Poštnina plačana v gotovini. Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84’—, polletno Din 41’—, mesečno Din 7’—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. Leto II. Ljubljana, dne 13. septembra 1980. ŠtCV. 37. Trgovec in zadružništvo. V zvezi z naredbo o kontroli konsum-nih zadrug je pričela v našem časopisju polemika, za katero se skriva tudi namen, prikazati trgovca kot nespravljivega sovražnika konsumnih zadrug, da celo mnogo več. Po dvoumnih izvajanjih bi se zamoglo celo soditi, da je naš trgovec, vsaj po večini sovražnik zadružništva sploh. Odnošaji našega trgovca nasproti konsumnim zadrugam so bili doslej in bodo ostali nasproti konsumnim zadrugam vsaj korektni, dasiravno jih vsak trgovec umljivo in upravičeno smatra za konkurenčna podjetja. Konkurenčna zmožnost konsumnih zadrug je tem večja, ker jih ščiti zakon sam, nudeč jim znatne davčne olajšave, katerih trgo-vec-poedinec ni deležen. Te večje davščine gotovo povišajo režijski odstotek, s katerim mora trgovec računati, vsled česar je hidi njegov zaslužek pri blagu manjši. Poleg tega pa uživajo konsumne zadruge tudi razne druge ugodnosti, ki jim jih nudi zadružna centralna organizacija sama in katerih trgovec-privat-nik nima. Nikakor ne smemo pregledati tudi raznih drugih subvencij in moralnih podpor, ki so jih konsumne zadruge uživale ter jih še uživajo iz najrazličnejših drugih virov, dočim je trgovec navezan sam nase, na kakovost solidnost in ceno svojega blaga ter na svoje lastne trgovske zmožnosti. Nikakor nočemo odrekati konsumnim zadrugam njihovega velikega socijalne-ga pomena. Vendar pa ne moremo mir- no preskočiti dejstva, da je bila velika večina konsumnih zadrug ustanovljena zgolj iz političnih razlogov. Od tod tudi največkrat nesoglasje. Priznamo, da je bila v nekaterih slučajih ustanovitev konsumnih zadrug umestna tam kjer se je pri ustanovitvi zasledovalo izključno le socijalne potrebe. Odločno pa odrekamo umestnost ustanovitve onih konsumnih zadrug, ki so bile ustvarjene zgolj iz političnih razlogov. In končno: Zakon, ki nudi konsumnim zadrugam toliko ugodnosti, jim nalaga istočasno tudi nekatere omejitve, nje-gova dolžnost in ne samo pravica je, paziti na to, da se vrši njih poslovanje ločno po določilih, ker je to v interesu celokupnega gospodarstva. Da pa so dvoumnosti, iz katerih bi se zamoglo sklepati, da je naš trgovec sovražnih zadružništva sploh, popoino-gia neosnovane in neutemeljene, priča dejstvo, da so baš trgovci na deželi ustanovitelji, voditelji in najboljši delavci pri toliko kreditnih, kmetijskih, gospodarskih, produktivnih in drugih zadrugah. OPOZORILO. To številko smo izjemoma poslali iudi še nekaterim od onih naročnikov, ki naročnine še niso poravnali. V smislu obvestila v zadnji številki bomo tudi tem prihodnjo številko ustavili ter zaostanek izterjali potom našega pravnega zastopnika, na kar opozar-iamo! Uprava. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) Kot prvi vpis v journal nam služijo /podatki iz zadnje (ali otvoritvene) bilance, in sicer vpišemo za odgovarjajočim datumom v stolpec »predmet« označbo: »Bilanca« ter v zbiralni stolpec zapišemo skupno vrsto aktiv, v ostale stolpce pa zabeležimo v bilanci izkazana aktiva posameznih računov po debet, pasivne postavke pa pod kredit odgovarjajočega računa. Tako bi n. pr. iz naše zadnje poslovne bilance knjižili v gornji obrazec, za označbo: »t. I. 1931 — Bilanca« v zbiralni stolpec vsoto Din 1,113.211*12; v stolpec »račun blagajne« pod debet dinarjev 29.300; v stolpec »račun upnikov« pod kredit Din 249.100; v stolpec »račun dolžnikov« pod debet Din 437.000, pod kredit pa Din 12.000 (dubijozni dolžniki); v stolpec »račun blaga« pod debet Din 285.000 itd. V zadnji koloni maramo otvoriti tudi račun bilance, v katerega vpisujemo pod debet izkazano izgubo, pod kredit pa izkazani čisti dobiček, če ga zbiramo v posebnem rezervnem zakladu; sicer pa ta kolona pri samolastnih trgovskih podjetjih odpade ter prištejemo vsakoletni izkazani dobiček k znesku, ki ga izkazuje račun obratne glavnice v kreditnem stolpcu, oziroma odštejemo izgubo od zneska prej izkazane obratne glavnice. Ako seštejemo vodoravno vse zneske debetnih ali kreditnih stolpcev, morata biti vsoti enaki znesku, ki je zabeležen v zbiralnem’ stolpcu. Pri posameznih vpisnih slučajih v poslovnem letu pa se oziramo vedno na knjigovodsko pravilo, da obremenimo vsakokrat oni račun (v debetnem stolpcu), ki je nekaj prejel, odobrimo pa v kreditnem stolpcu račun, ki je nekaj dal, za odpadajoči znesek v eni in isti vrsti. Tako prenašamo posamezne blagajniške slučaje v journal na ta način, da knjižimo za označbo prejemnika ali pla-čevalca v zbiralni stolpec celo vplačano vsoto in skupni blagajniški prejemek v stolpec »račun blagajne« pod debet, odo- brimo pa v kreditnem stolpcu oni račun, na katerega se vplačilo nanaša. Ako vplačani skupni 'znesek odpade na več posameznih računov, obremenimo več istih, vsakega z odpadajočim delnim zneskom. Blagajniški izdatki pridejo istotako knjiženi v skupni vrsti najprej v zbiralnem stolpcu, za tem v kreditnem stolpcu računa blagajne in konečno protivrednost v isti vrsti v debetnih stolpcih odpadajočih drugih računov. V journal vknjižujemo tudi vse izven-blagajniške slučaje ter pri tem gledamo na to, da za knjiženje vsakega posameznega slučaja ne porabimo' več kot samo eno vrsto, kar izvedemo na ta način, da v stolpec »predmet« vpišemo naslov glavnega računa (dobavitelja, odjemalca, banke ete.) s pristavkom predmeta (za račun z dne... in slično. Tako smo n. pr. od našega dobavite-lja X. Y. dobili račun, s katerim nas on obremenjuje za sledeče postavke: dobavljeno blago Din 25.000 — dobavljeni premični inventar „ 2.000 — plačani stroški za naš račun „ 250 — plačana voznina „ 200-— skupaj Din 27 450 - Ta slučaj knjižimo v eni in isti vrsti ter za vpisom datuma računa in zaporedne tekoče številke vpišemo v stolpec »predmet« ime dobavitelja s pristavkom »za račun z dne ...« V zbiralni stolpec zabeležimo skupno vsoto računa Din 27.450 in za isti znesek tudi priznamo pod kredit račun dobaviteljev, med tem ko obremenimo v debetnih stolpcih naslednje račune: račun blaga za 25.000 Din, račun premičnega inventarja za 2000 Din, račun režije za 250 Din in račun blagovnih stroškov za 200 Din. Skupni vsoti debetnih in kreditnih vpisov sta enaki ter soglašata z vsoto v zbiralnem (kontrolnem) stolpcu. Ako je na računih dobaviteljev poleg obremenitev za dobavljeno blago, stroške ete. zabeležen tudi kak dobropis za naš račun, n. pr.: popust na blagu, stroških, blagovnih stroških ali slično, izvedemo najprej dobropis računa odjemalcev za skupno vsoto po navedenem opisu, v naslednji vrsti pa za take dobropise obremenimo račun dobaviteljev za skupno vsoto popusta, ki ga v Posameznih računih prenesemo na kredit odgovarjajočih računov (blaga, režije, blagovnih stroškov etc.). Journal zaključujemo navadno mesečno na ta način, da seštejemo vse stolpce in potem še vse debetne ter vse kreditne stolpce zase. Skupni vsoti vseh debetnih in vseh kreditnih stolpcev morata biti popolnoma enaki vsoti v zbiralnem stolpcu. Razlika pa, za katero je skupna vsota debetnega stolpca kateregakoli posameznega računa večja od kreditnega, nam kaže čisti dolg dotič-nega računa na dan zaključka in predstavlja obenem aktivno postavko za sestavo nečiste bilance. Nasprotno pa razlika, za katero je skupna vsota kreditnega stolpca večja od skupne vsote debetnega predstavlja dobroimetje dotič-nega računa ter tvori pasivno postavko za vpis v nečisto bilanco. Pri naslednjem mesecu zopet unesemo vse zaključne vsote na novi račun. Take zaključke zamoremo napraviti tudi dnevno. Ker nam posamezne kolo- ne nudijo ob seštevanju tudi podatek stanja dotfčnega računa, nam v tem pogledu nadomeščajo glavno knjigo. Za sestavo bruto bilance same pa veljajo ista navodila kot pri dvostavnem knjigovodstvu. Ob zaključku poslovnega leta sledi isto predbilančno postopanje kot smo ga opisali pri dvostavnem knjigovodstvu ter opravimo bilančne vpise z rdečilom, da se na ta način ločijo od tekočih vpisov. Journal tedaj ni nič novega za poznavalce dvostavnega knjigovodskega sestava in se od tega razlikuje samo v tehniki razpredelbe računov, ki dajejo knjigovodstvu možnost, da zamore odpasti vodstvo posebne glavne knjige. Tudi ostale knjige, posebno salda-conti, knjiga denarnih zavodov etc. se lahko vodijo po posebnem amerikan-skem sistemu, ki pa rie izvira iz Amerike, kot bi sklepali iz naslova, marveč ima svoje ime vsled gotovih praktičnih vrednosti. Svojo bazo pa imajo vse te knjige v dvostavnem knjigovodstvu. Značilnost amerikanskega knjigovodstva je njegova posebnost: pokazati stanje računa brez seštevanja, vsled česar je osnovna oblika salda-kontnih strani nekoliko izpremenjena ter v glavnem sledeča: Tek. št. Datum Predmet Glavnica Obresti Stanje Debet (izplačila) Kredit (vplačila) Debet (v breme) Kredit (v dobro) Debet (dolg) Kredit (dobro- imetje) Vpisi za posamezne obremenitve in dobropise lastnikom računov, katerih 'ime je napisano nad glavo vsake strani, se razlikujejo od knjižb po dvostavnem sistemu samo v toliko, da obenem, ko obremenjujemo ali odobrimo računo-imetniku posamezne zneske, vpišemo v zadnjo kolono (»stanje«) pod debet tudi stanje njegovega dolga, oziroma v kreditnem stolpcu izkažemo stanje njegovega dobroimetja. Pri dolžnikih ob otvoritvi računa zapišemo za označbo datuma v stolpcu »predmet«: »saldo« ter skupno vsoto njegovega dolga najprej knjižimo kot glavnico v debetnem stolpcu in isto vsoto izkažemo tudi v koloni »stanje« pod debet. Pri vsaki poznejši obremenitvi, ki jo prevedemo skozi kolono »glavnica« prištejemo znesek k prej izkazanemu debetnemu stanju v zadnji koloni, da nam pokaže čisti dolg dolž- nika na dan zadnjega vpisa. Nasprotno pa moramo ob knjiženju dobropisov, ki jih izvedemo potom kreditnega stolpca v koloni »glavnica«, znesek od prejšnjega stanja v debetni koloni odšteti, ker se je dolžnikov dolg za dobropisani znesek zmanjšal. Ako pa se pripeti, da je dolžnik med letom vplačal večji znesek kot znaša njegov skupni dolg, moramo izkazati razliko, ki jo je plačal nad višino svojega — zadnjič vpisanega — dolga, pod kredit v koloni »stanje«, da na ta način izkažemo njegovo dobroimetje na dan zadnjega vpisa. V kolono »obresti«, ki pa lahko odpade, pripisujemo obresti in večkrat tudi stroške, odnosno v njej računoimet-nika priznamo iz istega naslova. Ta kolona je sicer zelo važna pri denarnih podjetjih, kjer predstavljajo obresti enega najvažnejših računov, pri trgovski podjetjih pa tudi slične obremenitve in dobropise izvedemo skozi prvo denarno kolono (»glavnica«), ki v tem slučaju dobi napis: »promet«, dočim obrestna kolona odpade. (Dalje prih.) Standardizacija za izvoz sadja. V predzadnji številki smo opozorili naše trgovce na veliko važnost sadne trgovine, posebno jabolk, ki so glavni prodajni sadež v Dravski banovini, ker pridelajo naši sadjarji eno tretjino celokupnega pridelka v državi: letno približno 50—70,000 ton, od katerega pridelka je skoraj polovica namenjenega izvozu. Akoravno je sadjereja pri nas, zlasti kar se tiče jabolk, najbolj razvita v državi, je gotovo, da še daleč ne do-seza one stopnje, na kateri bi lahko bila, ako bi bilo tako med sadjarji kol med sadnimi trgovci nekaj več umevanja in vestnosti. Radi površnosti in nerazumevanja tržnih predpisov gredo letno iz Slovenije težki milijoni čistega dobička v že pe inozemskih trgovcev in nekaterih domačih veletvrdk, ki se ob času sezone okoristijo z nevednostjo sadjerejcev in trgovcev ler z malimi stroški in malo mujo, ki je združena s prebiranjem in sortiranjem jabolk dvignejo ceno slabo plačanemu blagu. »Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« prinaša v svoji zadnji številki predlog Štajerske sadjarske zadruge za standardizacijo izvoza jabolk, ki se naslanja na uzance svetovnih tržišč. Ti predpisi so za vsakega trgovca tako važni, da jih moramo priobčiti vsaj v glavnih potezah. Po času obiranja delimo jabolka v sledeče tri vrste: 1. zgodnja ali poletna, 2. jesenska in 3. zimska vrsta. Dočim se morata zgodnja in jesenska vrsta obirati nekoliko pred dozorevanjem, puščamo zimske vrste čimdalje na drevesu, da zadobe svojo zrelo barvo. Sortiranje jabolk je najprikladneje in najcenejše izvršiti že na drevesu na ta način, da z roko ali mrežo oberemo boljše vrste, dočim puščamo slabejšo vrsto, ki je namenjena za predelavo v marmelado in za druge industrijske potrebe, kar na drevesu ter jih pozneje otresemo. Po vrstah se dele jabolka v sledeče razrede: 1. kabinetna, 2. namizna la, 3. namizna, Ila 4. gospodarska in 5. industrijska vrsta. V prvo n drugo vrsto spada samo zdravo, popolnoma nepoškodovano sadje lepe barve. V tretjo in četrto vrsto spadajo jabolka različnih velikosti, sadeži morajo biti pravilno razviti ter so dovoljene manjše hraste, zaraščene ranice, od-tiski od prstov in poškodovani pecelj. Vse te napake pa ne smejo pokrivali skupno več kot kvadratni centimeter površine. Vestno sortiranje sadja že pod drevesom znatno dvigne vrednost blaga ter je na veliko korist sadjarjem in trgovcu, ker se doseže mnogo večji odstotek prvorazrednega sadja nego pri poznejšem obiranju. Prevozu blaga v skladišče moramo posvečati posebno pažnjo, ker je znano, da se največ sadja poškpduje na laših slabiti cestah. Zato moramo po možnosti skrbeti, da ima voz vzmeti, Poleg tega pa mora biti sadje dobro tapecirano s slamo. Prvovrstno blago Pakiramo že na mestu v tapecirane zaboje, najboljše v takozvane amerikan-ske zaboje, ki imajo notranjo mero 45 cm dolžine, 29 cm širine in 265 cm globine, tehtajo pa 3 kg in vsebujejo Po 20— 23 kg jabolk. Ako smo ■prisiljeni prevažati sadje na »lojtrnih« vozovih, naj bodo lestvice in tla debelo pokrite s slamo, tudi na vrhu nasteljimo slame in pokrijmo vse skupaj z deskami, ki jih povežemo, da na ta način onemogočimo pokvaro sadja vsled medsebojnega trenja med prevozom. Glede standardizacije izvoznih vrst, so Predlagane po velikosti premera z ozirom na uzance inozemskih sadnih trgov tri glavne vrste, od katerih prva mora biti pakirana v kabinetnih zabojih, druga v navadnih ali amerikanskih zabojih in tretja se pošilja lahko rinfuso. Štajerska sadjarska zadruga ima na razpolago tudi obširna navodila glede načina sortiranja posameznih vrst jabolk in njihovega pakiranja ter bo interesentom, zlasti zadružnikom gotovo rada postregla z njimi. Za sadne trgovce je velike važnosti, da si ta navodila nabavijo, ker vsebujejo tudi vsa druga tržna navvodila, katera mora vsakdo po- znati, da doseže pri sadni trgovini res odgovarjajoči uspeh. Predlog o standardizaciji sadnega izvoza vsebuje tudi navodila glede tovorjenja v vagonih in konečno uzance prodaje in nakupa sadja z vsemi potrebnimi navodili za sestavo pravilne pogodbe, s katero se zavarujejo naši trgovci pred kasnejšo škodo. Hruške, ki stoje kot sadni pridelek v naši državi za slivami in jabolki na tretjem mestu in jih Dravska banovina pridela letno okoli 15.000 ton ali eno petino celokupnega pridelka, ne igrajo v zunanji trgovini skoraj nobene vloge, ker inozemstvo, zlasti naši glavni tržišči. Avstrija in Nemčja krijeta svoje potrebe največ ij Švice in Italije, deloma pa prihajata kot dobavitelja v. poštev tudi Madžarska in Češkoslovaška, ki sta sicer dobri odjemalki za naša jabolka. Tudi orehi so važen predmet naše domače trgovine, ker jih Dravska banovina pridela letno 4000— 5000 tpn ali dobro osminko celokupnega pridelka v državi. Največ orehov prodamo v Avstrijo, kjer krijemo četrtino njene letne potrebe. Tudi češkoslovaška in Madžarska sta dobri odjemalki, dočim krije Nemčija tretjino svoje potrebe v Franciji, velik del pa v Italiji, Rumuniji in Braziliji. Statistika Jugoslovansko društvo za zaščito upnikov je izdalo za avgust statistiko konkurzov in poravnav, ki izkazuje v celi državi tekom avgusta 3 0 novih konkurzov in 15 prisilnih poravnav. Lansko leto je bilo v avgustu prijavljenih 91 konkurzov in je njih število letos znatno nazadovalo. Po pravnih področjih odpade od avgustovih konkurzov na Hrvatsko in Slavonijo 3 (lani 9), na Srbijo in črno goro 17 (lani 77), na Slovenijo in Dalmacijo 5 (lani 3), na Vojvodino 4 (lani 1) ter na Bosno in Hercegovino 1, kar je enako lanskemu. Najbolj so nazadovali kon-kurzi v Srbiji in Črni gori, ki so lansko leto dosegli rekordno število. Od početka tekočega leta pa do konca avgusta je bilo v državi skupno 473 konkurzov. konkurzov, nasproti 791 v istem času lani. Po posameznih pravnih področj:h se konkurzi dele na sledeče pokrajine: Hrvatska-Slavonija 50 lani 58 Srbja - Črna gora 296 » 642 Slovenja - Dalmacija 67 » 43 Bosna - Hercegovina 13 » 10 Vojvodina 47 » 38 Najbolj j? padlo število konkurzov v Srbiji in Črni gori ter tudi v Hrvatski in Slavoniji, dočim je v vseh ostalih pokrajinah narastlo, najbolj občutno v Sloveniji in Dalmaciji. Poleg tega je zabeleženih 81 prisilnih poravnav, od katerih odpade na Slovenijo in Dalmacijo 11, na Hrvatsko in Slavonijo 33, na. Srbijo in Črno goro 10, na Bosno in Hercegovino 7 ter na Vojvodino 20. Evropski pridelek žita. Po poročilih mednarodnega urada v Rimu je letošnja žitna letina evropskih držav (z izjemo Rusije, kjer podatki niso znani, a se more računati tudi tam s povprečno letino) precej enaka lanski in predlanski letini, a v vseh ozirih boljša od letine 1927. Nasproti zadnjim dvem letom se je nekoliko znižal pridelek ječmena, še bolj pa pridelek ovsa. Dosedanji podatki o žitnem pridelku evropskih držav (z izjemo Rusije) kažejo v primerjavi z lansko letino sledeče množine v milijonih met. stotov: pšenica 256 (lani 252), rž 122 (lani 126), ječmen 104 (lani 113), oves 111 (lani 136). Posamezne evropske države izkazujejo letos (v milijonih stotov) sledeči pridelek pšenice: 1930 1929 Nemčija 364 335 Španija 437 42-0 Malija 607 70-S Romunija 33-6 27 1 Jugoslavija 242 259 Madžarska 191 20-4 Bolgarija 14-6 90 Anglija 11-8 12 9 Ti podatki gotovo potrebujejo še gotovih korektur. Tudi podatki iz Francije še niso znani, a se računa, da je letošnja letina manjša od lanske. Podatki mednarodnega kmetijskega urada za Ameriko izkazujejo, da je letošnji pridelek pšenice in ovsa v Ameriki precej večji od lanskega, a so poročila z ozirom na zadnjo sušo in sledeče jim vremenske neprilike gotovo preuranjena, ter bo letina po mnenju strokovnjakov približno enaka lanski, vendar pa obstoje tam še znatne zaloge lanskega pridelka ki se cenijo na L. milijonov met. stotov. Gospodarske beležke. Kcngres gospodarskih zbornic in organizacij. ( Na pobudo beogradskih gospodarskih organizacij se vrši v dneh 13. in 14. septembra v Beogradu vsedržavni gospodarski kongres, na katerem bodo poleg odposlancev zbornic za trgovino, obrt in industrijo zastopane tudi vse ostale gospodarske organizacije. Kongres se bo bavil predvsem s položajem našega gospodarstva, s posebnim ozirom na našo zunanjo trgovino. Po primerjavi dosedanjih odredb za izboljšanje gospodarstva z doseženimi uspehi, bo predlagal nove potrebne ukrepe. Važna točka je tudi izenačenje julijanskega in gregorijanskega koledarja ter razprava o občinskih in banovinskih davščinah. O vseh sklepih bo sestavljena resolucija ter predložena na merodajna mesta. Nadzorstvo nad trgovino z živili. »Službeni list« Dravske banovine z dne 4. t. m. prinaša obširni pravilnik o natančnejših navodilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili, ki stopa takoj v veljavo. Ker je ta pravilnik važen, za veliko večino naših trgovcev, bodisi, da se bavijo z nakupom ali s prodajo živil, pričnemo v prihodnji številki objavljali njegove glavne predpise. Prepoved špekulacije na blagovnih borzah. Z ozirom na množeče se slučaje špekulativnih poskusov na naših blagovnih borzah, katerih glavni namen je, znižati žitne cene, se pripravlja na merodajnem mestu pravilnik, po katerem bodo slične špekulacije na blagovnih borzah prepovedane. Pravilnik, ki bo predvideval stroge kazni, bo uveljavljen okoli srede tek. meseca. Organizacija pletilcev. Dne 4. f. m. se je v Ljubljani zbralo okoli 50 pletilcev iz vseh krajev Slovenije, da si usfanove lastno strokovno organizacijo, ki bo ščitila koristi te obrti. Pokazala se je potreba ustanovitve osrednje zadruge, katere naloga bi bila, da se pletilstvo, ki je bilo doslej prosta obrt, veže z zakonom na strokovno usposobljenost, pri kateri bi trajala uč • na in pomočniška doba po tri leta s predpisano položitvijo pomočniškega in mojstrskega izpita. Dosedanja in pred uveljavljenjem novega obrtnega zakona ustanovljena pletilna podjetja bi seveda imela pravico nadaljnjega obstoja. Začasno se je pletilstvo združilo v posebni sekciji Zbornice TOI, in se obenem izvolil osemčlanski odbor, ki ima nalogo, pripraviti v osmih dneh vse potrebno za ustanovitev zadruge. Zborovanje savinjskih hmeljarjev. Dne 7. t. m. je v Žalcu zborovalo Hmeljarsko društvo za Dravsko banovino ter obenem praznovalo petdesetletnico svojega obstoja, združeno z razstavo hmelja. Poročilo o stanju hmeljarstva v Savinjski dolini priča, da je splošna hme ljarska kriza menda najtežje zadela našega domačega hmeljarja, ker je število članov, združenih v 23 podružnicah Ioni izkazovalo 1609 hmeljarjev, letos pa se je število podružnic skrčilo na 15, ki združujejo samo 776 članov. Na hmeljarski razstavi ocenjeno blago kaže prav dobre uspehe ter je bilo od 57 razstavljalcev ocenjen pridelek 4 hmeljarjev kot odličen, enega kot prav dober ter 9 kot dober, dočim ie tudi ostalo blago zelo lepe kakovosti. Nadaljevanje štrajka v Tesliču. Poročali smo že o širajku pri lesni destilaciji v Tesliču. Med stavkujočimi in podjetjem je. sicer prišlo do sporazuma, po katerem se mezde znižajo za 8% in ukine plačevanje bolniške zavarovalnine, katero je doslej plačevaio podjetje samo. Navzlic temu sporazumu pa še vedno stavka 1600 delavcev. Kontrola vina. Po nalogu finančnega ministra so pričele v celi državi poslovali strokovne komisije, ki pregledujejo vinske trgovine v zvezi s finančnimi organi v smislu že objavljenega pravilnika k novemu vinskemu zakonu, da na ta način onemogočijo nesolidno trgovino in napačno klasificiranje vina. Novi pravilniki o kontroli sadja. V ministrstvu za trgovino in industrijo se sestavlja tekst novih pravilnikov o kontroli kvalitete svežega grozdja, svežih in suhih sliv ter o svežem sadju sploh, dalje o mezgi (marmeladi) in o hmelju. Pravilnik je skoraj dovršen ter se bo že te dni zbrala konferenca za persojanje pravilnika, ki ima namen, dvignili ugled naših produktov v inozemstvu, istočasno pa prisiliti nešo domačo produkcjo k racionalizaciji. Znižani nakladalni rok na železnicah. Generalna direkcija državnih železnic je znižala nakladalni rok za vagone od 24 na 6 ur za vse postaje, na katerih se naklada in razklada sladkorna pesa, (a samo za sladkorno peso), za vse industrijske tire, dalje za glavne postaje v Zagrebu in Beogradu, kakor tudi za vse pristaniške postaje. Za Slovenijo skrajšani nakladalni in razkladalni rok pride v poštev samo pri industrijskih tirih. Naše izseljeništvo. Glasom statstke Izseljenškega komi-sarijata v Zagrebu se je lelos do koncu junija izselilo v prekomorske države 7896 oseb, lansko lelo v istem času 9289. Od teh izseljencev je odšlo največ v Argentino (2867), v Kanado 216/, v Združene države 1728, v UruguaY 634, v Brazilijo 196, v Avstralijo 86, ostanek pa v razne druge prekomorske kraje. V evropske države se je izselilo 16.424 oseb, največ v Francijo — 7814, v Nemčijo 3086, v Belgijo 1224, v Avstrijo 1 '63, na Čehoslovaško 536, ostanek v razne druge evropske države. Povratek izseljencev iz prekomorskih držav znaša 2940 oseb nasproti 2741 v istem času pretečenega leta. Jugoslavija pridela največ sliv na svetu. V pridelovanju sliv zavzemamo prvo mesto na svelu, ker znaša naš letni pridelek 850.000 ton, dočim znaša pridelek Amerike 160.000, Rumunije 140.000 Če-hoslovaške 100.000, Bolgarije 60.000, Avstrije 45000, Francije 40000, Anglije 35 000, in Španije 30.000 ton. Največ sliv v naši državi pridela Drinska banovina (212.000 ton), sledi ii Dunavska s 111.000 in Moravska s 128.000 tonami. Dravska banovina stoji glede pridelka sliv na predzadnjem mestu v državi ter pridela letno komaj okoli 16-000 ton. Predlogi tobačnih pridelovalcev. Finančnemu ministru je bilo predloženo od strani pridelovalcev tobaka veliko število resolucij in predlogov, naj bi se v naši državi dovolilo svobodno sajenje in svobodni izvoz tobaka, kar bi bilo v skladu z interesu pridelovalcev, pa tudi kvalitete blaga in zunanie trgovine. Država naj bi obdržala seveda še nadalje strogo nadzorstvo. Sprejem teh predlogov je zelo malo verjeten, ker se jim prolivi uprava monopolov. Naša papirna industrija. Razstava papirne industrije na gozdna razstavi v Ljubljani priča o njenem lepem napredovanju. Kapaciteta posameznih večjih podjetij je sledeča: Vevče 800 2000 Zagrebška 400 800 Bonač in sin 230 550 M. Vapa 140 400 Sladkogorska 250 300 Smith & Meonier 400 120 Brača Pantič ? 200 Število delavcev in množino letne produkcije ne soglašata, ker je za produkcijo večjih množin slabejšega papirja potrebno manjše število delovnih moči kot za produkcijo finejših vrst. Amortizacija tobačnih srečk. Žrebanje tobačnih srečk iz leta 1888 se vrši dne 15. t. m. v Beogradu. Žitne izvozne premije. Ker so naše žitne cene še mnogo višje od cen svetovnega žitnega trga, je predlagala Privilegirana izvozna družba naši vladi, da upelje po vzorcu drugih držav premijo na izvoz žita v taki višini, da bi bila z njo omogočena cena vsaj na 160—170 Din za met. stot. Znižanje že itak nizkih cen za naše žito je skoraj nemogoče, ker bi se s tem ne krili stroški produkcije. Cenejša inozemska pšenica pa zapira našemu pridelku pot na tuja tržišča, vsled česar je treba nekaj ukreniti, da se pospeši naš žitni izvoz. Za poglobitev trgovskih zvez s Španijo. V Split sta prispela iz Španijo naš konzul g. Ivo Krušič in predsednik družbe Hispano-Jugoslava, g. Amadeo Mi-ristanY, da razpravljata z našimi gospodarskimi predstavniki o poživitvi trgovine med Jugoslavijo in Španijo. Ob tej priliki se je g. Miristanv izrazil o potrebi rednih plovnih zvez med obema državama, ki bi zlasti pospešile izmenjavo tistega blaga, ki ne vzdrži dolgotrajne vožnje. Glede lesa je mnenja, da se bo trgovina gotovo v najkrajšem času dobro razvila ter se je zelo pohvalno izrazil o naših dogah za sode, katere je doslej Španija kupovala v Ameriki. Prva večja partija naših dog pa je pokazala, da je naše blago boljše od amerikanskega. Prepoved prenaslovitve vagonskih pošiljk. Prometno ministrstvo je za čas od 10. 1. m. do konca tek. leta prepovedalo prenaslovitev vagonskih pošiljk brez pretovarjanja. V izjemnih slučajih daje dovoljenje pristojna železniška direkci; ja sicer se mora ob prenasiovitvi va-gonske pošiljke blago razložiti in naročiti drug vagon. Ljubljanski čevljarji proti Bat‘i. Z ozirom na nameravano ustanovitev BaFine tvornice v Jugoslaviji so sklicali ljubljanski čevljarji za nedeljo 14. L m protestni shod, ki je za člane čevljarske zadruge obvezen proti globi. Ustavitev vrtanja za petrolejem na Majevici. V zvezi z ustavitvijo vrtanja za petrolejem na Majevici preko zime poročajo nekateri časopisi o neuspehu. Mnenje inženerjev je, da so najdišča nafte vsekakor zelo bogata; vendar pa leži glavna zaloga v taki globini, da je bilo z vrtanjem treba prekiniti radi nabave potrebnih strojev. Vračanje naših izseljenikov iz Amerike. Radi splošne brezposelnosti v Ameriki se pripravlja veliko število naših emigrantov na povratek. Naše ministrstvo za socijalno politiko je ukrenilo Potom svojega ameriškega komisarijata vse potrebno, da se jim omogoči povratek ter zasigura doma skromna eksistenca. Trgovski kolegij v Celju. Po vzorcu ljubljanskega Trgovskega doma so sklenili tudi celjski trgovci zgraditi lasten dom pod imenom Trgovski kolegij, v katerem bodo poleg celjskega in okoliškega gremija nameščene tudi državna trgovska šola in trgovska nadaljevalna šola. Seveda se bo v kolegiju našel prostor tudi za druge trgovske organizacije. Pripravljalno delo bo vodil poseben odbor. Vse ovire za tranzit našega grozdja preko Madžarske odpravljene. Po izjavi madjarskega trgovinskega delegata v Beogradu je madžarska vlada dovolila neoviran prevoz našega svežega grozdja brez katerihkoli dovoljenj. Prevoz je samo podvržen pregledu vladnega eksperta, ki ima nalog paziti, da se z grozdjem ne pošilja tudi listje, katerega prevoz ni dovoljen. Izvoz fižola. Doslej je bilo iz okolice Tetova in iz Metohije izvoženo 60 vagonov letošnjega fižola v Grčijo, Tudi v Franciji se zlasti na Marseilskem trgu opaža zanimanje za nas fižol. Litijska predilnica. , Svoječasno je litijska predilnica zaradi pomanjkanja naročil skrčila obratovanje in odpustila nekaj stotin delavcev. Sedaj se je delo zopet pričelo ter; je v predilnici nameščeno okoli 800 delavcev, ki delajo v dveh šihtih od 6. do 14. in od 14. do 22. ure. Tudi tkalnica v Litiji, ki je bila že demontirana, bo zopet vzpostavljena. Nova jeklarna v Rusiji, V Marijapolju se zgradi po načrtih sovjetske komisije za industrializacijo velika jeklarna, ki bo zaposlovala 6000 delavcev ter bo proizvajala letno do 850.000 ton železa in 1,000.000 ton jekla. Novi rudnik cinka, srebra in svinca. Angleška družba, ki ima v eksploataciji rudnik v Trebču, je pričela raziskovati davno opuščeni rudnik v Novem brdu, kjer so že v davnini pridobival svinec, cink in srebro. Ako se raziskavanja ugodno zaključijo, bo zgradila družba v lastni režiji normal-notirno progo iz Kumanova v dolžini 38 kilometrov. Naša trgovina s Švico. Po švicarskih statističnih podatkih je Jugoslavija v juliju uvozila v Švico 346 867 ton blaga v vrednosti 1,258-700 švicarskih frankov. Švica pa je v istem času izvozila v Jugoslavijo 14519 ton blaga v vrednosti 963 300 švic. frankov. Naš uvoz v Švico sestoji predvsem iz jajc, perutnine in lesnih izdelkov; večji del švicarskega uvoza v Jugoslavijo pa tvorijo tekstilije. Velika sadna razstava se otvori dne 21. t. m. v Toplici, ki je eno najvažnejših sadjarskih središč v Srbiji. Pravilnik za pospeševanje perutninarstva. V poljedelskem ministrstvu se te dni izdelali pravilnik za pospeševanje perutninarstva, ki bo v kratkem objavljen. r 586 Predstavniki angleškega gospodarstva v Jugoslaviji. Po poročilu angleškega časopisja se pripravlja ekskurzija angleških gospodarskih predstavnikov v Jugoslavijo z namenom poglobitve trgovinskih vezi med obema državama. Tujski promet v Splitu. Tekem avgusta je Split poselilo 5400 letoviščarjev in sicer 2800 Jugoslovenov, 746 Nemcev, 700 Avstrijcev, 385 Čeho-slovakov, 180 Poljakov, 105 Angležev, 81 Amerikancev, 63 Italijanov, 60 Madžarov, 30 Švicarjev, 11 Dancev in 16 Romunov. Normalizacija opeke. Krajevna zveza industrijalcev je na svoji zadnji seji v Zagrebu sklenila sprejeti predlog gradbenega ministra o enotni opeki v izmeri 25X12X5K> do 6 lA cm ter je zaprosila, naj se ta zakon čimpreje izvede. Zanimanje za zajčjo dlako. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu ima več povprašavanj za rezano zajčjo in kunčjo dlako iz Nizozemske. Interesenti naj pošljejo vzorce blaga in svoje naslove na omenjeni zavod. Asfaltna cesta Beograd — Zagreb. Dne 20. t. m. se vrši v Beogradu licitacija za zgradbo asfaltne avtomobilske ceste Beograd — Zagreb. Revizija socijalnega zavarovanja s katero se bavi ministrstvo za socijal-no politiko, ne bo zadevala dosedanjih temeljnih načel, temveč samo denarno vprašanje. Tvornica svile v Mariboru. V sporazumu s svilenim koncernom »Bujafi« se predela bivša mariborska tovarna trakov in pramenov »Metra« v novo tovarno za izdelovanje svilenih tkanin. Podjetje bo imelo naslov: Mariborska industrijska d. d. ter razpolaga s 5 milijoni dinarjev delniške glavnice.. Konkurz. Ban France, trgovec na Jesenicah. Prvi zbor upnikov 14. okt.; ugotovitveni narok 14. okt. pri deželnem sodišču v Ljubljani. Likvidacije. Banka Hauptman & Co v Ljubljani je prešla v likvidacijo. v likvidacijo. Upniki naj javijo terjatve do 30. sept. Odprava konkurza. Perc Ana, trgovka v Mariboru. Konkurz odpravljen, ker je vsa masa razdeljena. Konec poravnave. Pilih Viktor, trgovec v Žalcu. Sodišče je potrdilo konec poravnalnega postopanja. Motvoz Grosuplje. Po širnem svetu. Avtomobilska cesta Calais — Beograd. Angleška vlada se resno bavi z načrtom zgradbe avtomobilske ceste, ki bi vodila iz Calaisa (Francoska zapad-na obala) preko Švice, Avstrije, Jugoslavije in Bolgarije v Carigrad. V naši državi bi ta cesta peljala po vsej njeni dolžini od skrajne severozapadne točke v Sloveniji preko Hrvatske in Srbije. Jugoslaviji in Bolgariji je za gradbo za-sigurano angleško posojilo. Svetovni indeks cen. Tudi tekom tega tedna pokazujejo cene na debelo v svetu še vedno nazadovanje z izjemo Amerike in Italije, kjer se je indeks neznatno dvignil. Različni indeksi cen pokazujejo sledeče številke (v primerjavo stanje pretečenega tedna v oklepaju): Združene države 83'3 (82 8), Anglija 755 (76-3), Francija 796 (80'1). Nemčija 938 (94 3), Italija 61*8 (61 6). Izgube angleške trgovine vsled indijskega bojkota. Po objavljenih podatkih je vsled indijskega bojkota, ki ga je proglasi! Ghandi, zelo trpela angleška trgovina. Izvoz v Indijo je nazadoval za 20 odstotkov, uvoz iz Indije pa za 17 odstotkov. Evropska mednarodna hipotekarna banka. Da se odpravi pomanjkanje dolgoročnih kreditov in ublaži visoka obrestna mera, se je odločilo več vodilnih evropskih bančnih podjetij osnovati v Amsterdamu mednarodno hipotekarno banko, ki bi oskrbovala s krediti celo Srednjo Evropo. Na hipotekama posojila bo izdajala banka zastavne liste, za katere vlada že sedaj zanimanje zlasli v Franciji. r Mednarodni železninarski kartel razpadel. Poročali smo že o odloku mednarodnega železnega kartela, s katerim se je ukinila vezanost cen za železo v palicah, trakovih in za železno pločevino. Sedaj pa je ukinjena tudi vezanost cen za železne polizdelke in za profilno železo. Ker so bile baš določbe teh cen glavni steber železninarskega kartela, se vrši te dni konferenca karteloviii predstavnikov, ki bo sklepala o njegovi usodi. Perutninarski kongres v I.ondonu. Na sedanjem perutninarskem kongresu v Londonu, združenem z razstavo perutnine in perutninarskih potrebščin je zastopanih 60 narodov. V perutninarstvu prednjačijo Združene države in Kanada, v Evropi stoje na prvem mestu skandinavske države. Mnenje kongresa je, da je položaj perutninarstva ugoden navzlic velikemu napredku v zadnjem času, ker se vzporedno s tem veča tudi poraba jajc. Henri Ford v Evropi. V zvezi z načrti za ustanovitev tvor-nic v Evropi je odpotoval s parnikom »Bremen« Ford v Evropo. ERJAVEC FRANC trgovina usnja Ljubljana, Stari trg St. 11 a »Bat‘a« tudi v Nemčiji in na Madjarskem. Ker prizadevanje Bat'e, da Nemčija ne bi zvišala uvoznih carin na čevlje ni uspelo, se je odločil, da zgradi obširno tovarno v Nemčiji in slično podjetje tudi na Madžarskem. V obeh državah je naletel na velik odpor in pro^ teste od strani domačih industrialcev, pa tudi raznih obrtnih udruženj. Neuspeh lipskega velesejma. Po dosedanjih poročilih iz Lipskega je letošnji velesejem pokazal znatno nazadovanje — tako v sklepih kot v številu razstavljalcev in posetnikov, kar se smatra kot posledica splošne gospodarske depresije v inozemstvu. Madžarska prepoved grozdnega transita in Bolgarija. Z madžarsko prepovedjo o prevozu grozdja preko njenega ozemlja, ki je bila za nas vsled hitrega posredovanja vlade omejena samo na gotove, že objavljene predpise, je močno udarjena tu- . di Bolgarija, ki jo je islotako zadela prepoved. Bolgarska vlada je poslala na Madžarsko posebno komisijo, da doseže preklic te prepovedi tudi za Bolgarijo. Ako komisija tam ne uspe, je pooblaščena stopiti z našo državo in z Avstrijo v stik, da se omogoči prevoz grozdja preko ozemlja teh dveh držav. Francija še vedno kupuje zlato. Dne 2. t. m. je bilo na londonskem svobodnem tržišču prodano zopet za 113 milijona funtov zlata, od katerega je kupljeno za 875000 funtov za francoski račun. Madžarski mlinarji štrajkajo. Zveza mlinarjev v področju Tise ie sklenla ustavili obratovanje, ker ne more sprejeti vladine naredbe glede procenta, ki ga predpisuje mlinarjem za mletev. Borzna poročila. DENARSTVO. Gibanje valute v tekočem tednu. Uradni tečaj Prosti tečaj Din- Din 1 angleški: funt 274'30 274'50 1 amerikanski dolar 56'30 5625 1 avstrijski šiling 8'— 7 98 1 belga 7'90 7'85 1 bolgarski lev —‘41 —'40 1 češkoslovaška krona 1671 1'67 1 francoski frank 2‘215 2'21 1 grška drahma — 731 —'73 1 hol. goldinar 22'69 22'69 1 italijanska lir.a 2’95 2'95 1 madžarski pengii 9’90 9'88 1 nemška marka 13405 13'45 1 poljski zlot 6‘35 6'35 1 rumunski lej —'408 —'41 1 švicarski frank 10'959 10'96 1 španska peseta 6.05 6'22 1 turška lira 26’80 26'80 1 argentinski pezos 20’40 20’50 1 danska krona 15T2 1512 1 turška lira, papir 27 — 27'— 1 švedska krona 1517 1517 1 zlati frank 10'96 10'96 I kanadski dolar 56 — 56'20 1 norveška krona 1511 1511 1 brazilski milreis 6'30 5'65 Španska peseta se je popravila od {>•07 na 6.22. Sicer brezpomembne razlike. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji: Vojna škoda prompt-na 440-50—441-50, 7 K- % Blairovo posojilo 86-50—87-25, 8% Blairovo posojilo 97-25 do 98, investicijsko posojilo 88—88-50, tobačne srečke 85 ponudba, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 85-50 do 86-50, 4 Yi%o bosanske agrarne obveznice 55—55-75, begluške obveznice 76—77, Rdeči križ 55 ponudba. Vojna škoda se je znatno popravila, nazadovale pa so tobačne srečke in begluške obveznice. Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 922—927, Kreditni zavod 175, Združene papirnice Vevče 126 do 131, Ruše 280—300, Strojne tovarne 75, Narodna banka 8075—8200, Trboveljska premogokopna 399—400, Union 191 do 191-50, Kranjska industrijska družba 312. Močno so se dvignili papirji Prašte-dione, poboljšala pa se je tudi Narodna banka in Trboveljska. Tržna poročila. HMELJ. V Niirnbergu se je začetkom tedna plačeval tetavski in wirtemberški hmelj po 85—95 mark, hallerstatski pa po 50 do 95 mark za 50 kg. Promet je srednii. Radi nizkih cen, ki ne krijejo niti stroškov produkcije, pripravlja nemška vlada zakonski načrt za prisilno najmanj 90% porabo domačega hmelja. V Hagenau se je prodajal te dni slovenski hmelj po 260 Frs, žateški po 450 Frs n Rondiški po 350 Frs. V Zatecu se je začetkom tedna kupoval hmelj v manjših partijah po 425 do 525 Kč, ter notirajo cene ob nezvi-šanem prometu 400—550 Kč za 50 kg. V Žalcu se je začetkom tedna plačeval hmelj po 6 Din, a so se cene kasneje učvrstile ter je bilo sklenjenih zadnje dni več kupčij po 8—9 Din za kg. Jajca. Cena jajcem je šla nekoliko navzgor vsled zaključka produkcijske sezone ter se plačujejo jajca po Din —-95 do 1-— za komad. Tudi na berlinskem trgu je šla cena za spoznanje navzgor ter se plačuje komad po 8K> do 8% pfeniga nasproti 8—8 Vi pf. v pretečenem tednu. Orehi. V okolici Knjaževca je za izvoz pripravljenih okoli 50 vagonov orehov, Cena se giblje okoli 4 Din za kg. Ljubljanski živinski irg. Na zadnjem živinskem sejmu v Ljubljani so bile sledeče cene: voli 1. 10 Din, 11. 9 Din, III. 8 Din, krave debele 5—7 Din, klobasarce 4—5 Din; teleta zaklana 14 5—15 Din. Zagrebška produktna borza. Cene pšenice in mlevskim izdelkom so šle tekom tedna znatno navzdol, staro ceno so obdržale le nekatene žitne vrst (rž, ječmen, oves), tudi cene drugih poljedelskih pridelkov so nekoliko nazadovale ter notirajo sledeče: Pšenica: banatska in baška 160 do 170, baranjska 155—165, slavonska in sremska 145—155. Rž: bačka 115—125, slavonska 120 do 130. Ječmen: ozimni 63/65 kg 110—120, poletni 68/70 kg 160-170. Oves: bački 130—135, bosanski 120 do 130, slavonski in sremski 125—135. Koruza: bačka in sremska 115—125, slavonska mešana 125—135. Činkvantin: merkantilni 200 — 210. Proso: 90—110. Fižol: beli, novi 360 — 400, stari mešani 240-250. Krompir: zgodnji rožičasti 65—75, beli 55-65. Mlevski izdelki: zdrob 300—330, »Ogg«, »Og« in »O« 290—320, »2« 260 do 290, »4« 230-260, »5« 210-240, »6« 160—190, »7« 120—150, »8« 105, otrobi »F« 80-90. ŽITO. Na ljubljanski borzi so šle cene žitu nekoliko navzdol ter nolirajo: Pšenica: nova bačka: 80/81 kg, 1% primesi 225 do 227 50, nova bačka: 79 80 kg, 2% primesi, 215 do 21750, nova bačka: 78/79 kg, 2% primesi, vse promptna dobava, mlevska voznina, slov. postaja, plačljivo v 30 dneh 210 do 212 50. Koruza: bačka: 177-50—180 50, bačka okrogla, za mletev, suha, oboje zdrava, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo v 30 dneh 200—202 50. Ječmen: novi spomladanski pivovarski 69/70 kg 210—21250, nov ozimni: 66/70 kg, oboje promptna dobava, slov. postaja, plačljivo v 30 dneh 175—177-50. Oves: bačke provenience, slov. postaja, dobava promptna, plačljivo v 30 dneh 202-50—205. Rž: nova bačka, 72 kg, 2% primesi, promptna dobava, mlevska voznina,, slovenska postaja, plačljivo v 30 dneh t67-50—170. Moka: nularica, slov. postaja, promptna dobava, plačilo v 30 dneh 380—385. , -> ' ' - • PIK- . Cene živine v Zagrebu. Na zadnjem živinskem sejmu v Zagrebu se je opazilo nekoliko nazadovanja cen za govejo živino ter se je plačevalo blago ob neživahni kupčiji po sledečih cenah: Goveja živina: biki 8—9 Din za kg žive teže, krave-mlekarice Din 2.500 do 4500 za komad, za meso 4 25—5 50 Din za kg žive teže; junice za rejo 2500 do 4200 za komad, za meso 7'50—8-75 Din; junci la 875—9'50 Din, lla 6*25—7-25; voli la 975-10 Din, lla 7-75-9 Din, bosanski lla 6-75—750; teleta živa 12—13 Din, zaklana 14—15-50 Din za kg. Konji: težki par Din 11.000—12.000, vozni par 7000— 9000 Din, kmečki par 7000—9000; žrebeta do enega leta 1200 do 1400 Din, do dveh let 1500—2000 Din za komad; konji za meso Din 1—2 za kg žive teže. Svinje: domače-pitane 1050—12 Din, sremske-zaklane 1350—14 50 Din, svinje do enega leta 10-50 do 1150, nad eno leto 1025—1150 Din; pujski z odojki) živi Din 120—130 komad. Cene banaškemu vinu. Tudi v Banatu se je vinska Jrgovina nekaj poživela in je prišlo do večjih nakupov za inozemstvo. Cene so v zvezi s povpraševanji nekoliko poskočile ter se plačuje staro vino po 1-70— 2 Din franko klet. Ponovno znižanje cen belgijskega koksa. Belgijski sndikat za koks je znižal cene od 205 na 195 frankov za kvalitetno blago za visoke peči. Staro železo cenejše. Avstrijski nakupovalci starega železa so znižali nakupne cene za 15 %. Ne pozabite poravnati naročnino? Lesni trg. Uvoz lesa v Nemčijo. Po nemškem uradnem poročilu o uvozu lesa v Nemčijo tekom julija posnamemo sledeče podatke o deležu posameznih držav na uvozu lesa v tisočih ton: Rusija 223, Finska 164, Poljska 136, Čehoslovaška 67, Francoska Afrika 62, Švedska 36, Avstrija 29, Li-Iva 21, Amerika 20, Rumunija 11, Kanada 2. Jugoslavija je uvozila samo 1600 ton. Interes za parjeno bukovino. Na gozdarski razstavi se je mehikan-ski konzul v Beogradu g. dr. R. Vogeli :zelo zanimal za proizvode naše lesne industrije ter je izrazil, da bi zlasti naša parjena bukovina zamogla najti v Meksiki stalnega, dobrega odjemalca. Povpraševanje za upognjeni les v Belgiji. Večja belgijska tvrdka se je obrnila na naš Zavod za pospeševanje zunanje trgovine s povpraševanjem po upognjenem lesu. Interesenti naj se obrnejo na omenjeni zavod. Prodaja lesa. Mestno načelstvo Celje sprejema do 15. t. m. ponudbe glede prodaje lesa iz mestnega gozda v Pečovniku. Pogoji pri Zbornici TOI in pri mestnem načelstvu v Celju. Ljubljanska lesna borza. Položaj na ljubljanski lesni borzi še vedno neizpremenljivo mlačen. Cene so stare (glej 35. štev.). Povprašuje se po sledečem blagu: 2 vagona »lepega bukovega 80% kanello z 20% kosovnega oglja za takojšnjo dobavo. — Cena naj se glasi franko vagon meja via Postojna tranzit. Bukovi neobrobljeni plohi: ca. 5 vagonov v dimenzijah od 80 in 130 nun, z malo od 100 mm, od 2 m dolžine na;prej, teža 900 kg za m3. Cena Iranko vagon meja Podbrdo ali Postojna. Hrastovi brzojavni drogovi: večina: 9 do 10 m dolžine, debelina v sredini 30—do cm: 10 do 11 m dolžine, debelina v sredini 32 do 34 cm; 11 do 12 m dolžine, drbfcj-Sč ~ debelina v sredini 27—30 cm; 12 do 13 ni dolžine, debelina v sredini 35—37 cm; 13 do 14 m dolžine, debelina v sredini 35 do 40 cm. — Cena naj se glasi franko italijanska meja za 100 kg. Hrastove deske, dolžina od 380 do 8 m, od 20 do 160 mm debeline. Smrekove deske, I., II., III., ca. 500 m3, paralelno žagane, in sicer: 70% v debelini 24 mm in 30% v debeftii 18 mm; dobava bi se vršila v treh mesecih. Plačljivo v 30 dneh po prejemu blaga. Cena franko vagon ineja Postojna tranzit. 1 vagon moralov in pol moralo v: debeline 34/68, dolžine od 2 50 — 3 — 3 50 — 4 m, ca. 15 m3; debeline 38/78, dolžine od 2 50 — 3 — 3 50 — 4 m, ca. 15 m3; kar se tiče dolžin, naj bo iste največ od 4 m; nadalje morali: 34/68 mm, dolžina 5 m, 2 do 3 m3; 78/78 mm, dolžina 5 m, 2 m*; 68/68 mm, dolžina 5 m, 2 m3. V slučaju, da se ne bi razpolagalo z morali 34/68, se lahko iste izvzame. — Cena franko vagon meja via Postojna tranzit. 3 vagone smrekovih kratic, konične, 25 111111, v dolžinah od 1 do 3 50 m, od 8 do 10 cm naprej. — Cena naj se glasi za 100 kg franko vagon italijanska meja, gorenjska provemjemca. Tramiči: 10/10 cm, od 5 do 6 m dolžine, blago mora biti suho, letošnje produkcije. Nadalje 1 vagon tramičev, in sicer: 150 kom. o m doltžine, 8/8 cm in 100 kom. 6 m dolžine, 8/8 cm. — Cena naj se glasi franko vagon meja Djevdjelije. Smrekove letvice, ve čvagoniov: 12/24 mm, v dolžinah od 2, 2-50, 3, 3 50 in 4 m. — Cena franko vagon meja Djevdjelije. Smrekove, jelkove deske v sledečih fiksnih širinah: 20—25 m3, 24 mm, 19, 22, 25, 28, 30, 33, 36, 38, 40 cm; 25—36 m3 18 nun, 19, 22, 25, 28, 30, 33, 36 cm; 10—15 m3, 12 mm, 19, 22, 25, 28, 30, 33 cm; blago mora biti I., II., z malo III. — Plačljivo takoj po prejem urobe. — Cena naj se glasi franko vagon Sušak pristanišče. Jelove letve: 10 m3 6X24 mm, od 2 do 4 m dolžine z največ 7% od 150 m; 20 m3 parjene bukovine, od 1-40 do 190 m z največ 2% od 1 do 130 m, debeline 27 mm, širine od 13 cm naprej, I., II. — Cena franko vagon Sušak. Bukova metlišča, I., brez grč, debeline 27/27 mm, dolžine 1, 110 m. — Cena franko vagon meja Postojna tranzit. Hrastovi in bukovi pragovi: v dimenzijah 2-60X24X14X15 cm in 2 60 mX21X13X13 cm. Cena za blago posalno franko vagon Suša kpristanišče. Najmanjša količina, katera se lahko zaključi, je 15.000 komadov. Remeljni: ca. 50 m3, dolžine 5 m, in sicer: ca. 30 m3 od 78/78 mm in ca 20 m3 od 68/68 m, blago ostrorobo, očeljeno, prirezane glave, I., II., III., brez razpok ni črvivosti, ker se bode rabilo za stavbne svrhe. — Cena franko vagon nakladalna postaja. Madrieri borovi: ca. 16 m3, 75 mm debeline, od 20 cm širine, od 320 m do 8 m ali v razmahu od 80 om, blago