Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
fetoaja dvakrat tedensko. In sicer v**kc »redo in vsako soboto.
šjrsdnlžtT« ta sprava: Maribor, Rušita cesta 5, poitni predal 22, telefon 2326.
®**družnice: Ljubljana, Delavska zbornic* — Celje, Delavska zbornica — lirbovlje, Delavski dom — Jesenice, Dslavsld 4cxl — Rokopisi se ne vračajo.
H«i!r»nkir&na pisna se vn&če no iprcusnsaio. — (Reklamacije se ne franklrajo.
liev, 76	Sobota,	19»	septembra	1936	Leto	XI
Malih oglasov, Id služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša 2n®3*čm» Dta II.—, s* iaezcmstv* Mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Svetozar PribKevk
Dne 15. t. m. ponoči je umrl v Pragi vodja bivše Samostojne demokratske stranke in vidni član vodstva nekdanje Seljačko demokratske koalicije, minister v pokoju Svetozar Pribičevič.
S smrtjo se je dopolnila tragedija njegovega političnega življenja, tragedija moža, ki je po težkih zablodah. prišedši do spoznanja, pre-okrenil na svoji poti, prelomil s svojo preteklostjo in napisal svoj novi konfiteor, svojo odpoved fašizmu, ki ga je spočel, svojo himno ideji resnične demokracije, za katero je poslej živel in trpel.
To nas ob tej priliki tudi primorava, da se poklonimo njegovim manom, mi, ki nami je bil Svetozar Pribičevič politični nasprotnik.
Svetozarja Pribičeviča srečavamo na političnih tleh bivše Avstro-Ogrske monarhije kot iniciatorja bloka nacionalne koncepcije, hrvat-sko-srbske koalicije, v hrvaškem saboru 1. 1906. Njegovo ime pa je zaslovelo v tkzv. Friedjungovem ve-leizdajniškem procesu, ki je svojim duševnim, očetom nakopal blamažo in sramoto.
Po zlomu Avstrije je postal Pribičevič mahoma ena izmed vidnih osebnosti političnega življenja v Jugoslaviji. Bil je minister v številnih vladah od 1. 1918 do 1920, 1921, 1922. 1924, 1925. Poleg srbskih radikalov je bil Pribičevič glavni zagovornik centralizma, razen tega pa tudi po-bornik nedeljivega (integralnega) jugoslovanstva.
Ko je v Jugoslaviji, po sprejetju Vidovdanske ustave, začel naraščati odpor proti tej politiki mehaničnega združevanja Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne samo v eno državo, ampak tudi v en narod, vi ~ v \v'vn s,<(’ ' ■* 4 -N je Pribičevič s silo državnega aparata in formiranjem nelegalnih oboroženih fašističnih čet, med njimi zloglasne »Orjune« hotel pokoriti nezadovoljno ljudstvo in ga prisiliti h kapitulaciji.
Tudi delavski razred, ki je v tem času okušal mnoge bridkosti in trpljenje, kot posledico svoje politične nemoči, je, postavljajoč v vzduhu do blaznosti razpaljenih nacionalnih strasti svoje socialno politične zahteve, tirjajoč, da se jim prizna prvenstvo pred vsemi drugimi notranjepolitičnimi problemi, trčil na odpor.
9	fr-	V	%
Posledice nasilja ■	so
rodile vsak dan večje zlo. Najbrž je Pribičevič uvidel, da je zaveden od svojega temperamenta, zagrizen v idejo, šel predaleč, da se je namestil, da bi se približal cilju, od njega vedno bolj oddaljeval.
• . ,^azo^aran, pa tudi izigran, je iskal Pribičevič dodira z Radičem, svojim najhujšim protivnikom in ga je tudi našel.
• !^i /Negovi poti so mu brez pridržka • sledili vsi njegovi najožji sodelavcu ki so ga pozneje v dneh preizkušnje --r z malo izjemo — izdali. zapustili in zatajili. Na seji SDK z dne 1. avgusta 1928, ki je sprejela osnovne principe državne ureditve, so bili vsi zaključki storjeni soglasno in kakor ugotavlja Pribičevič, z veliko trpkostjo v pismu svojim1 političnim1 prijateljem od avgusta I. 1. »so jih sprejeli tudi naši dezerterji (iz vrst bivše SDS, op. ur.)«.
Tok dogodkov je med tem krenil v smer, ki jo je v prvih letih postan-
Pogajanja v tekstilni industriji
Odpadle so poslednje ovire
Iz kraljevske banske uprave smo sprejeli dne 16. septembra to-le obvestilo:
Sporočeno je že, da se pogajanja o kolektivni pogodbi tekstilnega delavstva niso mogla pričeti, ker so delavci v tekstilnih tovarnah v Kranju in Škofji Loki stavkali na nezakonit način. Na poziv gospoda bana so tekstilni delavci povsod v banovini izpraznili tovarne, razven v Kranju in Škofji Loki, kjer so tovarniški objekti ostali zasedeni tudi dalje. Da bi se zaščitilo razsodno in disciplinirano delavstvo, ki je v pretežni večini, in da bi se pogajanja mogla pričeti čimprej, je žandarme-rija, kombinirana s policijsko stražo i
iz Ljubljane, davi med 4. in 6. uro izpraznila vse tekstilne tovarne v Kranju: delavstvo se oboroženi sili ni zoperstavljalo. Testilni delavci v Škofji Loki, ki so tvorniške objekte imeli zasedene iz solidarnosti s
Pogajanja so vendarle pričela v četrtek, 17. ob 2. uri pop. v knjižnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Vodi jih banovinski inšpektor dela inž. Baraga.
Za delodajalce so navzoči predsednik Zveze tekstilnih industrijcev Josip Kavčič, Ehrlich, Mitrovič, inž. Burger iz Maribora, direktor »Jugo-1 češke« Horovvitz in tajnik Zveze in-»_________________________________________
kranjskimi tekstilnimi delavci, so po dogodku v Kranju tovarne izpraznili. Potemtakem so dani vsi pogoji za takojšnji pričetek pogajanj. Izdan je poziv podjetnikom in delavcem, da pošljejo zastopnike.
dustrijcev dr. Golia.
Za delavsko skupino so navzoči člani centralnega tarifnega odbora Jakomin, Lombardo, Bučar in delavski zaupniki iz vseh podjetij (iz Maribora šest); razven tega tudi za Delavsko zbornico Uratnik in Gol-majer.
Upati je, da bodo pogajanja sko-ro zaključena.
Pred zakljuikom pogajanj?
Volilna zmaga danske socialne demokracije
S parolo: Proč s senatom:! je pridobila več kot 63.000 glasov. Na njeni listi je izvoljenih 767 volilnih mož
Dne 15. t. m. so se vršile na Danskem volitve tkzv. volilnih mož, ki bodo 22. novembra volili 28 (nekaj manj kot polovico) senatorjev, katerim je po osmih letih iztekel njihov mandat.
Pri teh volitvah so volili samo nad 35 let stari državljani.
Razmerje glasov je tako-le:
Socialni demokrati 228.704 (pri prejšnjih volitvah 166.382) in 767 volilnih mož; konservativci 118.110
(prej 77.757) in 381 volilnih mož, radikalna levica 57.070 (53.979) in 178 volilnih mož: neodvisna ljudska stranka 19.803(0) in 48 volilnih mož. Nemški naciji so dobili 3 volilne more; ostala nemška manjšina pa 30.
*
Socialnodemokratična vlada je z izidom1 volitev izredno zadovoljna. V »Sozialdemokraten« piše ministrski predsednik Stauning. da so te volitve pravi izraz zaupanja volilcev
vladi, ki se nahaja že sedem let na krmilu. Doslej je delo vlade oviral reakcionarni senat, v katerem vlada ni imela večine. Vlada je zmagala s parolo: Proč s senatom! — Tudi ostali listi pišejo, da stopa sedaj vprašanje spremembe ustave na Danskem v odločilno fazo.
Volitve pa so tudi pokazale, da gre na Danskem, kot na vsem severu, razvoj nevzdržno v pravcu k socializmu.
Križarska volna nemškega nacizma
Pravo ozadje: Fašizem pripavlja zavojevan je novih ozemelj na vzhodu in prepad v Evropi
V	članku pod naslovom »Signali iz Niirnberga« razpravlja Carl Misch v »Pariser Tagblattu« o strankinem kongresu nemškega fašizma, ki se je vršil te dni in pravi: »Ali se nahaja Evropa na predvečeru pohoda kljukastega križa? Ali se Hitler že sedaj pripravlja, da povede nemški narod proti vzhodu? Muogokaj govori za to. Pred vsem njegov pritajeni vzdih v nagovoru na »fronto dela«, ki ga je imel preteklo nedeljo: »Ako bi imeli Ural, Sibirijo in žitna polja Ukrajine, bi ustvarili paradiž na zemlji.« Ukrajina je cilj pisatelja knjige »Mein Kampf«, tam hoče dobiti zemljo in hrano za 100 milijonski nemški narod. Geslo o križarski vojni se zelo dobro ujema z zahtevami dnevne zunanje politike. Nastajajočemu dinamičnemu bloku držav lahko služi kot kit. z njim1 se lahko ustvari fašistična internacionala. Že je to mi-
ka Jugoslavije inauguriral Pribičevič sami, s to razliko, da so v ozadju nastopile druge sile. Sledila je katastrofa.
Po tragičnih dogodkih v parlamentu in smrti obeh Radičev 1928 je bil Pribičevič predstavnik SDK in je dan pred v • M .	6. januarjem
poslednjič tolmačil zahteve SDK koalicije na najvišjem mestu. v -•
Leta 1933 je odšel v inozemstvo, ali gotovo ne v nameri, da tam utone v pozabljenju. In vendar se je točno tako zgodilo.
V	svojem že prej omenjenem pismu se bridko pritožuje: »Opažam, da združena opozicija ne vodi računa o nas. kakor da bi nas (Samostojnih demokratov) ne bilo. Govore vedno
sel lepo formuliral nek duhovit zunanji udeleženec niirnberškega kongresa z besedami: Fašintern proti kominterni.
V celotni kompoziciji govorov pa zveni parola križarske vojne vendarle nekam čudno. Mogoče naj služi le kot maska, kot sredstvo za prevaro? Vzemimo, da bi se zasramovani in ozmerjani pustili izzvati. Med Berlinom in Moskvo bi nastal konflikt. Politični zavezniki Rusije v Evropi, v Pragi in Parizu, bi bili iznenada postavljeni pred težke odločitve. Nemčija zavlačuje konferenco petorice nekdanjih locarnskih sil. S temi v zvezi zasluži neko mesto v govoru Gobbelsa še prav posebno pozornost: »Kar delamo mi, ne bo odločeno... z meglenimi, nedoločenimi poizkusi ustvariti neko kolektivno povezanost, ki bi ustvarila v Evropi nepregleden položaj in jo vezala.« S tem1 je torej rečeno,
strogo samo o bloku Davidovič-Ma-ček-Jovanovič, a nas enostavno preidejo. Ne samo, da ne govore o meni, nego tudi ne o naši stranki.«
Toda kljub razočaranju in bolečim izkustvom! je umrl, glasno izpovedujoč svoje prepričanje: »Zgodovina pozna tudi večne principe. Tako je večen princip demokracija ... suverenost veličanstva naroda.«
Smrt je otela Svetozarja Pribičeviča pozabljenju.
Banke ne plačajo prenosne takse.
Finančni minister je odredil, da banke v bodoče ne bodo več plačale prenosne takse od nepremičnin, katere kupijo na javni dražbi.
da Nemčija odklanja sklenitev novega, res učinkovitega locarnskega pakta. Hitler hoče imeti svobodne roke, in da bi ga pri tej njegovi akciji v Evropi ne ovirali in da bi odvrnil pozornost evropskih narodov od svojih; priprav, zato oznanjajo njegove fanfare križarsko vojno proti bolševizmu.
Vsekakor so to zelo razločni signali, ki se čujejo iz Niirnberga, treba je samo da izločimo preglasno godbo, ki jih spremlja in krije. Ali bodo narodi te svareče signale čuli in razumeli?«
Jugoslavija dobi petrolejske koncesije v Rumunili
Rumunija v zameno baker
Med Rumunijo in Jugoslavijo je bil ob priliki bivanja ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča v Bukarešti podpisan dogovor o dobavah rumunskega bencina Jugoslaviji; razen tega bo Jugoslavija dobila tudi petrolejske koncesije v Rumuniji, da bo lahko v lastni režiji pridobivala nafto.
V	zameno bo Jugoslavija dobavljala Rumuniji baker.
Zahteve angleškega delavstva
40 urni delovni teden in plačani dopusti v Angliji
Kongres angleške strokovne zveze v Plvmouthu je sprejel resolucijo, v kateri zahteva 15 dnevni plačani dopust in uvedbo 40 urnega delovnega tedna.
Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Boj španskega ljudstva za svobodo
Krvavi boji trajajo
Vesti, ki prihajajo iz Španije, potrjujejo domnevo, da tako vlada, kot tudi uporniki še vedno zbirajo svoje sile in se pripravljajo, če ne na odločilni udar, pa vendar na bitke v večjem obsegu.
Uporniki so nameravali presenetiti vladine čete
pri Talaveri,
zapadno od Toleda. Krivoprisežnim generalom: naklonjeni listi katoliške akcije so že celo poročali, da so uporniki pri Talaveri prodrli fronto in v enem dnevu napredovali za celih 60 kilometrov. Za take uspehe bi jih ne zavidalo samo vsako armadno vodstvo, ampak tudi vsak maratonski tekač. Gotovo je, da so uporniki hoteli ustvariti prodor fronte, toda vodstvo vladinih čet jih je prehitelo s tem, da je na tej točki koncentriralo nove. sveže čete.
Pred Cordobo in Granado, ki ju oblegajo vladine čete, ni posebnih dogodkov.
Na severnem bojišču
se je po izpraznitvi San Sebastijana povlekla vladina vojska v Bilbao, kjer pričakujejo, da bo prišlo v teku par dni do večjih bojev. Teren je tu močno hribovit in za obrambo prikladen.
V	tem predelu dežele so naseljeni Baski, ki so z madridsko vlado samo zato, ker vedo, da smejo samo od nje pričakovati popolno avtonomijo, katero si žele, kot si jo žele Katalonci.
Boji okoli Saragosse
trajajo. Tu napadajo vladine čete. Toda ves teren je močno utrjen in se je treba boriti za vsako ped zemlje.
Tekma v oboroževanju
Glavna skrb madridske vlade je, zbrati dovolj orožja in municije za opremo svojih čet, da nadkrili redno vojsko krivoprisežnih generalov, ki so ne samo v posesti skladišč municije in orožja, ampak tudi prejemajo pomoč preko Portugalske.
Španski uporniki poročajo, da šteje njih vojska 500.000 mož. Samo pred Madridom imajo 170.000 mož.
Če primerjamo te številke z vladinimi četami, ki jih je doslej pred Madridom okoli 40.000, je to velika razlika. Ni pa verjetno, da bi uporniki razpolagali s takimi silami. Pač pa so uporniške čete bolj oborožene, ker jih zalaga Portugalska in drugo fašistično inozemstvo, pa tudi zato, ker so krivoprisežni generali pred vstajo nakupičili municijo in orožje v skladiščih v tistih krajih,
ki so jih v naprej izbrali za oporišča svojega veleizdajniškega početja.
»Krvoločne zveri«
Madridska vlada je dovolila vsem ženam, staršem in otrokom ter sploh vsem1, ki se nahajajo v obleganem, na pol porušenem gradu Alcazarju v Toledu, da lahko svobodno zapu-ste grad. Vlada jih bo namestila v samostanih, kjer bodo lahko bivali svobodno pod zaščito čilskega poslanika. Take so te »krvoločne zveri«.
Zakaf so Španski kmeti za legalno vlado
Dopisnik beograjske »Politike«, M. S. Petrovič, poroča iz Madrida, da so španski kmeti absolutno za legalno vlado. Dopisnik opisuje španske razmere, v katerih je na eni strani strašno siromaštvo, na drugi pa preobjestnost. V Španiji je 75 odst. kmetiškega prebivalstva. Prva republika je padla 1873, ker ni mogla rešiti agrarnega vprašanja. Leta 1931 so dobile demokratske stranke večino, izgubile so jo 1933, ker niso izvedle agrarne reforme. Dne 16. februarja letos so ostale desničarske stranke v veliki manjšini, ker so opustile izvedbo agrarne reforme. Razmere so pa različne.
V severozahodnih oblastih, v Galiciji, Asturiji, Leonu in Zamori, so še fevdalni odnošaji. Kmeti obdelujejo tujo zemljo, morajo pa dajati do 85 odst. pridelka fevdalcu. Drugod imajo zemljo v najemu. Kmetijstvo v splošnem je silno zaostalo. Fevdalci niti ne puste zemlje obdelovati.
V Soriji je bilo 76 odst. in v Valen-ciji 65 odst. zemlje neobdelane. Sedanja vlada je izvajala agrarno reformo. Vendar je še nad 3 milijone kmetiških delavcev in najemnikov ' brez zemlje. Kmetiški narod je zato logično za legalno vlado ter izjavlja, naj pride kar hoče, samo ne strašna fevdalska pest.
KatollSki duhovnik Španskim sobratom
Dopisnik praškega »Sozialdemo-krata« poroča, da je imel priliko slišati v Madridu govor katoliškega duhovnika Garcia Morales, ki je rekel, da se mora vsak kristjan sramovati, če v tem boju med bogatim in siromašnim najde duhovnike, oznanjevalec krščanskega nauka o
uboštvu na strani bogastva. Škofom je rekel: Če bo nova španska kultura ateistična, ne obtožujte laiško šolo ali rusko propagando; marveč iščite krivdo pri sebi! Vi ste imeli v Španiji stoletja vso oblast in ves denar.
Portugalska krSi nevtralnost
' V mednarodnih krogih so vedno bolj začudeni nad zadržanjem Portugalske. ki noče sodelovati v odboru za ohranitev nevtralnosti v španski državljanski vojni. Zadržanje Portugalske kaj lahko privede do zapletljajev, ki bi mogli potegniti v
vrtinec tudi ostali svet. Zdi se pa, da Portugalski dajata potuho Italija in Nemčija, ki sta za nevtralnost, za hrbtom pa rujeta in podpirata upornike s pomočjo in preko Portugalske.
Nobene razširitve lludske fronte na desno v Francili
Socialisti odklonili komunistični predlog
Francoski komunisti so predlagali, da se ljudska fronta razširi tudi na desničarske stranke in napravi nacionalna fronta. Socialisti so odgovorili, da ljudska fronta, ki je zgrajena na pozitivnih točkah svojega programa, taki zahtevi ne more ugoditi, ker bi s tako razširitvijo prišli v ljudsko fronto reakcionarni elementi, ki bi samo ovirali delovanje fronte v zmislu programa ter
Ali si ie poravnal naročnino? Ako ie no, ispolni svojo dolžnosti
povzročali spore s svojimi reakcionarnimi predlogi in iniciativami. Komunisti so sedaj svoj predlog umaknili.
Stavke v Franciji
Stavke za izvedbo socialnih zakonov bodo skoro zaključene.
Listi, ki so to gibanje napihovali in hoteli na vsak način, da pride v Franciji najmanj do revolucije, meneč, da bo potem prišel ugoden trenutek za reakcijo, so že danes razočarani.
Trgovinska poga-lanla Berlin-Mo-skva
Dvojno lice nemškega fašizma
Iz Berlina poročajo, da bodo v najkrajšem času začela trgovinska pogajanja med Berlinom in Moskvo. Tem pogajanjem nemški fašistični voditelji ne morejo izbegniti, ker nemška industrija nujno rabi surovine.
Kako le bodo to vest sprejeli tisti nemški državljani, ki so pred par dnevi v Niirnbergu poslušali Hitlerja in Goebbelsa, ki sta oba odklonila vsak dodir z Rusijo? Star nemški pregovor pravi: Wer schimpft, der kauft!
Doma in svetu
Socialist, Socializem je znanost, veda, zato se ga težko priučimo in
še težje ga izvajamo, ker nas okoli in okoli obdaja mentaliteta, ki nasprotuje socializmu. Socializem je nauk o novi ureditvi človeške družbe, to je razmerja med ljudmi. Socializem pa tudi uči, kakšen mora biti človek, ki si hoče vsaj po možnosti prilastiti vse one lepe vrline z ozirom na sedanjo družbo in z ozirom na somišljenika ali sočloveka sploh. Lahko plehko poznamo teorijo o socializmu, lahko jo poznamo temeljiteje, toda pravi socialisti smo šele takrat, če postane tudi naš osebni jaz socialističen, če si prilastimo vrline, ki jih pričakujemo od vseh socialistov. Prej nismo izvršili svoje dolžnosti.
•
Razlastitev. Nihče ne verjame, v kako obupnem stanju se nahajajo kmetje; ne glede na stare dolgove, katerih trenutno ni treba odplačevati, ne morejo poravnati niti novih obveznosti. Iz Slov. Goric nam poročajo, da tamkaj prodajajo kmetom živino iz hlevov, ker ne morejo plačati nezaščitenih dolgov. Pri tem se dogajajo neverjetne stvari; n. pr. kravo, ki je vredna vsaj Din 1500, izdražbajo za Din 500 itd. Navadno gre pri vsaki dražbi živina za eno tretjino cene. Kmet trpi strašno škodo; ne samo, da mu vzamejo živino za naravnost smešno ceno, mu ostane še dolg, ker izkupiček dražbe ne zadostuje za kritje zneska, za katerega je bil zarubljen. Prodaja živine za eno tretjino cene pomeni naravnost razlastitev ubogega kmeta, od česar pa ima dobiček špekulant, ki na takih dražbah nastopa kot kupec. Medtem ko se kmet pogreza v revščino, drugi na njegov račun bogate. Čudno je to, da »Slovenec«, ki ima vendar svoje poročevalce širom Slovenskih Goric, o teh žalostnih stvareh' nič ne piše. Namestu, da grmi proti socialistom, ki da hočejo razlastitev kmeta, naj bi povedal nekaj na naslov tistih, ki so z razlastitvijo kmeta že pričeli, '->•	+
Izboljšanje delovnih pogojev ene stroke delavstva pomeni boljšo zaposlitev druge stroke delavstva. V »Politiki« piše s. Milorad Belič o pomenu delavskih mezdnih gibanj za poživljenje narodnega gospodarstva in s tem za boljšo zaposlitev delavstva drugih strok. Rudarji v Trepči so si priborili izboljšanje mezd za Din 5 dnevno, kar znese pri številu 2000 rudarjev Din 10.000 dnevno. Teh Din 10.000 delavci ne obdrže zase, ampak jih potrošijo in s tem podpirajo trgovino, obrt in industrijo. Razen tega so si ti rudarji priborili, da jim uprava rudnika mora dati tudi potrebno milo za umivanje po izvršenem delu. Iz higijenskih ozirov je to pridobitev rudarjev treba vsekakor toplo pozdraviti. Blagodejne posledice tega dogovora med rudarji in podjetjem pa se občutijo tudi na drug način. Podjetje
L. Nlkulln:
Teleije stegno
Jeseni leta 1920. je prišel s fronte v Petrograd poveljnik divizije Puškin. Bil je ranjen. S seboj je pripeljal dvajset kilogramov bele moke, pet kilogramov sladkorja v kockah in telečje stegno. Puškinov vojaški sluga Malaj je varčno nosil zapečateno pločevinasto, s svincem zalito ročko z napisom »vnetljivo«. Mesto je bilo lačno in pusto kakor snedeno jajce. Proti koncu novembra je zapadel prvi sneg in pobelil ulice; opoldan je kopnel, a zvečer zopet zmrznil: skratka vreme je bilo popolnoma nedoločeno. Prav tako nedoločeno je bilo tudi naše življenje v »mestnem hotelu štev. 1«. Nekateri izmed nas so morali odriniti v vojsko, na Don; dobili so pohodno opremo in po sto cigaret ter so vsak dan čakali odhoda. Med stalne goste mestnega hotela št. ena smo se lahko šteli samo jaz, kosmati pesnik Razin in plavooka Anica, preisko-
valna sodnica pri kazenskem sodišču. Puškin z Malajemi je prišel k meni ob šestih zjutraj naravnost s kolodvora; vrgel je na posteljo kučmo in kožuh in postavil v kot belo, težko sabljo nekdanje gardne konjenice. Malaj je skrbno razložil po mizi moko, sladkor, telečje stegno in posodo z napisom »vnetljivo«. Nato se je Puškin pokril s kožuhom in zaspal na divanu, a Malaj je krenil barantat na starino. Tudi jaz sem bil zadremal in naposled zamudil sejo odbora za ustanovitev šole šepetal-cev. Zato pa sem še ob pravemi času prišel k drugi seji, kjer so razpravljali o večernih jezikovnih tečajih za petrograjske pomorščake. Utegnil sem celo načečkati strupeno pismo državni zalogi ljudskih knjig, ki še vedno ni poslala 800 izvodov Ro-rnain Rollandovega »Jean Cristo-phea« in 300 pomanjkljivih izvodov starega »Almanaha proletarske poezije« gledališkim knjižnicam po pe-trograjskih tovarnah.
Ob štirih popoldne sem se moral udeležiti nujne seje agitacijskega oddelka pri društvu književnikov. A naš avtomobil, trhli Peugeot, ki je s šoferji vred popil ogromno količine špirita, ker takrat ni bilo bencina, je obstal na mostu čez Nevo. Tu nas je dohitel prvi oddelek onih, ki so odhajali na Don. Korakali so* po prazni široki ulici in prepevali. Mi, ki še nismo bili vpoklicani, smo stali z aktovkami pod pazduhu in spoštljivo zrli sprevod. Devet mojih dobrih tovarišev je že odrinilo s tem oddelkom, in samo trije so se vrnili. Avtomobil je naposled odpovedal docela. Pritaval sem domov peš šele ob sedmih zvečer. Dvajset mož je posedalo na mizi, oknu, postelji in kadilo Puškinove cigarete. V oblakih dima so korakali sem in. tja igralci, umetniki in Puškinovi tovariši, mladi gojenci rdeče vojne akademije, sami lačni in veseli mladiči. Malaj je nalival čaja v kozarce, skledice in pločevinaste vrče. Vsi so
pili čaj, ker je Puškin pripeljal tudi sladkor, in po več ljudi je čakalo na kozarce. Ob osmih zvečer so hoteli vsi v gledališče. Tedaj pa je prišla gospodična sodnica, plavooka Anica, in rekla: — Kostja je pravkar telefoniral. Vabi na obisk. Obhaja danes rojstni dan svojega Sergeja,
Zato so vsi sklenili, da pojdejo h Kostji počastit novorojenčka. Seveda ni bilo vsem znano, kdo sta Kostja in mali Sergej. A zvedeli so, da je Kostja naš, da slika agitacijske plakate za državno založbo in da je njegov sinček star dve leti. Razin, ki je bil kljub poeziji zelo praktičen, ni pozabil povedati, da ima Kostja čaja, kruha in marmelade.
—	Že prav, — je rekel Puškin in dvignil z desnico vrečo moke, z levico pa telečje stegno. Jaz serro se oprtil z vrečo s sladkorjem. Postavili smo se v vrste in dvajset nas je zapustilo mestni hotel.
(Dalje prihodnjič.)
je takoj po sklenitvi pogodbe naročilo v neki tovarni velike količine mila in bo seveda sedaj naročalo še naprej. S tem pa imajo tudi delavci v prej omenjeni tovarni mila mnogo izgleda na boljšo in trajnejšo zaposlitev.
Država toži JNS na plačilo stroškov prevoza 100.000 udeležencev niške manifestacije. Državno prvo-braniteljstvo v Beogradu je vložilo proti vodstvu JNS tožbo na plačilo stroškov prevoza 100.000 udeležencev ob priliki znane strankine manifestacije v Nišu, dne 23. aprila 1933. Jugoslovanska radikalna seljačka demokracija (tako se je tisti čas na-zivala sedanja JNS) se je tedaj dogovorila z generalno direkcijo državnih železnic glede proste vožnje udeležencev proti naknadnemu obračunu. Na podlagi tega dogovora je organizirala generalna direkcija nič manj kot 70 posebnih vlakov iz vseh delov države v Niš. Manifestacija je minila, na obračun so pa pozabili. Sedaj so pri generalni direkciji d. ž. izkopali dotični akt in ga oddali državnemu prvobraniteljstvu z nalogom, da naperi tožbo proti vodstvu JNS na plačilo stroškov prevoza 100.000 udeležencev. Proces bo vsekakor zanimiv, ker bo pokazal, kako je gospodaril avtoritativni režim JRSD z državnim pre ^oženjem. To\,	•	-•	’*>
JRZ v Novem mestu. Jugoslovanska radikalna zajednica je priredila v Novem mestu v nedeljo shod, na katerem je tudi povedala, da je minister v pokoju dr. Fran Kulovec glavni banovinski trajnik JRZ v dravski banovini (za meščanske politične kroge). Na shodu so zahtevali popolno avtonomijo Slovenije. Govoril je tudi g. Smersu, ki je rekel, da ima naš narod dva sovražnika, inozemskega tovarnarja in domačega liberalnega oderuha. Komunizem pa je še nevarnejši, ker se skriva pod masko borca za delavske pravice. Te namreč plačuje ruski denar.
—	G. Smersu je govoril kot zastopnik delovnih slojev. Prireditev je označil »Slovenec« kot prireditev resnične slovenske ljudske fronte. Ta konstatacija bo povzročila precejšnjo zmedo med JRZ člani, ki vedo iz »Slovenčevih« poročil, da se za označko »ljudske fronte« skrivajo prav nevarne reči in da so to parole, ki niso zrasle na domačem zeljniku, ampak ...
Kartel želez olivam se ustanavlja. Pristopiti namerava tudi državna železolivarna v Varešu.
Prepoved otvarjanja veleblagovnic, proti katerim se trgovci bore z vsemi silami, bo, kakor poročajo iz Beograda, 27. oktobra t. 1. ukinjena.
Gibanje grafičnega delavstva v Beogradu. Vi Beogradu vladajo v grafični stroki zelo neurejene razbere. Da temu napravijo kraj, sc grafičarji predložili tiskarnarjem sklenitev kolektivne pogodbe tudi v onih podjetjih, kjer je doslej ni bilo. Podjetniki pa so ta predlog odklonili z motivacijo — da bo itak izšla uredba o minimalnih mezdah. Beograjska javnost se temu bedastemu odgovoru smeje. Grafičarji pa bodo te dni odločili o nadaljni svoji taktiki.
Teden Rdečega križa je od 20. do
26. t. m. Vsa pisma je kolkovati s posebnimi kolki po Din 0.50.
Španska vlada plačuje. Korespondenca Estrop poroča, da madridska vlada plačuje vse svoje obveznosti v inozemstvu, kljub temu, da je do 15. septembra proglašen moratorij. *
Nemima Avstrija. Zadnje čase so bili izvršeni razni poizkušeni bombni atentati v vlakih in na železniške objekte. V poštnem vozu št. 181 je dne 9. t. m. eksplodirala neka pošiljka in zapalila voz. Del poštne ambulance je zgorel. (Naša redakcija je prejela pismo, ki se je prevažalo v tej ambulanci. Pismo je nekoliko obžgano, na zadnji strani pa je z velikimi črkami natisnjeno, da je bilo pismo poškodovano pri požaru v poštnem vozu.) Povzročitelji teh atentatov niso znani, zato je tudi popolnoma neresna trditev, da gre za komunistično akcijo. Res pa
7g MŽiU Utaiev
Ljubljana
Strojniki in kurjači za ureditev delovnih odnosov s kolektivno pogodbo. Organizacija strojnikov in kurjačev je pripravila osnutek kolektivne pogodbe. Zahtevajo minimalno meseč/no plačo Din 1500. Strojniki pri par-
nih kotlih s preko 40 PS naj prejemajo Din 10, kurjači pri parnih kotlih z nad 4 atmosferami Din 7.50 urne mezde. Nadalje 7 do 14 dnevni dopust in poseben mesečni prispevek za stanovanje.
Maribor
Ne klevetajte! »Slovenski dom« piše, da so nekateri marksisti v Mariboru hujskali, da naj tekstilno delavstvo ne izprazni tovarn. Resnici na ljubo moramo ugotoviti, da je delavstvo izpraznilo tovarne 13. t. m. Ostale so samo straže, kakor je bilo to na javnem zborovanju vsega delavstva v soboto, dne 12. t. m. v prisotnosti predstojnika mestne policije in pozivno na pismeno zagotovilo g. bana dogovorjeno. 17. t. m. zgodaj zjutraj pa je policija izterala tudi te straže. Naj se »Slovenski dom« poprej informira, kakšen je dejanski položaj, pa ne, da po nepotrebnem kleveta!
Priključitev greznic na kanalsko omrežje. Nek hišni lastnik, ki ima svojo hišo skoro na periferiji mesta, je dobil nalog od mestnega predsedstva, da mora svojo greznico priključiti na kanalsko omrežje, v nasprotnem slučaju da bo mestna občina sama izvedla priključek na stroške posestnika. Posestnik bo imel s priključkom ogromne stroške, ker občina pred leti ni vpoštevala njegove zahteve, da bi položila kanal globlje v zemljo, kakor bi bilo to za normalen priključek hišnega odvodnega kanala potrebno. Zdi se Inam potrebno opozoriti predsedstvo mestne občine, »> * - ’' iis .•••-•» nastopi tudi proti tistim hišnim posestnikom v centru mesta, n. pr. v Sodni ulici, ki še danes nimajo niti greznic, kaj šele priključek na kanalizacijo in vsak večer sproti odvažajo fekalije kar v sodčkih. Tudi tu bi gradnja greznic in priključek na kanalsko omrežje mnogo stala. Toda kar velja za posestnika na periferiji, naj velja tudi za posestnika velikih zgradb,
Celje
Ali bo konec pretepanja delavstva v tovarnah?
Ni se še poleglo vznemirjenje v tovarni Westen radi pretepanja delavke, ko se je zopet delavstvo razburilo v tekstilni tovarni Bergman in drug radi sličnega dejanja. Mojster L. J. je udaril delavko K. A,, češ, da se igra, ker je po njegovem mnenju zvečer prehitro prižgala luč. Le treznim zauptiikom se je zahvaliti, da ni prišlo do večjega incidenta. Zaupnice so zadevo takoj javile v pisarni. Kako bo podjetje nagradilo dotičnega mojstra, ne vemo, eno pa povemo v naprej, da naj bo to zadnji slučaj, sicer ne odgovarjamo za eventuelne posledice.	Tekstilke.
Opomba por. Izgleda, da je pretepanje delavstva v tovarnah v zadnjem času preračunana taktika. Pozivamo vse merodajne faktorje, da se za stvar zanimajo in povedo brezvestnežem, da smo 1 ■ v pravni državi.
KINO .METROPOL', CELJE
V soboto 10., nedeljo SO. In pondeljek 21. septembra
velefilm junaštva ruskega oficirja
Mihajlo Strogov, carjev sel
V glavni vlogi: ADOLF WOLBR0CK Matineja v soboto ob 16 url, v nedeljo ob 7,11 url
in v pondeljek ob 16. uri (4. uri popoldne)
3 smeha polni programi v enem sporedu
Vsi prostori pri matinejah Din 3’—
Sv. Pavel pri Preboldu
Delavstvo izpraznilo tovarno
Po sklepu tarifnega odbora tekstilcev radi banske naredbe o stavkah je tukajšnje delavstvo ha podlagi poročila in poziva s. Vodopivca iz Celja v petek, dne 11. t. m. ?veder izpraznilo tovarno ter pred 6. uro izročilo v navzočnosti g. sreskega načelnika pregledane tovarniške objekte in blago
ki se povrh tega zelo dobro amortizirajo, v sredini mesta.
Izboljšanje razsvetljave na državnem mostu. Razsvetljava na državnem mostu je zelo pomanjkljiva. O tem je že svoje čase razpravljal občinski svet in so bili izdelani načrti v svrho izboljšanja razsvetljave. I • "ki -!• 1' iM’h so sedaj začeli z deli. Postavili bodo par Inovih kandelabrov na ograji v sredini mosta in namestili par svetilk vrh cementnega stebrišča pri dovozu na most. V prvotnem načrtu je bilo, da se postavijo na mostu v primerni višini in oddaljenosti drug od drugega železni loki, tako da bi žarnice visele nad sredino cestišča in enakomerno razsvetljevale cestišče ter oba hodnika.
Surov napad. V torek zvečer je gnal nek gonjač živino po cesti proti Studencem in je spotoma ogovoril vpokojenca d. ž. Karla Kreuha, proseč ga, naj mu pove, kje se nahaja nek mesarski mojster. Naproti je prišel Bosanec Kežman Solem, ki se je pričel norčevati iz gonjača. Kreuh je izzivača zavrnil, ta pa je ves divji segel v žep, izvlekel nek predmet iz njega in s tem udaril Kreuha po levem licu, da je bil hipoma ves v krvi. Z zadevo se bo pečalo sodišče. Težko je z ljudmi, ki jim manjka potrebna izobrazba.
Strojniki in kurjači pozor! Za dne 27. septembra sklicuje strojniška in kurjaška sekcija sestanek, kateri se bo vršil v prostorih v 2. (nadstropju Delavske zbornice v Sodni ulici s pričetkom ob 9. uri dop. S. dr. Reisman bo predaval o socialni zakonodaji s posebnim ozirom na strojnike in kurjače. Pridite vsi! — Odbor.
v pohvalno lepem redu zastopnikom podjetja.
Disciplinirano delavstvo je postavilo Pred vbodom tovarne močno stavkovno stražo. Naslednji dan, t. j. v soboto, dne 12. t. m. ob 5. uri popoldne pa je bil sklican shod Splošne delavske strokovne zveze v gostilni Strožič v Kaplji vasi.
Shodu je prisostvovalo okoli 400 delavcev. Za centralni tarifni odbor je prvi poročal g. Rupnik iz Ljubljane. V navzočnosti vsega tekstilnega delavstva, kakor tudi mnogo ostalega proletarijata, je govornik poročal o pomenu boja, ki ga bije tekstilno delavstvo. Nadalje je poročal s. Vodopivec iz Celja, ki je predvsem izrazil svoje zadovoljstvo nad disciplino in solidarnostjo delavstva. Pojasnil je pomen kolektivne pogodbe in navedel nekaj primerov iz organizacijskega življenja ostalih strok. Zborovalci so mu burno pritrjevali. Disciplinirano delavstvo je kdnčno potrdilo, da hoče vztrajati do konca, da uveljavi svoje upravičene zahteve. V najlepši harmoniji je nato predsedujoči zaključil nad 2 uri trajajoči shod.
Hrastnik
Vse naročnike »Delavske Politike« v steklartii in kemični tovarni, ki so zaostali s plačilom naročnine, prosimo, da izpolnijo svojo dolžnost čim preje. Vsak zaveden delavec mora vedeti, da naš list nima drugih dohodkov kot naročnino, človek, ki si list naroči, pa potem lista v redu ne plačuje, postane s tem nekak podpornik simpatizerjev svetovne reakcije. — Poverjenik.
Lep napredek zaznamuje naša občinska gasilska četa. Desetletja si društvo hi moglo nabaviti potrebnega orodja, sedaj pa je v teku 4 mesecev od zadnjega občnega zbora dobilo eno motorno brizgalko in en avto. Mogoče je k temu pripomogla reme-dura, ki je bila izvršena na zadnjem obč. zboru. Gasilcem navedenega društva iskreno čestitamo k uspešnemu delu. Delavci.
je, da so doslej take in slične teroristične akcije izvajali le nacisti.
Dobro trguješ — če nič ne plaču-ješ. Nemčija je v zadnjih dveh letih podvojila vrednost svojega izvoza v balkanske države. To je storila na ta način, da je vršila nakupe v balkanskih državah, katerih pa ni plačala in s tem1 prisilila svoje upnike, da so namestu denarja začeli jemati od nje blago. To blago pa je ne samo slabše kvalitete, ker v Nemčiji uporabljajo namesto surovin razna nadomestila, ampak tudi mnogo dražje, tako da bodo posamezne države, namestu da bi od Nemčije dobile izplačan višek za izvoženo blago, nazadnje še njej dolžne. 7
Atentator na angleškega kralja obsojen. Londonsko porotno sodišče je obsodilo 32 letnega Mac Mahona, ki je poizkušal 16. julija izvršiti atentat na angleškega kralja, na pol leta prisilnega dela. Mahbn je bil najet. Izjavil je, da je o atentatu poročal vojnemu ministru ter da ni hotel ostrašiti kralja, ampak ga le rešiti, ker drugi zarotniki bi bili na-
pravili drugače. Sodišče se z bajkami ni bavilo, pač pa Mahona obsodilo.
Cehoslovaška bo investirala v treh letih 15 milijard kron. Ministrski predsednik dr. Hodža je povabil časnikarje praških dnevnikov k sebi in jim sporočil med drugim, da bo vlada v prihodnjih treh letih izdala za investicije 15 milijard dinarjev.
800 m visoka gora se je zrušila v jezero Loen na Norveškem, kar je povzročilo, da je jezero izstopilo čez bregove, poplavilo dve vasi in ju uničilo. 76 prebivalcev je utonilo.
Manevre sovjetske armade so pravkar zaključili. Čehoslovaški listi prinašajo izjave vojaških strokovnjakov zunanjih držav, ki pravijo, da je armada, kar se oborožitve tiče, najmodernejše oborožena. Zlasti so vojaški strokovnjaki občudovali izkrcavanje vojaških oddelkov iz letal za sovražnikovim hrbtom.
Aleksander Zaimis, zadnji predsednik grške republike pred vzpostavitvijo monarhije je 15. t. m. umrl na Dunaju.
Trbovlje
S. Jakob Klenovšek zopet na občini
Po dolgotrajni mučni bolezni je župan trboveljske občine s. Jakob Klenovšek toliko okreval, da je dne 14. t. m. zopet nastopil svojo službo kot predsednik občine. Človek ima prijatelje in nasprotnike. Tako je tudi s. Klenovšku želela večina trboveljskega prebivalstva, osobito pa delavstvo, da bi čimprej okreval ter mu pri zopetnem nastopu težke in odgovorlne službe iskreno in sodružno čestitamo! Upamo in želimo, da bo njegovo zdravje trajno, ker smo ga v času bolezni težko pogrešali. Na naše največje veselje ga ni strla bolezen, niti ne politično valovanje. Hrabro je prenašal težko bolezen in se je sedaj z njemu lastno žilavostjo lotil tudi občinskega posla, ki je vse drugo kot zavidljiv.	I	-
Ptuj
Izlet Slovenjeblstričanov. V nedeljo so nas v lepem številu obiskali sodrugi kolesarji iz Slov. Bistrice, pa tudi nekaj Mariborčanov. Ker se Ptujčani nismo udeležili sprejema v tolikem številu, kakor bi bilo želeti, nam bodo sodrugi in sodružice morali to oprostiti. Kolikor pa nas je bilo, smo v prijateljskem krogu in prisrčnem kramljanju z dragimi gosti preživeli popoldne. Pevci pa so zapeli par delavskih in narodnih pesmi. Le prehitro je prišel čas ločitve. Še prej pa so se vsi navzoči spomnili z malimi prispevki borcev za večji kos kruha. Povdarjalo se je tudi potrebo gojitve kolesarskega športa v svrho medsebojnega spoznavanja in krepitve proletarske solidarnosti.
Smrtna kosa. Vsled dobljenih poškodb pri padcu z motornega kolesa je v pondeljek umrl tukajšnji trgovec in mestni svetnik g. Vrabl.
Zakaj ni denarja? Tako se vprašujejo tukajšnji brezposelni, ki so bili pred enim mesecem odpuščeni od vodstva javnih del z zagotovilom, da se jih bo takoj sprejelo nazaj v delo, čim ho dospel obljubljeni de-friar od banovine. Ker pa denarja ni, se praznovanje nadaljuje, uboga para pa čaka in strada naprej. — Brezposelni.
Breg pri Ptuju
Kako se postopa z reveži. Pred nekoliko dnevi se je javil 78 letni starček v občinski pisarni na Bregu. Sprejel ga je obč. redar Požun. Nato so reveža odgnali v vas Pobrežje, občina Sv. Vid pri Ptuju. — Od tod je priromal nazaj v občino Breg do neke hiše, kjer se je obnemogel zgrudil na tla. S svojim javkanjem radi nepopisnih bolečin, katere je trpel, je vzbudil pri vseh sosedih pozornost in sočustvovanje. In ni čuda, saj je bil starček ves gnil ma nogah in po telesu je imel odprte rane, v katerih > so ga glodali številni črvi v velikosti od 1 do 2 cm. Celi tropi muh so se pasli po Jej gnilobi, hr razen tega je bil starček poln uši. Dve usmiljeni srci sta se usmilili reveža. Umili sta ga in mu oprali obleko, toda čez dva dni je bil zopet ves »živ«. Kljub temu, da je prizadeta posestnica obvestila občino Breg dne 28, avgusta in jo pozvala, da naj reveža spravi v bolnico, se to ni Zgodilo. I af •« > .---'O«* -• -•,(>,	•„
uh- • «■> !-«■« n’ -trrU Dne 31. avgusta ob pol 12. uri polnoči je reveža rešila smrt groznih muk. 1. septembra ob 8. uri je poslala občina voz L -...	. ., na katerega sta dva ob-
činska delavca naložila mrtveca. Bila pa sta vsa zaprepaščena, ko sta starčka dvignila, so se s telesa vsipali celi kupi črvov. Ta trpin je bil svoj čas kmetski hlapec, doma nekje pri Poljčanah. Pokopan je bil na hajdinskem pokopališču — > \ * i.i 1 To je zopet kratka zgodba slovenskega trpina hlapca »Jerneja«.
Jesenice
Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Bosambo« iz afriškega življenja. Med dodatki domači kulturni film In dva zvočna tednika. — Sledi »Ples v Savoju«.
Petrovci
Tudi za delavce bi morali tako skrbeti.
Te dni smo se delavci pogovarjali o tem, kar so zadnje čase pisali listi o zaščiti zasebne lastnine in o sankcijah, ki groze tistim, kateri se proti temu pregreše. Nekateri so rekli, da bi bilo prav, ako bi tudi delavčeva »zasebna lastnina«, njegova delovna sila, bila tako zaščitena, da bi jo podjetniki ne smeli uničevati s čezmernim izkoriščanjem. s «	*»	1	»v	•	•	*-•	•
Zalog-KaSelJ
Pred volitvami. Gotovo si mislil, s. urednik, da sta Zalog in Kašelj izginila iz zemeljske površine marksistično zavednega delavstva. Pa ni tako; ne samo, da nismo izginili, ampak tudi delamo v duhu socializma. Da je to tudi res, boš kmalu uvidel. Naše geslo je: V vsako hišo delavski časopis »Delavsko Politiko«! Mnogo bi ti imel poročati iz Zaloga in Kašlja, pa ne vem, če bi nam odmeril toliko prostora. Zato pa ti bom drugič obširneje opisal naš pokret. K zaključku Inaj ti še povem, da imamo 20. t. m. v Poljski občini volitve. Postavljeni bosta najbrž samo dve listi, in sicer lista delavcev in kmetov in pa JRZ. — P-t.
Studenci pri Mariboru
Podružnica I. Delavskega kolesarskega društva priredi v nedeljo, dne 27. septembra, v slučaju slabega vremena prihodnjo nedeljo, zaključni izlet v St. Lenart. Odvoz izpred društvenega lokala pri Majheniču ob 8. uri zjutraj. Člani, kakor tudi gostje do-
OBLEKE
ZA DELO
Kompletne obleke Iz čvrstega gradla
Amerlkanske hlače iz čvrstega gradla
Obleke za vsakega In vsako priliko
OBLEKE
Mednarodni kongres društva vpepelje-vanja mrličev
Praga, 16. spet. 1936. Včeraj je zaključil v Pragi mednarodni kongres društva za vpepe-Ijevanje mrličev. Zastopanih je bilo 10 evropskih držav, skupno 50 delegatov. Posebno močno je bila zastopana Francija in severne države. Manjkala je Italija, kjer je bil prav za prav začetek vpepeljevanja mrličev. Iz Jugoslavije je prišlo na kongres 10 udeležencev, predstavnikov »Ognja« iz Beograda in Maribora ter »Plamena« iz Zagreba.
Na kongresu je bila ustanovljena svetovna zveza društva za vpepe-ljevanje mrličev.
Prihodnji mednarodni kongres bo 1. 1937 v Londonu.
Delavstvo se giblje v Italiji
Fašizem hoče z nasiljem potlačiti
Inozemski listi poročajo o delavskem gibanju, ki je zlasti zajelo delavske mase v tovarnah orožja in municije. Draginja v Italiji narašča in kljub nedavnemu povišanju plač delavstvo ne more izhajati.
Oblasti pa so tudi zasledile neko tajno organizacijo in odredile aretacije na veliko. Zlasti je mnogo delavcev zaprtih v Milanu, Turinu in Genovi.
Zagorje ob Savi
Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«
priredi v (nedeljo, dne 20. septembra s pričetkom ob 6. uri zvečer v dvorani Zadružnega doma na Lokah prosvetni večer. Spored obsega: več pevskih točk moškega zbora, deklamacije in orkestralne vložke. Po odmoru sledi Ivana Moleka dramatska slika v enem dejanju: »Na lahke obroke«. Vstopnina za osebo: I. prostor Din 3.—, II. prostor Din 2.—. Vabimo vse ljubitelje petja in glasbe, osobito pa vse člane gospodarskih, kulturnih in strokovnih organizacij k obilni udeležbi. — Odbor.
Kranj
VAŽNO!
Ravno za Vas smo se založili z ogromno izbiro damskih in moških plaščev kot Trench-Coutov ter vseh vrst oblek, po neverjetno nizkih cenah! — Oglejte si zalogo In prepričajte se!
»T1VAR«, prodajalna Kranj.
Nova Jugovzhodna politika v
Evropi ?
Po konferenci Male antante
Uradno poročilo o konferenci male antante v Bratislavi javlja, da ostane politika male antante neiz-premenjena.
Petnajstletno delovanje male antante svojega cilja sicer še ni doseglo, vendar pa je ostalo zvesto smernicam in razlogom, ki jih je vedno naglašal sedanji predsednik čehoslovaške republike sporazumno s častitim dr. Masarykom. Trdil je, da so druge države to zvezo vedno vpoštevale, dočim posameznih dežel ne bi, da je mala antanta bila vedno zaščitnica miru ter zlasti sporazuma s sosednimi deželami Poljsko, Avstrijo, Ogrsko in Italijo. Cilj balkan-
ske zveze je končno isti kot Male antante.
Na bratislavski konferenci se je poudarjala tudi potreba gospodarskega sodelovanja med malo antanto najprej in potem: tudi med ostalimi deželami, ki gravitirajo geo-grafično ali topografičuo v mogočo gospodarskopolitično naravno celoto.
Konferenca v tem duhu pomeni ojačenje misli o skupnosti srednjeevropskih, balkanskih, oziroma sredozemskih dežel, ojačenje ideje, ki jo je zasledovala mala antanta od početka obstoja do danes pod vodstvom dr ja Beneša.
Kongres »Prijatelja Prirode
v Sarajevu
Dne 12. t. m1, je zasedal v Sarajevu kongres »Prijatelja prirode«, ki je danes ena najjačjih turističnih organizacij v državi, s sedežem v Sarajevu.
Podružnice »Prijatelja prirode« se nahajajo v Sarajevu, Zagrebu, Karlovcu. Tuzli, Zenici, Mariboru, Ljubljani, Trbovljah, Kranju in Dr-varu.
Brez vsake podpore, samo z lastnimi prispevki, so si člani »Prijatelja prirode« postavili doslej več svojih .domov - planinskih postojank: velik planinski dom na Crijepolj-skem, 3 koče na Prenj-planini in v zadnjem času eno na Fruški gori.
»Prijatelj Prirode« je bil letos sprejet v »Zvezo planinskih društev Jugoslavije«, vsled česar bodo njegovi člani končno deležni istih ugodnosti pri vožnji na železnici in v planinskih kočah kot člani ostalih planinskih; društev.
»Prijatelji Prirode« pa bodo v doglednem času imeli tudi v Sloveniji par svojih postojank, tako: dom na Mrzlici in pa kočo na Maleškem podnevu v Karavankah.
Planinski dom novosadske podružnice »Prijatelja prirode«
Novosadska podružnica »Prijatelja prirode« je zgradila na dveinpol
ČiStenJe" v Radio-Thermi v LaSkem
Odpuščanje dolgoletnih uslužbencev
Že zadnjič smo poročali, da je uprava Radio-Therme začela s čiščenjem, t. j. odpuščanjem gotovega osobja.
Razmere v tem socialnem podjetju so take, da je treba o njih javno izprcgovoriti. Kajti ni mogoče dopustiti, da se na eni strani ne vpo-števa socialna zaščitna zakonodaja, zlasti kar sc tiče določb o delovnem času. in delavci plačujejo po Din 1 do Din 3 na uro, na drugi strani pa nekateri uživajo bonitete, ki so da-leko večje, kot jih ima katerikoli član.
Prišel je Čas, ko bo treba tudi v tem socialnem: podjetju povedati, da niso samo gospodje, ki vodijo podjetje in ga inspicirajo, nad delavci, ampak, da so tudi ti gospodje nekomu podrejeni, in sicer tistemu, ki to podjetje s svojimi prispevki vzdržuje.
TRIGLAV
Planinske Jopice
lastni izdelek od Din 60.— naprej
Eksportna hiša „LUNA“
Maribor, samo na Glavnem trgu 24
Primerjajmo razmere v Radio-Thermi, predvsem: razmere, v katerih žive uslužbenci, s položijem predpostavljenih.
Skozi dva meseca letošnjega poletja je prebivala v kopališču družina g. ravnatelja. Za svoje potrebe je imela rezervirane apartmane v celem prvem nadstropju vile Rodi. Povprečno je bilo šest do deset oreh dnevno, ki so tu živele na oddihu in bile na hrani v Radio-Thermi. V trm času1 pa so se vršile tudi razne pojedine, ki jih moramo omeniti.
Vse to se je godilo v času, ko bolan delavec težko dobi mesto v zdravilišču, ker je predvsem rezervirano za tujce.
Sedaj pa javno vprašamo gospode, ki čistijo in odpuščajo gotove dolgoletne delavce, koliko je stalo dvameseČeno bivanje ravnateljeve družine v Radio-Thermi?
Ko bomo dobili odgovor na to vprašanje, bomo spregovorili tudi še o drugih zadevah, o katerih je potrebno spregovoriti v zvezi z odpuščanjem delavcev v tem zdravilišču.
ure od Novega Sada oddaljeni Fruški Gori lasten doni; ki leži sredi lepih pašnikov in bukovih gozdov, ob izviru bistrega studenca. V poletju bo dom prijetno zbirališče delavskih turistov, ki bodo iz nepregledne vojvodinske ravnine semkaj usmerili svoj korak. Pozimi pa se bodo tu zbirali navdušeni delavski smučarji, kajti okrog in okrog koče so krasni smučarski tereni.
Postavitev koče na Fruški Gori je dokaz neizmerne požrtvovalnosti novosadskega delavstva, ki je zbralo doslej v ta namen okoli Din 60.000 in bo še v teku letošnjega leta prispevalo okoli Din 20.000 do Din 30.000 za dovršitev in opremo zgradbe.
Podružnica je bila ustanovljena I. 1932. Takrat je štela 36 članov in članic, danes pa že 245.
Zgled novosadskih prijateljev prirode bo gotovo vzpodbudil tudi naše delavstvo, da se bo še z večjo vnemo zavzelo za svojo turistično organizacijo. Kjer je volja, je tudi uspeh!
Hllljansbl dotolkli
v Mariboru!
Dobitek Državne razredne loterije v znesku 1,002.000 Din je odpadel na srečko št. 59.971, ki je bila prodana v glavni kolekturi pri bančni poslovalnici
Bezjak,Maribor
H Gosposka ulica 25. H
Prvo žrebanje 13. in 14. oktobra 1936.
Cena: Vi Din 200, Vi Din 100, Vi Din SO.
Srečke za novo 33. kolo državne razredne loterije se dobe na viru sreče, bančni poslovalnici Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25.
Športni dan DASK-a v Trbovljah
se ho vršil 20. sept. t. 1. pod pokroviteljstvom predsednika Delavske zbornice Lojzeta Sedeja. Spored: Ob 9. uri brzoturnir juniorjev SK Trbovlje, Amater, Hrastnik, Retje in DASK. Zmagovalec prejme spominsko zastavico. Popoldne ob 1. uri brzo-turtiir 1. moštev Trbovlje, Amater, Retje, Hrastnik in Radeče. Zmagovalec prejmp krasno spominsko plaketo. Ob 3. uri reprezentanca del. klubov iz Ljubljane : DASK.
Po tekmi športnih klubov v nedeljo, dne 20. t. m. bo trgatev grozdja na vrtu Delavskega doma na Tereziji. Igra delavska godba na pihala in s sodelovanjem del. pevskega društva Vzajemnost. Vjudno vabi Odbor.
Celjski SK Olimp je imel v nedeljo, 13. t. m. v gosteh ljubljansko »Svobodo«. Tekma je bila odigrana v tako prijateljskem stilu in disciplini, da so se gledalci kar čudili in z zanimanjem gledali res lepo in napeto igro. Olimp ie bil za spoznanje boljši in odločnejši pred golom. Svoboda je pa na drugi strani pokazala zelo hitro in koristno igro, le pred golom igralci niso bili dovolj odločni, da bi izrabili to v svoj prid. Olimpu nasvetujemo, naj posnema Svobodo kar se tiče hitrosti, ker bo to odločilno vplivalo pri bodočih prvenstvenih tekmah. Želimo še takih res lepih prijateljskih srečaUj.
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Kr žen v Mariboru. — liska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavite!! Josip Ošlak v
•V a nhotu