Prst v ustih. JH& /\ ^n4t_ « ~~^^^m Spisal Juroj Pangrac, jj^^^^H »\w xci P'c- P'c> P'c- P'c'(< je klicala bogatega soseda dobra ^^^^^H J Anka golobČke. Njeni drobni prstki so grabili drobna pro-^^^^H|^^^^^_— sena zrnca v predpasniku ter jih stresali tja po tleh. ^HIH^^^^^S! »V'\t, picl Na, na, na!« je klicala. In prikazala se ^HH^Sfl^^^K&^ je golobica na jezičasti deŠčici pred svojo hišico, po-Bf^Sr^---'^' ^^^ gledala z enim očesom postrani nizdoli, kakor da se ¦L/^^š^V^;. hoče prepričati: »Ali me ne vara glas? Ali me ne kliče ^^*^*^^^^8^ kdo drugi, kak hudobnež z zanko ?« — Ne, ne kliče je liudobnež, ne vara je glas: zdolaj jc ona, ona, dobra, usmiljena Ankai »Grfiu-uul« je zagrulila golobica od veselja in hitela pobirat zrnca. Gori v golobnjakovi hišici, iz katere se je prikazala golobica, sta za-čivkati dve drobni, goli stvarci. »Čiv, čiv, čivl« sta začivkalt in čivkali nato venomer dalje, milo in proseče kakor da bi klicali: »Mamica, mamica! Urno, urnol Zebe naju, lačni sva!« Golobčka sta bila to, dva majČkena golobčka, ki sta čivkala tako milo, tako proseče. Tresla sta se po vsem telesu in odpirala vsak svoj lačni kljunčck. Šele danes zjutraj sta prišla na svet ta dva golobčka. Prekljuvala sta lupino, v kateri sta bila zaprta ter zlezla polagoma na beli dan. GoIobČka sta ostala v gnezdu, lupine je pa odnesla golobica vrhu liiše, kjer jih je iz-pustila iz kljuna, da so padle na strcbo in se dričale in tokolale doli po strehi ter slednjič zletele pred vežne duri, veselo oznanjujoč: »Golobčki so se zieglil« »GotobČki so se zlegli!« je od veselja zavrisnila Anka, zagledavši te lupine pred durmi. »Golobčki so se zleglil« je zavrisnila, plosknila z rokami tcr vsa vesela zdrčala z njimi v kuhinjo. »Mama, mamal Golobčkt so se zlegli, lejte jih lupinl« je kar v eni sapi hitela praviti. »Lejte jih lupin!« je sitila v mater. Njena duša je plavala v blaženstvu, njcno srce je vriskalo od same radosti, ko je njena ročica stiskala lupine, ki so klicale: »Golobčki so se zlegli!« 2 *' - — ^, _• -54 18 !<- Mama so pa rekli: »Boš pa vrgla golobčkom malo prosa, Če boŠ pridna, da ne boš devala več prstka v usta. No, pa kar iz predala v omari vzeini pest prosa, pa ga jim vrzi. Ampak prstka ne stavi več v ustal Viš, kmalu boŠ hodila v šolo, pa se Še nisi tega odvadila!« Molče je hčerka odprla omaro in molče je sipala pŠcno v prcdpasnik. Pri tem opravilu ji je pa ušel pogled v tisti prstek, ki ji je uhajal v usta. Da, nehote, nevede ]i je uŠel, in zagledala je tisti nesreČni svoj prstck! Stresla se je, kakor da bi videla belo kačo mesto prstka na roki. Naglo je obrnila oči v stran. Miže je zaloputnila predal, popustila omaro odprto ter 2bežala ven h golobčkom . . . »Pic, pic! Na, na!« jih je klicala, in izmed drobnih njenih prstkov so polzela in se vsipala na tla drobna, bela kašnata zrnca. Golobica jih je hitela pobirat. Casih je malo pogrulila, kakor da hoče s tem utolažiti čivkajoČa svoja mladiČa v golobnjakovi hišici, češ: »Potrpita, potrpita! Polne kljunčke bele kaže dobita, polne kljunčke!« I. »Uvd, uvč!« je jokcalo dete v zibclki- In ta jokec je jasno govoril maminemu srcu: »K detetu, k detetu: mokro je, lačno, zebe ga, plenice so v gubah. K detetu, k majhnf — Anki.« Da, k majhni Anki, zakaj ona je jokcala in s tem klicala marao. Mama so umeli ta klic. Popustili so delo in stekli v sobo. In skoro je bilo dete v njihovem naročju, na njihovem srcu. »Uve-e-e-e!« je zajokcala Anka še enkrat, se stisDila k mami, in njene ustnice so zamomljale hvaležno in vdano: »M-m-m-m!« Toda pri tolikem delu niso mogli mati vselej k Anki, kadar jib je klicala z jokom. In dekletce je nekaj časa vekalo, potem se pa samo zamo-tilo in nehalo vpiti. Ročice si je namreč izvilo izpod nadležne odeje ter se z njimi, loveč jih po zraku, igralo in motilo. V takem sluČaju se je pa do-godilo, da je prišla ročica preblizu ust. Dete je brbalo, brbalo po ustnih, dokler ni kak prstek ušel v usteca. Ko pa so usteca začutila prstek, je storilo dete, kar je znalo: oprijelo se je prstka z vso slastjo in ga vleklo in vleklo, misleč, da pije mleko. In ko se je tako zgodilo že veČkrat, je umela Anka brez teŽave devati prstek v usta in ga vleči in vleči . . . Leta so tekla, dekletce je naglo raslo, kakor poje otroška pesemca v pristni gorenjščini: »Majhna sem biva, putke sem pasva, putke so kokalc, jaz sem pa rasva.* Dekletce je torej raslo naglo, ne pa tako prstek; zakaj ta ni rastel, ni se redil, ne polnil, nego je ostal droben, bled, da se jc že od daleč razlo-čeval od drugih. Seve, ko so ga pa tako jako izvlekla dekletčeva usta. Niso tedaj zaman dražili Anke nagajivi vaški otroci, ko je jela prihajati mednje: »He, Anka, pregosposke prstke imaŠ; ti nisi za med nas; viŠ, mi imamo udelane in grde!« jo uščipne prvi, kažoČ ji svoje umazane roke. ¦* 19 t«. »Kaj boš ti, kramp krampastil« se zadere nadenj drugi. »Saj le Čedna je rada ta Anka, pa se umiva tako močno. — Kaj ni res ? Pa povej, če ni res, Anka ?« »Saj ni res!« lopne po njem prvi. »Sosedove Anke prstek je Ie bolan; črv je notri, črv, pa Še hud, da popije vso kri. Potlej pa pač ne more biti tako zastaven ta prstek, tako zastaven ko drugi.« »Seveda!« se razhudi nad njim Jančeva Metka ter se ozre pomilovalno nanj in po vseh vaških otrocih, kakor da bi nihče izmed njih ne vedel tega, kar ve ona: »Kaj ne veste,« reČe, »da imajo pri sosedovih telička, ki zliže vsak dan Anki prstek ? Zato ima tako svetlega, zato!« In zagrohotala se je na vse grlo vsa vaška umazana otročad ter ploskala z rokami, vrteČ se krog zasmehovane Anke in zroč in kaŽoČ nagajivo in škodoželjno v tisti nesrečni njen prstek. In ona ? ¦— Izprva ni razumeia takih in enakih norčij. In če so se ji smejali otroci, se je tudi sama smejala. Ko se ji je pa začelo svitati v glavi, kaj bi utegnilo pomeniti to smejanje, ko so se ji odprle slednjiČ oči, da se otroci pravzaprav iz nje norca delajo, da jo zasmehujejo zaradi prstka, tedaj pa se ni več prikazala na vas. Vse zaman! Nihče je ni mogel več spraviti mednje. Edino s Knezovo Rezo sta bili še prijateljici, edino k tej je Še šla. Menila je, da Reza ne ve za nje prstek, da ji je dobra, da je ne zasmehuje. Pa tudi to shajanje je moralo ponehati. Nekoč je rekla Reza, zagledavši se v tisti nesreČni Ankin prstek, nič hudega misleč: »Ti, tvoj prstek ]e pa lep!« »Pa ni!« jo je zavrnila naglo Anka in se hudo ustraŠila. »Pa jel« ja zatrdila Reza vdrugič. Anki so zaigrale solze v očeh. Vstajaje je vprašala: »Pa res misliš, da je Iep ?« »Saj ga vidim, da je!« ji je zatrdila iznova. Tedaj je pa zajokala Anka, potcgnila ruto na oči in se spustila kakor besna proti domu. Zaman je mahala Reza z roko, da naj počaka, zaman jo je klicala nazaj, zaman je vekala po nji: Anka se ne zmeni ne za jok, ne klic, ne mahanje edine prijateljice, še ne ozre se ne, nego hiti, kar jo nes6 noge dalje, dalje, v zavesti, da se ji vsi posmehujejo, vsi, celo Knezova Reza. Od tega dne pa ne gre tudi k Rezi več. Doma je pri mamici, atku, tekajoč za Sultanom in kokošmi . . . Zlasti pa se rada mudi pri goiobčkih. »Pic, pic, pic! Na, na, na!« jih kliče in jim siplje zrnja. " n- Materi je bilo sicer prav, da ni marala zahajati Anka med vaŠke otroke kjer se nič prida ne nauči — in da je ostajala rajŽa doma, nikakor pa jim ni bila po volji hčerkina razvada. »Kaj bo, če se ne odvadi kmalu!« so večkrat vzdihovali skrivaj. A utolažilo jih je vselej njih ljubezni polno srce, ki jim je odgovarjalo na taka vzdihovanja: »E, kaj! — Ko bo večja, in jo bo že sram, se bo že sama odvadila«. 2* hw 20 *5- Anka je postala večja. Dopolnila je namreč že šesto leto ravno na sv. Ane dan tistega leta, in bilo ]o je že sram, toda odvadila se še ni; zakaj prstek ji je uhajal še vedno v usta. Ko so nekoč zopet tako vzdihovali mati, je stopila v hišo jajčarica s košaro na roki: »Bo kaj jajčk, bo? Dobro plačam, tri za groš. Bo kaj, bo?« »Ne vem, če bo kaj; mlatiči so mi jih preveč pobrali. Pa se bo pogle-dalopo gnezdih, če bo kaj. —- Anka, skoči, skoči, pa poglej!« Dektetce je brez obatavljanja dejalo pipec in pol olupljenega krom-pirja iz rok — lupili sta namreč z materjo krompir za južino — ter odhitelo po gnezdih. »Ho-Iio! To vam je ličerka, tol Tako vam povem, na tako ubog-Ijivost ne naletim izlepa; jaz vam rečem, da ne. Veliko obhodim, zato vem, da prav govorim. He, v znanju ga ni otroka, da bi kar na besedo slušal, kakor ta vaša, nak, ni ga. To vam rečem, da ne. Ste je pač veseli, feaj bi je ne bili!« je zaiela jajčarica in odložila košaro zvaven sebe na klop. Mati so sicer dobro vedeli, da pove žena rada malo več, vendar jim je dobro delo, da poudarja hčerkino ubogljtvost; ali zadovoljiti jih vendar niso mogle jajčaričine besede, zato so potožili: »Ne rečem, je že. Ali kaj, ko ima tako grdo razvadol Lejte, v šoJo bo že liodila to jesen, pa je tak križ z njo — vcste, da devlje prst v usta. Koiiko sem si že prizadejaia, pa vse skupaj nič ni; nismo je vstanu odvaditi, pa ne!« Jajčarica se sicer začudi, da beli materi glavo taka malenkost, potem pa nekoliko pomisli in reče: »Ojoj, kaj bo to, ni besede vrednol Pa vatn, če že ravno liočete, dam svet, pa bo pomagalo.« »Hvaležna vam bom, jajca vam bodo po Stiri za groš, samo povejte.« »Tako-le naredite,« svetuje žena, »tako-le naredite! Prstek oblijte dc-kliču s kisom, pa se bo odvadila.« In mati so dali jajčarici poln peliar jajc — napol zastonj: »Tu jih imate! Da bi le pomagalo, kakor ste svet^vali.« »Bo, bo, se boste že sami prepričalj, da bo«, je zatrjevala žena ia odšla ?a jajčki naprej po hišah. Srce ji je bilo od veselja, da je napravila tako dobro kupčijo. »AI6, Anka!« so zaklicali mati nato, »ročico sem!« — Pa so oblili llčerki prstek s hudim kisom. »Zdaj bo pa dobro, Anka. Pomagalo bo, prstek ti ne pojde več v usta.« »Pomagalo bol« je vzkliknila hčerka, vesela, da bo re5ena grde razvade. Toda pomagalo nil Zvečer je bi! prstek že zopet v ustih. »Kje je prstekf« so zavpili mati. Dekletce se je prestrašilo, ročica ji odpade sama od sebe od ust, »Anka, kako pa, da sv kis obrisala s prstka?« so povpraSali mati. In hčerka se je opravičevala: »Mama, solace je sijalo, ia prstek se je posušil.« Mami jc zadostovalo to opravičilo, pa so rekli: »Poperbo hujsi. Čakaj, jutri poizkusimo s poproml« In res, drugo jutro so oblili dekliču prstek najprcj s hudim kisom, nato ga ji pa poŠtupali Še s poprom. »Zdaj pa bo pomagalo, Anka!« »Zdaj pa bo!« je ponovila hčerka. »Solnce ne bo sijalo, pa sc ne bo prstek posušil. Mama, zdaj pa bo pomagalo!« A pomagalo nil Zvečer je bil prstek že zopet \ ustih. »Hčerka, hčerka, kje je prstek ?« so zavpili tnati, videč, da tudi poper ni pomagal. »Mama, poper ni pomagal,« je zavekala Anka. »Hčerka, kdo pa ga je zbrisal s prstka?« »Mama, veter je pihal in prstek se je osul.« Dobra inama so opravičili hčerko iznova in rekli: »Petrolej bo še huj^i. Čak, jutri poizkusimo s petrolejem.« In res, drugo jutro so oblili dekliču prstek najprej s hudim kisom, nato ga ji poŠtupali s poprom in slednjič namazali še s smrdljivim pe-trolejem. »Ujej, smrdi, smrdi!« je zagotavljala Anka in si tiščala nos. »Pa bo pomagalo, zdaj mora pomagati!« »Zdaj mora pomagati!« se je razveselila hčerka. »Zdaj moral Solnce ne bo sijalo, veter ne bo pilial, zdaj mora pomagati!« A pomagalo ni! Dekletce je brskalo po travi, pesku, prahu, se brisalo, umivalo, in zvečer je bil prstek že zopet v ustih. »Anka, Anka, kaj delaž, kaj misliŠ?« so zavpili mati ter ji potegnUi z nevoljo prstek \z ust. »HČerka moja, hčerka moja, kdo pa je zdaj obnsal prstek ?« Vsa prestraŠena se je izgovarjala Anka: »Mama, pri potoku sem bila in se umivala, pa je voda vse sprala s prstka.« A ta izgovor ni obveljal. »Hčerka, hčerka!« so požugali mati ostro> a pomagati ji niso več znali. (Konec s podobo prihodnjič)