GLASILO SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE • GLIN NAZARJE IN ZKZ MOZIRJE
Leto 3	DECEMBER	Št, 11
MOZIRSKO MLADINO JE OBISKAL SEKRETAR REPUBLIŠKE KONFERENCE ZMS ALFRED VOH
USPEŠNI RAZGOVORI
Prejšnji mesec je obiskal našo mladinsko organizacijo sekretar ZMS Alfred VOH z namenom, da se seznani z delom, tako v sami organizaciji kot aktivi na terenu, v šolah in delovnih organizacijah, ter o povezanosti naše organizacije z drugimi družbeno-političnimi organizacijami.
Po pogovoru z vodstvom občinske konference ZMS smo se sestali s predstavniki SO in družbcno-po-litičnih organizacij.
Iz besed predsednika občinske skupščine lahko povzamemo, da je mladinska organizacija v naši občini potrebna in zato v celoti podprta od vseh organizacij. Menil je, da se naj mladi čim bolj vključujejo v politične organizacije, šaj kot nasledniki starejše generacije ne bodo mogli biti zadovoljni z vsem, kar jim pušča ta generacija, zato morajo v tem delu tudi sodelovati.
Predsednik sindikata je v svojih besedah osvetlil uspehe mladih pri nekaterih zahtevnih akcijah. Ob spodbudi mladih, je delo še vedno rodilo uspešne sadove in se končalo vsem v zadovoljstvo in ponos. Mladi so dobili podporo tudi med volivci, saj so bili ledi izvoljeni na mesta, od katerih se pričakuje in zahteva res uspešna in odgovorna dejanja.
Predsednik SZDL pa je nakazal pot k šolsjki mladini. Povezanost šolske in izvenšolske mladine naj bi bila tako tesna, da tudi tedaj, ko se konča doba šoloobveznosti, vez ni pretrgana, ampak je vedno močnejša. Poudaril je tudi, da se naj mladina čimbolj vključuje v krajevne organizacije SZDL.
Predsednik ZZB NOV Mozirje pa je menil, da bi moraji bolj negovati in razvijati tradicije NOV tako, da problematiko približamo miselnosti in življenju mladih, da vzpodbudimo uveljavljanje temeljnih etično-moralnih vrednot NOV, povežemo aktivnosti domicilnih odborov partizanskih enot in služb z aktivnostmi mladih in da zberemo in uredimo dokumentacijo za vse uveljavljene akcije in oblike prenašanja revolucionarnih tradicij.
HUBERT HERČEK, urednik našega časopisa »Savinjske novice« je dal na razpolago celo stran mladinski organizaciji, ki naj piše o vsem, kar zadeva mlade ljudi. Zato prosimo, da vsakdo, ki želi objaviti v časopisu članek, obvesti OK
ZMS Mozirje do 1. v mesecu, da bomo te članke vskladili.
Po sestanku s predstavniki druž-beno-političnih organizacij naše občine, smo se napotili v delovno or-
ganizacijo GLIN Nazarje. Sestali smo se z direktorjem Petrom inž. KOZICEM in njegovimi sodelavci. Naš namen je bil, da se pogovorimo o delu aktiva ZM v tej delovni organizaciji, ki že obstaja, a je trenutno tudi v precejšnjem zatišju.
Inž. KOZIC je poudaril, da se naj mladinski aktiv čim bolj poveže s sindikatom in partijskim aktivom.
(Nadaljevanje na 2. strani)
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO
Leto 1971 je bilo za nas gornjesavinjčane dokaj uspešno, pa čeprav nismo mogli postoriti vse kar je potrebno, še manj smo mogli realizirati vse naše želje in hotenja po napredku. Tako bomo lahko ugotovili najbrž za vsako leto, ker so potrebe vedno večje kot hotenja. Na storjeno pa smo lahko kljub temu ponosni, saj smo letos dali v obratovanje tovarno ivernih plošč, ki je naša največja investicija, ki smo jo kdajkoli v Gornji Savinjski dolini izvrševali, začel je obratovati obrat »Gorenja«, »Smreka« je zgradila nov obrat, v kmetijstvu so številne nove programirane kmetije, za kmetijstvo se sploh uvajajo novi, boljši pogoji gospodarjenja, imamo nekaj novih kilometrov gozdno-kmetijskih cest, nekaj več asfaltiranih, turistična sezona je bila uspešna, pokazala je, da so tu še precejšnje možnosti.
Še bi lahko naštevali, vendar smatramo, da je dovolj, da opozorimo, da se počasi a vztrajno premikamo naprej, da smo z lastnimi močmi ustvarili precej, da s tem šele ustvarjamo pogoje za hitrejši nadaljni gospodarski razvoj.
V	letu 1972 nas čakajo precejšnje naloge. Mnogo je problemov in težav, mnogo bo treba še storiti, zato da se dvigne blagostanje nas vseh. Odveč bi bilo naštevati, kaj je treba storiti, ker vsi prav dobro čutimo, kje so problemi, kjer težave, kaj je nepravilnega in kakšno naj bi bilo naše življenje. Menimo, da bomo morali največ storiti za naše in za boljše življenje naših otrok, za lepše in poštene medsebojne odnose. Bolj občutljivi bomo morali postati za težave slehernega našega občana.
Dosedaj doseženo nas navdaja ž upanjem, da bomo naloge, ki so pred nami, pa čeprav niso lahke lahko realizirali, če se bomo zavedali, da je v skupnem prizadevanju mogoče realizirati še tako zahtevne cilje. Vsak posameznik in vsi skupaj moramo prispevati svoj delež k napredku in k odpravljanju tistega, kar nas v našem pehanju in nehanju moti.
V	tem smislu želimo uspešen napredek, dostojno življenje in prijetno počutje v naši ožji skupnosti, vsakemu posamezniku in vsaki družini pa zdravo, uspešno in zadovoljno leto 1972. Skupščina občine Mozirje
Komite občinske konference ZKS Mozirje Občinska konferenca SZDL Mozirje Občinski sindikalni svet Mozirje Občinski odbor ZZB NOV Mozirje Občinska konferenca ZMS Mozirje.
Spoznanje, da je poleg pridnih rok in denarja tudi strokovna usposobljenost zelo pomembna za uspešno kmetovanje, gornjesavinjskim kmetovalcem ni več novo.
To nam je potrdil zelo zadovoljiv obisk strokovnih predavanj v začetku letošnjega leta. Enako ugotovitev pa je moč razbrati tudi iz pismene ankete, ki jo je pospeševalna služba Zadruge izvedla z namenom, da čas, obseg, obliko in vsebino izobraževalne akcije ža leto 1972 prilagodi željam večine obiskovalcev.
Rezultate opravljene ankete bi
lahko v kratkem strnili takole:
—	Seminarsko obliko izobraževanja samo v enem kraju občine, kakršna je bila letošnja, si želi 50 % anketiranih.
—	Predavanja v domačem kraju želi preostala polovica vprašanih kmetov in kmečkih gospodinj.
—	Izobraževalni program naj bi obsegal v povprečju 10 tem.
—	Večina je pripravljena prihajati na predavanja dvakrat tedensko.
—	Najprimernejša dneva v tednu za izobraževalne namene sta torek in petek v popoldanskem času.
—	Predlagane teze za vsebino izobraževalnega programa so dobile od 71 do 96 % pritrdilnih odgovorov. Dodatni predlogi pa so še:
•	predavanje o kmetijski politiki in perspektivah našega kmeta
•	o kmetijski mehanizaciji
•	o vodenju evidence na kmetijah
•	o gojenju in negi gozdov
—	Za tečaj o drobnih popravilih in pravilnem vzdrževanju traktorjev se je izreklo kar 70% vseh anketirancev.
—	Preko 50 % vprašanih gospodinj in kmečkih deklet je izrazilo pripravljenost za obisk gospodinjskega tečaja.
Vseh želja, žal, nikakor ne bo mogoče upoštevati, poskušali pa smo jih, kar se da, največ, zato smo se tudi odločili za kombinacijo terenskih predavanj in krajših seminarjev. Prav je, da s predavanji po posameznih večjih krajih omogočimo čim širšemu krogu kmetovalcev o-svežiti in izpopolniti strokovno znanje. Seminarska oblika ob zaključku terenske akcije pa bo prav gotovo dobrodošla vsem tistim zainteresiranim kmečkim gospodarjem in gospodinjam, ki želijo zvedeti kaj več o posameznih področjih živinoreje in gospodarjenja nasploh.
Izobraževalni program za leto 1972 bo obsegal:
a)	STROKOVNA PREDAVANJA
NA TERENU
I.	Kako najceneje pridelati kvalitetno pašo, seno in silažo?
II.	Pravilno krmljenje živine zahteva uporabo svinčnika!
III.	Predpisi o higieni mleka in premiranju
IV.	Nasveti veterinarja
V.	Kaj in' kako s kmečkim turizmom?
Omenjena predavanja bodo v sedmih krajih občine, dvakrat tedensko, v popoldanskem času (ob 13) po naslednjem razporedu:
Kraj	T	P	T	P	T	P	T	P	T
Datum	18/1	21/1	25/1	28/1	l/II	4/II	8/II	1J/II	15/11
LJUBIJA	I	II	Ill	IV	v	.	—,	-		
ŠMARTNO/DR.	II	III	IV	v	I	—						
BOČNA	III	IV	v	I	II								
NOVA ŠTIFTA	IV	v	I	II	III								
REČICA	V	I	II	III	IV								
LJUBNO	—	—	—	—	II	III	III	v		
LUCE			—		I	II	II	IV	v
T = torek
P = petek
B)	CELODNEVNI SEMINARJI
1.	Strokovni seminar bo obsegal 4 teme in sicer:
—	Pomen kontrole proizvodnosti pri kravah in uporaba podatkov pri selekcijskem delu
—	Dosedanje izkušnje pri preusmerjanju proizvodnje na kmetijah
—	Sodobni hlevi in njihov vpliv na proizvodnjo in počutje živine
—	Gospodarjenje pri nas in v sosednjih alpskih deželah
Seminar bo v Mozirju dne 17. februarja 1972 ob 7. uri!
2.	Turistični seminar pa bo imel naslednjo vsebino:
—	Kakšne možnosti imamo za razvoj turizma
—	Krajevna geografija in etnografske značilnosti Gornjesavinj-ske doline
—	Vrtnar svetuje ureditev vrtov in okolice
—	Notranja oprema in ureditev kmečkih domov
Seminar bo v Mozirju dne 18. februarja 1972 ob 7. uri!
C)	TEČAJI
1.	enodnevni tečaj o higieni strojne molže in čiščenje molznih strojev
2.	dvodnevni tečaj o drobnih popravilih in pravilnem vzdrževanju traktorjev
3.	dva gospodinjska tečaja po 140 ur
D)	SPECIALNA PREDAVANJA:
—	za rejce kokoši — nesnic
—	za rejce brojlerjev
—	za pridelovalce hmelja
—	za pridelovalce krompirja
Vse podrobnosti o kraju, času in
poteku tečajev in specialnih predavanj bodo objavljene v prihodnji številki Savinjskih novic.
Uspešni razgovori
(Nadaljevanje s 1. strani) Pospeševalna služba ZKZ Gornjesavinjska turistična zveza
Mozirje
Temeljna izobraževalna skupnost
Mozirje
Njihovo delo naj bi bilo predvsem usmerjeno k mlademu človeku ob vstopu v delovno organizacijo in sicer tako, da se naj čimbolj seznani v splošnem o delu v organizaciji, o dolžnostih in pravicah delavca in se spozna z organi, na katere se lahko obrne ob določenih problemih.
Mlade naj mladinski aktiv vzpodbuja k izobraževanju in jim pri tem tudi pomaga. S tem predlogom sta se strinjala sekretar partije in predsednik sindikata.
Obiskali smo tudi mlade v DO »ELKROJ« Mozirje.
Popoldan smo imeli sejo predsedstva obč. konf. ZMS. Tu se je razvila živahna razprava o delu aktivov. Vsepovsod je naj večji problem v tem, da ni klubskih prostorov za shajanje mladih v prostem času. Pri tem nas starejša generacija še vedno potiska ob stran, češ, da naj se zaposlimo s koristnejšimi deli. Prepričani smo, da je prostor mladini zelo potreben kjer se zbirajo, se izobražujejo, si izmenjavajo različna mnenja in se razvedrijo. Na ta način bodo odpadli kod zbirališče mladih javni lokali, ki ne dajejo dobrega zgleda mladi generaciji.
Učinkovitost takšnega kluba se že nekoliko pozna v Mozirju, kjer je kljub precejšnjim težavam zaživel. Res je, da še ni tako vidnih rezultatov, a začetek je dober, ker so pokazali veliko voljo ze delo v klubu.
Zato prosimo vsa prosvetna društva in krajevne organizacije SZDL v posameznih krajih naše občine, da mladim ne odreko pomoči, če jo iščejo pri njih.
Razpravljali smo še o različnih akcijah, ki naj bi jih izvedli v naši občini in ki bi bile zanimive za naše območje.	S. N.
Šolstvo v preteklem šolskem letu
Tudi letos je svet za prosveto in kulturo skupščine občine Mozirje pripravil in predložil seji občinske skupščine poročilo o učnih rezultatih, ki so bili doseženi v preteklem šolskem letu, in o drugih proble-
mih šolstva.
Iz poročila vidimo, da je na vseh šolah v občini obiskovalo pouk 2035 učencev in uspešno izdelalo 92,3 % teh učencev. Učni uspeh je vsa leta v rahlem porastu. Za utemeljitev te navedbe naj povemo, da je v šolskem letu 1966/67 uspešno izdelalo
le 87,6 % vpisanih učencev. Učni rezultati na posameznih centralnih šolah so dokaj enaki in se gibljejo od
90,2	% na šoli Gornji grad do 93,0 % na šoli Luče. Večja odstopanja pa so med posameznimi podružničnimi šolami, ki izkazujejo od 82,3 % na po-
V IMENU ŽIVIH
Razmišljala sem o današnjem človeku. Vsililo se mi je vprašanje o njegovi vrednosti, o odnosu do sočloveka in njegovi vrednosti v kolektivu kot množici ljudi, s katerim se srečujem in živim. Podzavestno se mi je vsilila misel na smrt in na odnos človeka, ljudi, do vse te množice, ki bo nujno enkrat preminula.
Ob žalni svečanosti v Mozirju sem prišla do nekega spoznanja, v katerega kljub resnici težko verjamem. Ali je mrtev človek res številka, ki nam statistično pove, da je v Mozirju padlo in umrlo med vojno sešteto toliko ljudi? Ali se v medsebojnih stikih srečujem z živimi številkami, zato ker mi je človek poosebljena neznanka, ki ga srečujem, pozdravljam, izmenjujem vsakodnevne formalnosti in ga kljub temu v svojem bistvu čutim? Ko pa sem se ozrla okrog sebe pred spomenikom padlim na dan mrtvih, nujno minljive množice nisem videla, temveč samo nekoliko ljudi, ki so s pristojnostjo oporekali, da bi lahko zabeležila samo številke, da jih je od toliko tisoč občanov posvetilo spomin padlim recimo o-krog trideset, če odštejem pionirje.
Ne morem razumeti, da je postal
1.	november spominski dan padlih borcev, mater, očetov, mož, žena, bratov, sester itd., v pretekli revoluciji, samo prost dan, v katerem ne moremo pokloniti vsaj uro našega ugodja njihovemu spominu. Bolj ko iščem opravičilo, tem bolj čutim, da so se borili in padli zame, za druge mlade, da lepše živimo in tudi živimo, da smo svobodni in bolj bogati, ter tudi smo bogati, da gradimo novo samoupravno družbo in da naj bi bili bratje in tovariši. Ali te pridobitve niso dovolj, da se spomnimo mrtvih iz gozdov, polj, kaznilnic in taborišč?' Ali se sramujemo, ali pa res nimamo časa, da bi se javno poklonili trpečim in umrlim, mučenim in padlim v Celjskem piskru, na Frankolovem in kaj vem kje vse? Ali smo pozabili, da so nam oni v zadnji oporoki, ko so nam poklanjali svoja življenja, le-ta dali za boljšo bodočnost, svobodo in mir, za lepše življenje in za srečo bodočih generacij?
Oporoka je izvršena. Kaj je z nami in vami, preživeli borci? Ali smo pozabili hvaležnost, ste morda pozabili na srečo, ki vam je ohranila naj dražje, kar imate, tj. življenje. Ali vam ni bilo poklonjeno večkrat samo zato, ker umirajoči tovariš ni s prstom pokazal na vas, ali s telesom prestregel vam namenjeno kroglo?
Kaj po vsem tem pomeni ura prostega časa za mrtve? Ali nas je bogastvo res toliko zaposlilo same s seboj? Izprašajmo si vest in srčno kulturo! Razmislimo o ceni človekove krvi in vrednosti življenja prijatelja, svojca in neznanega nam junaka. Opravičila ni. Mladi, vaši tovariši, prav toliko stari kot smo zdaj mi, so mrtvi. Komunisti, vaši so prvi padali in tovariši vam ležijo v grobiščih. Občani, vaši svojci so med njimi.
Mladi smo prihodnost. Toda ali ne nadaljujemo neke revolucionarne preteklosti, ki pomeni skoraj sedanjost, a mi jo kot zdravo sedanjost pozabljamo. Kako bomo čez čas gledali na moralne vrednote tistih, ki nas bodo nujno zamenjali in s podcenjevanjem sedanjosti gradili novo prihodnost, trdno usidrani na naših dosežkih in pridobitvah. Spoštovanje pozitivnega v življenju ni samo častno in ni odvisno od posameznika, temveč je moralna dolžnost.
Opravičujem se mrtvim. V zelo kratkem času so mnogi pozabili, da so nekdaj, še včeraj za nekatere živeli, padli, ko so mnogim rešili življenje. Opravičujem se v imenu tistih, ki jim niso poklonili^niti ure spomina v zahvalo za današnjo svobodo in obvezo do nje, ker je svoboda res zlata in nam je vse, ter če bo treba, se bo zanjo vsak boril in umrl. Opravičujem se mrtvim, ker ob uživanju njihovih pridobitev cenim svobodo bolj kot lastno u-godje.
V imenu živih — posvečam sama, z vsemi pionirji, mladinci, komunisti, svojci in drugimi, ki smo se ob dnevu mrtvih srečali z njimi ob spomeniku v Mozirju, spomin tistim, ki so prenašali plamen svobode in napredka, podarili svobodo za ceno življenja ter ga izročili v last prihodnjim rodovom in domovini.	Vera Košir
družnični šoli Rastke, do 100 % učni uspeh na podružnični šoli Šmihel nad Mozirjem.
Seveda bi bilo napačno samo na podlagi teh odstotkov vrednotiti delo šol, saj je le-to le relativni kazalec in tudi ne pove, kolikšno je dejansko znanje učencev in ali so bili kriteriji ocenjevanja povsod enaki itd.
Sicer pa poročilo ugotavlja, da učni uspeh ne naraste zaradi milejših kriterijev ocenjevanja, temveč le zaradi kvalitetnejšega dela, boljšega materialnega stanja šol — zlasti opremljenosti z učili, ter zaradi uvajanja objektivnejših metod učno-vzgojnega dela.
Na učni uspeh pa do neke mere vpliva tudi dejstvo, da naše šole obiskujejo vsi šoloobvezni otroci, ne glede na to, da bi nekateri sodili v posebno šolo, saj je danes le 11 učencev, ki so v taki šoli. Ocenjujemo, da je še približno 1 % vseh učencev, ki bi še spadali v posebno šolo, obiskujejo pa šolo med rednimi učenci. Na slabši učni uspeh pa poleg prej navedenih učencev vplivajo tudi vzgojno zanemarjeni učenci, ki jih je po nekaterih ocenah na nekaterih območjih še kar precej. Če bi na tem področju uspeli narediti korak naprej, bi prav gotovo dosegli še boljši učni uspeh.
Poleg splošnega učnega uspeha poročilo ugotavlja, da raste tudi odstotek učencev, ki z uspehom končajo osnovno šolo. Tako je letos z uspehom končalo šolanje 66,1% vseh učencev, ki so izpolnili učno obvez-
Kar se tiče strukture učnega kadra po naših šolah, poročilo ugotavlja, da se bistveno ne spreminja. Z zadovoljstvom pa ugotavlja, da se po posameznih šolah postopoma le zasedajo delovna mesta z ustreznimi kadri. Tako imajo matematika in slavista že vse šole, razen Gornjega grada, kjer pa učitelj, ki poučuje ta predmet, izredno študira; germanista: šola Mozirje, na Ljubnem in Lučah izredno študirajo; zgodovinarja — geografa: Mozirje, Gornji grad; biologa — kemika: Mozirje, Ljubno in Gornji grad, itd.
Tudi prehrani učencev posvečajo šole zadostno pozornost, saj je na vseh šolah organizirana prehrana. Malice ne prejemajo le redki posamezniki, medtem ko socialno ogroženi učenci prejemajo malice brezplačno. Za malice plačujejo mesečno 15,00 dinarjev. Mozirska šola pa daje tudi kosila po 4,50 dinarjev za obrok in ga jemlje 60 učencev. Da so šolske kuhinje opravičile svoj obstoj, je dokaz v tem, da ni več potrebno prepričevati učencev o koristnosti šolske prehrane.
Kot izhaja iz navedenih in nenavedenih kazalcev, so bili doseženi pomembni rezultati. Vendar pa nekatere šole še vedno čutijo probleme v neustreznosti ali v pomanjkanju šolskega prostora. Vsekakor je najresnejši problem na ljubenski in radmirski šoli. Sanacija stanja pa bi terjala samo za to šolo nad 400 milijonov starih dinarjev, kar kaže že izdelani načrt in predračun. S. P.
SKRB ZA EKONOMSKO OGROŽENE OBČANE
Svet za zdravstvo in socialno varstvo skupščine občine Mozirje je na svoji seji dne 27. 9. 1971 obravnaval med drugim tudi problematiko ekonomsko ogroženih občanov in poročilo oddelka za občo upravo in družbene službe skupščine občine Mozirje o številu upravičencev do denarne pomoči in o višini ter oblikah splošnih denarnih pomoči.
V občini je 107 upravičencev do splošnih denarnih pomoči.in oskrbnin pri tuji družini. Denarne pomoči znašajo od 50,— do 300,— din, oskrbnine pri tuji družini pa od 250,— do 468,— din mesečno. Osebe, ki so brez premoženja in dohodkov ter so popolnoma nesposobne za delo in nimajo ožjih sorodnikov, ki bi jim lahko nudili pomoč pri preživljanju in oskrbi, pa prejemajo najmanj po 250,— din denarne pomoči mesečno. Povprečno znaša stalna denarna pomoč 172,— din mesečno. V oskrbi pri tujih družinah je 9 ekonomsko ogroženih oseb, ki niso sposobne skrbeti same zase.
Sicer pa prejema denarno pomoč V
din mesečno	oseb
do 50	1
od 51 do 100	22
od 101 do 150	32
od 151 do 200	27
od 201 do 250	15
od 251 do 300	5
več kot 300	5
V primerjavi z letom 1970 so se denarne pomoči povečale za 34,5 %.
Vse osebe, ki prejemajo denarno pomoč ali imajo odobreno plačevanje oskrbe pri tuji družini, imajo zagotovljeno tudi zdravstveno varstvo in plačuje občinska skupščina za njih prispevek za zdravstveno zavarovanje v mesečnem znesku 69,— din, če nimajo zdravstvenega varstva zagotovljenega že po kakem drugem predpisu.
Predvidena proračunska sredstva za denarne pomoči in oskrbnine pri tujih družinah (za odrasle osebe) znašajo za leto 1971 307.000 din in so za 22 % višja od porabljenih sredstev za te namene v letu 1970. K sredstvom občine pa je republika Slovenija dodala še 89.100 din dotacije s pogojem, da skupščina občine Mozirje zagotovi vsem osebam, ki se preživljajo izključno od denarne pomoči (ki nimajo premoženja in ne dohodkov in so popolnoma nesposobne za delo ter nimajo svojcev, ki bi jim lahko pomagali pri preživljanju), denarno pomoč v višini najmanj 250,— din.
Temu pogoju je bilo zadoščeno. V juliju t. 1. je oddelek za občo upravo in družbene službe skupščine občine Mozirje skupno s predstavniki krajevnih skupnosti in komisij za socialno varstvo ter predstavnikov družbenih organizacij opravil revizijo vseh stalnih denarnih pomoči in jih zvišal glede na ugotov-
Ijene razmere tako, da prejemajo vse osebe, ki se preživljajo izključno od denarne pomoči 250,— din ali več denarne pomoči mesečno. Oseb, ki se preživljajo izključno z denarno pomočjo, je 21.
Največ prejemnikov denarnih pomoči je ostarelih, bolnih in onemoglih kmečkih delavcev in dninarjev, ki nimajo pogojev za pokojnino, gospodinj, katerih možje tudi niso imeli pogojev za pokojnino, in kmečkih preužitkarjev, katerih pre-užitek ne zadošča za preživljanje ali pa ga jim zavezanec ne more dajati. Ostale kategorije prebivalcev so udeležene v neznatnem številu.
Denarne pomoči odobrava oddelek za občo upravo in družbene službe skupščine občine Mozirje na
podlagi določil odloka o denarni pomoči socialno ogroženim osebam. Pri odločanju o potrebnosti odobritve denarne pomoči se upravni organ (oddelek) opira tudi na mnenje tiste krajevne skupnosti, kjer ima prosilec stalno bivališče. Pri odločanju o višini denarne pomoči pa mora upravni organ poleg drugih okoliščin upoštevati tudi razpoložljiva proračunska sredstva. Ta sredstva pa zaenkrat, niti z dotacijo republike, niso tako velika, da bi lahko zagotovili vsem ekonomsko ogroženim osebam res primerne pogoje za življenje.
Svet za zdravstveno in socialno varstvo je sklenil, da si bo še nadalje prizadeval za zviševanje denarnih pomoči.	Ropotar
Pred kratkim je bilo na Golteh, s finančno podporo avtoturističnega podjetja »IZLETNIK« Celje in Občinske turistične zveze Mozirje posvetovanje Izvršnega odbora smučarske zveze Jugoslavije in strokovne komisije. Razpravljali so o letošnjih smučarskih prireditvah v naši domovini. Predstavniki posameznih republik in zveznega vodstva, ki so si ogledali terene na Golteh so izrekli mnogo pohvalnih besed o sedanjem izgledu tega centra in seveda tudi o njegovi prihodnosti
RAZGLAS
Oddelek za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Mozirje na podlagi 6. člena navodila o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. 1. FLRJ, št. 93-733A49) ponovno obvešča,
da so bili najdeni naslednji predmeti:
1.	moško kolo »TURNO« št. 327307,
2.	moped kolibri T-ll;
3.	ponjava (plahta za prikolico) sive barve;
4.	moško kolo »ROG« sivo, št. 271568;
5.	moško kolo »ROG« črno, št. 2339;
6.	mala usnjena denarnica z manjšo vsoto gotovine.
Najdeni predmeti so v hrambi pri oddelku za občo upravo in družbene službe Skupščine občine Mozirje. Lastnike vabimo, da najdene predmete dvignejo čim prej pri tukajšnjem oddelku, ker po enem letu od dneva najdbe oddamo predmete v prodajo v korist proračuna občine Mozirje.
PRIZMVALME SOCIALNO OGROŽENIM KMETOM - RORCEM NOV
Z namenom, da se sanirajo socialni problemi kmetov — borcev NOV, starih nad 60 let in ki imajo status borca pred 9. 9. 1943, je IS skupščine SR Slovenije z odlokom razdelil med 54 občin v SR Sloveniji določena sredstva. Tako je mozirska občina prejela za letošnje leto znesek
15.100,00	din. Ko je IS razdelil ta sredstva, je občini postavil pogoj, da se socialno ogroženim kmetom
— borcem NOV, starim nad 60 let, ki imajo status borca pred 9. 9. 1943, dodeli minimalna povprečna priznavalnina 400,00 din mesečno.
Po evidenci iz popisa borcev NOV je na območju mozirske občine 25 kmetov — borcev NOV s statusom pred 9. 9. 1943, od tega pa je starih nad 60 let 10 kmetov — borcev NOV.
Skupščina občine je na seji, dne
29.	10. 1971 razpravljala o tej proble-
PISMO MLADIM
Po nekoliko zatisnem obdobju je naša mladinska organizacija zopet zaživela. Na razširjeni seji OK ZMS Mozirje, ki je bila 28. 10. 1971, smo naredili velik korak naprej. Izvolili smo novega predsednika OK ZMS Mozirje CAJNER Miloša, ter zamenjali nekaj članov predsedstva zaradi nedelavnosti. Upamo, da smo pridobili v vodstvo delovne mladince, ki se zavedajo dolžnosti in pravic naše organizacije, želimo pa tudi, da se v naš krog vključi čim več mladih ljudi, ki so pripravljeni delati, vendar do sedaj niso bili vključeni zaradi kakršnih koli vzrokov v naše vrste.
Zaradi večje delavnosti mladinske organizacije smo naše delo delno profesionalizirali, kar pomeni, da bo enkrat tedensko, in sicer v sredah, delala na občini v sobi mladinske organizacije od 10—14, sekretarka OK ZMS Mozirje Nevenka
SENICA. Prosimo vas, da se oglasite osebno v tem času s težavami in željami, ki zadevajo vas same ali večje skupine mladih ljudi, saj imamo veliko neizpolnjenih želja in veliko težav. S skupnimi močmi in s pomočjo drugih organizacij bomo lahko rešili marsikateri problem. Lahko se tudi pismeno oglasite na naslov: OK ZMS Mozirje. Zavedati se moramo, da je delo mladinske organizacije osnovano na tem, da povezuje mlade ljudi, jih vzgaja, jim pomaga v težavah, zaposli v njihovem prostem času za dejavnosti, ki so jim najbolj pri srcu, se z njimi veseli uspehov na družabnih prireditvah ter jih seznanja z delom drugih mladinskih ter političnih organizacij v regijskem in republiškem merilu.
Torej sodelujte z nami in nas seznanjajte z vašim delom in željami.	S. N.
POZIV
V uradnem listu SR Slovenije št. 4/71 je bil objavljen odlok o javnem redu in miru na območju občine Mozirje, ki v 11. členu določa naslednje:
Delovne in druge organizacije, lastniki in upravitelji stavb so dolžni redno odstranjevati sneg s pločnikov in dvorišč, če so ta mesta namenjena javni uporabi in če je zaradi snega oviran promet in gibanje ljudi ali ogrožena osebna varnost.
Zgoraj navedeni zavezanci so dolžni pravočasno odstraniti tudi ledene sveče in sneg s streh, ki so nagnjene na javno pot ali javni prostor in ogrožajo varnost uporabnikov teh poti in prostorov.
Vse prizadete zavezance opozarjamo, da so za neizvrševanje tega odloka predpisane kazni v 17. členu točka 7 kot prekršek od 150 do 300 din.
Nadalje pozivamo vse zgoraj naštete zavezance, da zaščitijo svoja poslopja z lepenko ali podobnimi sredstvi fasade oziroma stene poslopij, bi so neposredno ob cesti izpostavljene onesnaženju ob zimskem pluženju snega.
Cestno podjetje Celje je odredilo, da vozniki, ki plužijo sneg skozi strnjena naselja, ne smejo voziti hitreje od 20 km na uro, da bi tudi s tem ukrepom pomagali preprečevati škodo na fasadah, ki vsako leto nastaja.
Vse prizadete prosimo in pozivamo, da se vključijo v skupna prizadevanja, da bi v zimski sezoni zagotovili normalen promet in varnost ljudi.
Oddelek za gospodarstvo in finance
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
matiki in sprejela sklep, da se socialno ogroženim kmetom — borcem NOV, s statusom pred 9. 9. 1943, starim nad 60 let, priznajo priznavalnine v povprečnem znesku najmanj
400,00	din mesečno z veljavnostjo od 1. julija 1971 dalje.
O upravičenosti in o višini priznavalnine bo ob upoštevanju socialnih razmer upravičencev odločala komisija za borce in invalide NOV pri skupščini občine Mozirje v sodelovanju s komisijo za borce pri združenju borcev NOV občine Mozirje.
Rudi ZAGER
„Gornjesavinjski smučarski klub“ Mozirje
Vsesplošen, skoraj neverjeten razmah smučanja v svetu je zajel tudi našo dolino. Ko so pred leti stekle prve vlečnice v Mozirju, Gornjem gradu in Ljubnem, zlasti pa po izgradnji sistema žičnic na Golteh, so bele strmine oživele. Število mladih smučarjev je naglo raslo, mnogi odrasli so segali po zaprašenih smučeh ali pa si nabavljali novo opremo. Tudi v Gornji Savinjski dolini je postalo smučanje ljudski šport.
Ves čas so za razvoj skrbeli učitelji telesne vzgoje, poleg njih pa še ObZTK, ki je omogočila nekaterim najboljšim smučarjem, da so opravili izpite za vaditelje oziroma učitelje smučanja. Ti so po najboljših močeh prenašali svoje znanje na ostale smučarje. Nekateri posamezniki so se na lastno pest, ali pa preko TVD Partizan udeleževali nekaterih tekmovanj, zastopniki GLIN pa vsakoletnega smučarskega prvenstva gozdarjev in lesarjev.
Vzporedno z razvojem smučanja se je pojavila potreba po ustanovitvi smučarskega društva v dolini. Po sestanku iniciativnega odbora se je v preteklem mesecu dejansko u-stanovil Gornjesavinjski smučarski klub s sedežem v Mozirju. Društvo naj bi povezalo vse smučarske delavce in ljubitelje smučanja v naši dolini, skrbelo za nadaljnji razvoj smučanja, organiziralo tečaje, tekmovanja in propagandne nastope v občini, pomagalo talentom, da bi se razvili v kvalitetne smučarje oziroma tekmovalce, morda oživilo dejavnost smučarskih skakalcev ter ustanovilo tekaško sekcijo, če bi se zanjo pokazalo zanimanje med smučarji.
Upamo, da bo društvo, katerega glavna naloga je razviti zimsko športno rekreacijo in jo organizirano pospeševati, našlo razumevanje pri ustreznih forumih in organizacijah, ker se nekaterih zastavljenih akcij, kljub vsej amaterski zavzetosti izvoljenih funkcionarjev smučarskega kluba, ne da izpeljati brez materialne pomoči.
M. Marjanovič
ZAZIDALNI NAČRT ZA GORNJI GRAD IN REČICO OB SAVINJI
V skladu z odlokom o osnovah zazidalnih con s programskimi osnovami naselij Gornji grad in Rečica ob Savinji je zavod za napredek gospodarstva Celje izdelal zazidalna načrta za stanovanjski coni I. v Gornjem gradu in na Rečici ob Savinji. Oba zazidalna načrta sta bila javno razgrnjena mesec dni in obravnavana še na zborih volivcev. Bilo je
danih nekaj pripomb in predlogov, ki sta jih obravnavala svet za urbanizem in skupščina občine na zadnji seji, ko je sprejemala zadevna odloka. Nekatere utemeljene pripombe je občinska skupščina tudi upoštevala. Zazidalni načrt stanov, cone v Gornjem gradu, ki obsega predel od sedanjega novega naselja pri zdravstvenem domu do potoka Dre-
ta in meri 1,20 ha predvideva gradnjo 10 enodružinskih stanovanjskih hiš; zazidalni načrt stanov, cone na Rečici ob Savinji, ki leži na južni strani obstoječega naselja in meri 2,65 ha, pa predvideva gradnjo 25 enodružinskih stanovanjskih hiš. Tu je predviden tudi še rezervat za obstoječi objekt kmetijske zadruge in površine za družbene objekte.
Zaradi vedno večjega razmaha stanovanjske izgradnje v Gornjem gradu so odborniki iz Gornjega grada opozorili, da bo treba čimprej misliti na nove površine, ker bodo sedanje kmalu zazidane.
Rudi ZAGER
Določena poprečna gradbena cena in stroški stavbnih zemljišč komunalnega urejanja
Da bi se lahko določila pravična odškodnina za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča, je občinska skupščina s posebnim odlokom določila nekatere osnovne elemente, ki so odločilni pri določitvi višine odškodnine. Tako je določila, da znaša poprečna gradbena cena.za m2 stanovanjske površine 2500 din, stroški komunalnega urejanja pa 20 din. Ob upoštevanju teh in še nekaterih drugih elementov znaša cena stavbnega zemljišča za m2 10 din.
Občinska skupščina je na svoji seji med drugim obravnavala tudi zaključni račun prispevkov in davkov občanov za lansko leto. Ugotovljeno je bilo, da so neplačani p/ispevki in davki s strani občanov v lanskem letu porasli kar za 67'% v primerjavi z letom 1969. Medtem ko je znašal na koncu leta 1969 dolg nekaj nad 70 milijonov starih dinarjev, je znašal-na koncu lanskega leta kar nekaj nad 130 milijonov starih dinarjev. Tako so dolgovali kmetje blizu 70 milijonov, obrtniki 25 milijonov, druge dejavnosti 32 milijonov in ostali zavezanci 6 milijonov sta-
Gornji grad je nekoliko spremenil svoje lice. Stanovanjsko podjetje je na svoj račun prebelilo graščinsko fasado. Zob časa jo je grdo na-grizel. Notranjost je že nekaj časa spremenjena v primerna stanovanja s številnimi stanovalci, zunanjost pa je ostala nespremenjena.
Premija za mleko
Podobno kot prejšnja leta je občinska skupščina tudi letos sprejela odlok o premiji za kravje mleko. Tako bo dobila kmetijska zadruga iz proračuna občine 0,10 dinarjev za vsak liter svežega kravjega mleka, prodanega v občini Mozirje potrošnikom. Poleg tega bo kmetijska zadruga uveljavljala jrre-mijo še iz zveznih in republiških sredstev.
Rudi ZAGER
Posebej je treba poudariti, da se bo ta cena uporabljala le v tistih primerih, ko ne bo mogoče, doseči sporazuma o kupoprodaje stavbnega zemljišča. Doslej je bil namreč skoraj v vseh primerih dosežen sporazum med občino in lastniki o prodaji stavbnih zemljišč. Zato občinska skupščina pričakuje, da bodo lastniki zemljišč, ki so po zazidalnih načrtih predvidena za gradnjo, tudi v prihodnje prodajali občini zemljišča po medsebojno dogovorjeni ceni in da ne bodo potrebne razlastitve.
rih din. Največ zaostankov je bilo na območju krajevne skupnosti Rečica ob Savinji, njej pa sledijo Mozirje, Ljubno ob Savinji, Gornji grad in ostale. Med dolžniki so tudi nekateri taki, ki že več let ne plačujejo davkov in so zneski že precej visoki. Zato je občinska skupščina naročila davčni službi, da pospeši izterjavo zapadlih obveznosti. Zoper tiste, ki dolgujejo visoke zneske, pa naj podvzame tudi vse prisilne mere izterjave. To je treba storiti tudi zaradi tistih, ki družbene obveznosti v redu plačujejo.
Zdaj se veselo smeji tudi fasada v sveži rumeni barvi vsem, ki prihajajo v kraj.
Tudi SMREKA kaže drug obraz. Nova tesarska lopa je dala potrebno streho tesarjem, ki se jim sedaj ni treba truditi pod milim nebom, soncu, vetru, dežju in snegu na voljo. Nekdanji graščinski »marof« pa s svojo belo preobleko daje videz pravega industrijskega objekta.
Kamen spotike na številnih sejah, sestankih in konferencah že dolgo vrsto let, zdaj že zgodovinski in po oddaji TV »NA CRNI TABLI« daleč po domovini znani PETELI-NEK je dobil novega lastnika. Ta bo menda le pravi, saj je dedič trškega gozda Petelinek. Da je to GLIN Nazarje, menda ni treba posebej pripominjati. Vprašanje je le, kako bo tetka STABILIZACIJA vplivala na Petelinekovo dograditev.
Nov šolski avtobns
Ker je območje šolskega okoliša osnovne šole Ljubno ob Savinji prilično veliko, je imela šola za potrebe prevozov šoloobveznih otrok iz Rastk, Okonine in Radmirja že do-sedaj 14-sedežni kombibus TAM 2000.
Ker pa je postal kombibus za prevoze pretesen, smo bili prisiljeni, da gremo v akcijo za nabavo novega večjega avtobusa. V ta namen smo se odločili, da gremo na področju Tera, Planine in Primoža, to je tam, kjer služi avtobus tudi za prevoz prebivalcev, v nabiralno akcijo v lesu. Zbrali smo 200 m3 lesa za kar smo dobili 8 milijonov starih dinarjev. 8 milijonov kolikor nam je še manjkalo do 16 milijonov, kolikor stane nov avtobus OM 24-sedežni, pa smo namenili iz proračuna.
Svečane predaje, ki je bila povezana s krajšim kulturnim programom v Rastkah, so se udeležili vsi darovalci lesa Planine, Tera in Primoža. Vsem je šola priredila po programu skromno zakusko.
Avtobus ne bo služil samo za prevoz šoloobveznih otrok v šolo, ampak tudi za številne ekskurzije in izlete.	J. Prislan
SEDOVSEK MIRKO
Mozirje št. 13 — Tel. 83049 ROLET ARSTVO
Priporočam se cenjenim kupcem s svojimi izdelki. Izdelujem plastične in lesene rolete, zidne obloge, žaluzije in karnise.
Davčni zaostanki naraščajo
Gornjegrajski drobiž
'fr-
DECEMBER 1971
SOLČAVA PRAZNUJE
(Nadaljevanje in konec.)
Od strahu in groze si marsikateri še tega ni vzel, ali pa je vzel manj potrebne reči. Nemci so ljudi zgnali na trg, dva policista pa sta med tem zažigala stavbe. Vsa vas je bila naenkrat v plamenih, vsa okolica je bila razsvetljena od požara. Ljudje so od strahu in groze pešali, medleli- in klicali na pomoč. Osmojena živina v hlevih in zunaj je
Piše: ANTON IKOVIC
divje rjovela. Veliko je je tudi zgorelo in se zadušilo. Vmes se je razlegalo vpitje Nemcev nad brezdomci, pokalo je tudi strelivo, skrito po hišah. Nemci so še bolj divjali, ker so mislili, da jih partizani napadajo. Ljudi in preostalo živino so odgnali po cesti proti Logarski dolini. Dolga vrsta se je počasi pomikala po beli cesti. To je bil do sedaj najbolj žalosten sprevod. Nemci so med potjo zažigali tudi hiše na Gmajni. Prišli so v Sturmovo ravno, ter takoj planili v hlev in s sekirami pobili dva prašiča. Ker je gospodinja Mimika videla, kaj se dogaja, j e, vsa prestrašena s tremi otroki in pestunjo Ošep Pavlo ušla skozi okno v hosto. Nemci so jih opazili in užgali z mitraljezi za njimi, vendar k sreči ni bil nihče zadet. Ko so bili že na varnem v hosti, je gospodinja ugotovila, da je v hiši, ki so jo zažgali Nemci, ostala hčerka Francka, ki je spala. S Pavlo sta se splazili v hišo in jo še zadnji hip rešili iz goreče hiše Pri sosedu Poličniku Matevžu pa so domači, ki so bili skriti v hosti, takoj po odhodu Nemcev pogasili požar.
Ko so prispeli z izgnanci k Logarjevim sestram — te so bile že v v taborišču, hotel pa izropan — so izgnance strpali na podstrešje hotela in vse je kazalo, da jih mislijo sežgati s stavbo vred. Marija Podbrežnik, ki je znala dobro nemško in morda dobila pri nemških oficirjih nekoliko zaupanja, ker je bila nekaj časa v službi kot gospodinjska pomočnica pri nemškem generalu Brauchitschu, da ji je uspelo Nemce pregovoriti, da so Solča-vane spustili s podstrešja, nato pa zažgali samo hotel. Potem pa so odbrali za delo nezmožne otroke, ženske in starčke, 46 po številu in jih pustili pri kmetici Agati Pod-brežnikovi v Logarski dolini. Ostale so z živino odpeljali proti Železni Kapli in Črni na Koroškem.
Zgodaj zjutraj 25. oktobra smo šli v vas, da poizvemo, kaj se je zgodilo s svojci. Po vsej dolini se je daleč okrog valil gost dim in smrad po ožganinah. Ožgano tramovje je ležalo vse križem, pod njim pa poginula živina. Tam, kjer so se prej belile prijazne hiše, gostoljubna zatočišča partizanov, je samotno molelo le nekaj osamljenih tramov iz
ruševin, nemih pomnikov okupatorskih grozodejstev. Zvedel sem, da so moji ušli iz kolone izgnancev, zato je bil pogled na požgani dom manj turoben. Pri Herletu ogenj še ni zajel vseh spodnjih delov hiše, zato smo pomagali domačinom rešiti, kar se je rešiti dalo. Medtem je prispel tudi bataljon XIII., ki je sledil Nemcem, jih pri Pavliču v Koroški- Beli dohitel in napadel. Borci XIII. so vsuli na Nemce z več strani, posebno tja kjer je bilo več Nemcev v skupinah, ker so morali paziti, da ne bi zadeli tudi kakega civila. Krogle so žvižgale nizko nad glavami izgnancev, ki so se prikrili v globačo. Nemci pa so vpili nad njim: »Dekung, hin legen, aufpassen itd.« in jih gonili naprej. Ostali Nemci pa so se branili pred partizani. Ko so prispeli na cesto v Belo, so se morali vsi v najstrožji tišini in v velikem odstojanju pomikati po cesti proti Železni Kapli. Med borbo pri Pavliču so izkoristili priliko trije Solčavani ter ušli med točo krogel proti vrhu in na solčavsko stran. Toda že naslednjega dne so Nemci zopet dva ujeli. Živino, ki so jo Nemci odgnali z izgnanci, so v Železni Kapli prodali. Prevzel jo je trgovec Markus Besser iz Železne Kaple.
Dne 24. oktobra so požgali v vasi Solčava in njeni okolici 33 stanov, hiš in 41 gospodarskih poslopij; 25. oktobra v Logarski dolini 9 stanov, hiš in 22 gospodarskih poslopij; 26. oktobra so v, okolici Sv. Duha, Podolševe in tja do Bukovnika 17 stanovanjskih hiš in 72 gospodarskih poslopij ter 27. oktobra v okolici Matkovega kota 4 stanovanjske hiše in 24 gospodarskih poslopij. Prek Robnikovega vrha pa se je 25. oktobra pomikala tudi dolga kolona šestitridesetih lačnih brezdomcev. Pred njimi in za njimi so korakali do zob oboroženi Nemci s polnimi nahrbtniki ter vozovi naropanega blaga. Iz črne na Koroškem
V naši občini se je ob praznova nju občinskega praznika zbralo 140 tabornikov iz območij Gorenjske, Št ajerske, Koroške, Dolenjske in Ljubljane. Ob tej priliki so zaključili z akcijo »NIČ NAS NE SME PRESENETITI«, ki so jo pričeli 1. maja letos in o kateri smo v našem listu že pisali.
Ob tej priliki so odkrili šest spominskih obeležij na mestih, ki so značilna za razvoj ljudske oblasti in kadrovanja v času NOB v Gornji Savinjski dolini. Ta obeležja so odkrita: v Soteski pri Mozirju, tu je obeležena od okupatorja priznana meja
in Železne Kaple so odgnali v razna taborišča širom Nemčije 141 ljudi. Skupaj pa so v času vojne odgnali v taborišče 188 ljudi, požgali 66 hiš in 162 gospodarskih poslopij. Po tej tragediji je morala Solčava ponovno preživeti decembrsko ofenzivo, v kateri so Nemci izropali še tisto, kar je ostalo po požigu. Ponovno so gorele hiše. Ljudje so bili potrti, obupani in v skrbeh, kaj bo prinesel naslednji dan. Februarja 1945 se je v Solčavi zopet ustanovila nemška postojanka. Marca pa so se prestavili v Luče, od koder so skupno z domobranci hodili v patrulje. Našli in požgali so tudi bolnišnice v Robanovem kotu, po zaslugi naših obveščevalcev prazne, brez ranjencev.
Prišla je zelena pomlad in z njo tudi težko pričakovana svoboda. Toda zadnji dnevi — dnevi v svobodi, tudi so še od marsikaterega zahtevali življenje za dokončno osvoboditev. V NOV je bilo 121 borcev, spomenik na vasi pa je priča, da je Solčava žrtvovala za osvoboditev domovine 52 življenj.
Skozi našo vas so se umikale sovražnikove kolone, za njimi pa so vkorakale Krajiška, Gubčeva, ter Vojvodinska brigada.
Iz taborišč so se začeli vračati izgnanci- na svoje porušene domove. Prijeli so za krampe in lopate ter začeli obnavljati. Trpljenje in grozodejstva, ki jih je zadal okupator, ne more biti pozabljeno. Tudi naši domovi še na mnogih krajih kažejo žalostno sliko in nemo pričajo, da je tod okoli divjala strašna vojna.
Po dosedanjih zbranih podatkih je ta opis dogodkov napisan v skrajšani obliki in prosim vsakogar, ki bi ugotovil pomanjkljivosti, naj nam sporoči.
Tovarišu Antonu IKOVICU se za zapis odgodkov v Solčavi in objavo le-teh v »Savinjskih novicah« najlepše zahvaljujemo.
UREDNIK
osvobojenega ozemlja. Na Pobrežju je obeležen kraj, kjer je delovala podoficirska šola IV. operativne cone. V Okonini mesto, kjer je bila konferenca aktivistov OF za Štajersko. Pri Fluderniku na Ljubnem ob Savinji je obeležje posvečeno aktivnosti in zadrževanju odgovornih članov glavnega štaba NOV in CK KP Slovenije. Pri Prazniku nad Ljubnim prvi partijski šoli v Gornji Savinjski dolini. V Solčavi je obeležje posvečeno celotnemu partizanskemu področju Solčave.
Vodstvu naše organizacije tabornikov je treba dati vse priznanje.
	•f*-	N	OVICI
AKCIJA TABORNIKOV
»NIČ NAS NE SME PRESENETITI« JE KONČANA
Tudi v Radmirju so položeni prvi metri asfalta. Asfaltirani odcep od ceste Radmirje—Gornji grad do pokopališča
Nov član republiške konference SZDL
Občinska konferenca SZDL Mozirje je na svoji seji izvolila novega člana stalnega dela republiške konference SZDL. Izvoljen je bil POŽARNIK Matevž, stanujoč v Bočni,
gozdarski tehnik, sicer pa je zaposlen kot tajnik samoupravnega organa zasebnih lastnikov gozdov pri Gozdarstvu in lesni industriji v Nazarjah.
©
19. 12. 1971 — RESNIK TONE, dipl. vet. Mozirje 26. 12. 1971 — MERMAL JOŽE, dipl. vet. Ljubno ob Savinji 31. 12. 1971 1. 1. 1972 — LUKAN Drago, dipl. vet. Gornji grad 2. 1. 1972 — RESNIK Tone, dipl. vet. Mozirje 9. 1. 1972 — MERMAL Jože, dipl. vet. Ljubno ob Savinji
DEŽURNA
SLUŽBA
VETERINARJEV
SLUŽBA STALNE PRIPRAVLJENOSTI
Od 20. 12. 1971 od 7. ure
do 27. 12. 1971 do 7. ure — dr. Franc KOCUTAR, Ljubno ob Sav. Od 27. 12. 1971 od 7. ure
do 3. 1. 1972 do 7. ure — dr. Ivan BUT, Mozirje Od 3. 1. 1972 od 7. ure
do 10. 1. 1972 do 7. ure — dr. URLEP Franc, Gornji grad Od 10. 1. 1972 od 7. ure
do 17. 1. 1972 do 7. ure — dr. Franc SIRKO, Mozirje
Novice iz Nazarja
V torek, dne 26. 11. 1971 je imel sejo poslovni odbor podjetja »GLIN« Nazarje. Razpravljali so o poslovnih uspehih podjetja za tričetrtletje tega leta in o osebnih dohodkih.
Ugotovljeno je bilo, da bo podjetje kljub višjim cenam surovin za ca. 300.000.000 S-din, višjim osebnim dohodkom in enakim cenam svojih izdelkov, ustvarilo približno toliko podjetniške akumulacije, kot v letu 1970.
Ta dejstva, predvideni poslovni uspehi v letu 1972 in »Samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov« za Gozdarstvo in lesno industrijo Slovenije, so narekovala, da v »GLIN« planirajo za leto 1972 višje osebne dohodke.
Kramer
OPOZORILO ŠOFERJEM
Vse posestnike vozniških dovoljenj OPOZARJAMO, da vozniška dovoljenja nimajo trajne veljavnosti in jih je zato potrebno po zapadlosti redno obnavljati.
Obnovo oziroma podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga opravi ta organ, je obvezno opraviti takoj, ko poteče čas veljavnosti.
Po enem letu, ko vozniško dovoljenje neha veljati, pa se njegova vdjavnost, razen v izjemnih in opravičenih primerih, ne more več obnoviti oziroma podaljšati.
V tem primeru si lahko o-seba pridobi vozniško dovoljenje le s ponovnim opravljanjem vozniškega izpita tako kot vsak začetnik.
ODDELEK ZA OBČO UPRAVO IN DRUŽBENE SLUŽBE SO MOZIRJE
Občinski sind, svet Mozirje
VABI
vse občane iz Gornjesavinjske doline, ki so zaposleni v inozemstvu, da se udeleže sestanka, ki bo v Velenju 29. 12. 1971 ob 16. uri v restavraciji »Jezero«.
Ob 20. uri bo za zdomce organiziran kulturno zabavni večer v Kutlumem domu v Velenju.
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — izdaja SO Mozirje, GLIN Nazarje in ZKZ Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 —■ Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji CETIS Celje