Krušič
trgovec, krojaški mojster, tekališče J. Verdi 33 in tekališče Fr. Josip 53
Zgoraj imenovani naanauja sl. občinstvu in posebej čč. duhovščini, da mu je ravno do-Spelo sveše avstrijsko in angleško blago za vsakovrstne stanove. Iadeluje po najnovsjih krojili. Blago in delo jamči.
	PD
	
	,13
	P>
	co
	CD
	
	o
	=3
	P> i
u
U' U' if-fc • i ,,
Lekarna
Cristofoletti v Gorici S
Prafe in edine žel. kapljice *
z znamko sv. Antona Pado-vanskoga.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-\W\f \ prekosljiva.— Te I kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan
po jedno žličico (Var.tvena mamka) popjje _ Qkrepi
ielodec, storč, da agine v IV-kratkem času omotica in Si- ■Iff vatna lenost (mrtvost). Te kup- M Ijice tndi stor6, da človek raje ji. C
Cena steklenici 60 vin.
S
Prosiva zahtevati listke
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerlkanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
k
*
t
o
M
O
►1
ts
p
o
K
H
o
P
o
p
v
(K
H
te
n
o
i
Prosiva zahtevati listke!