List 31.
Gospodarske stvari.
Karvijol ali cvetoče zelje.
Tudi te rastline poznamo več plemen; nekatera so bolj zgodnja, druga pozna. Najzgodnjejši in prav izvrsten je ^erfurtski" karvijol. (Glej pod. 53.) Prav veliko rožo napravlja orjaški „frankobrod8ki" karvijol. Srednje velik pa izvrsten je „dijkski karvijol^, ki rodi tudi v manj dobri zemlji. Za južne vroče kraje bi bil najboljši rani nizki ;,erfurtski'' karvijol, ki napravlja izredno lepo in belo rožo, ki more tudi najhujšo vročino prebiti.
Karvijol hoče prav bogato pognojene zemlje, ki mora biti tudi dovolj
vlažna. Morda nobena rastlina ne zahteva tako dobre zem-lie. kakor
karvijol; v suhi izmolzeni zemlji ne obrodeva. Tudi ljubi gorko podnebje, ker je zelo občutljiv, in mu najmanjši mraz škoduje. Po novinah prav dobro rodi, če je imel tudi dovolj vlage.
Najljubši mu je že nekoliko razkrojen kravjak, kakor tudi popolnoma razkrojen človeški gnoj. Zemlja, v kateri raste karvijol, mora imeti prosto, dovolj zračno in solnčno lego, ker je zelo podvržen medeni rosi. Seme se poseje že januvarja mesca na gnojne gredice, in konec marcija lahko presajamo sajenice na vrt; konec junija dorastejo in se dado porabiti. Seme moremo
Podoba 53.
tudi posejati junija mesca na proste gredice in julija meseca o sv. Jakobu presajamo potem sajenice, ki dajo potem lepe karvijole v pozni jeseni. Če niso do pozne jeseni rastline dovolj dorasle, moramo jih posaditi v klet v pesek; tukaj se dela roža karvijolova. Tako si moremo priskrbeti dovolj karvijolov za zimski čas.
Sajenice moramo presajati vsaj bO% narazen. Če vreme ni dovolj vlažno, moramo jim prilivati, posebno ko delajo rožo, ker potrebujejo dokaj vlage. Da dobimo prav velike karvijole, napravimo okrog rastline jamico ter naspimo vanjo nekoliko razkrojenih zmletih kosti, prilivati pa ne smemo nikdar pozabiti, posebno če smo rastlinam s takim gnojem postregli. Prav tako moremo zemljo pridno okopavati in pleti; tudi je dobro, če natrgamo perja ter pokrijemo ž njim rožo, da ji ne pripeka soloce. Najhujši sovražnik karvijolu so zemeljske bolhe.
Po južnih deželah, koder nimajo prehude zime, morejo že konec zime ali vsaj spomladi vzrejati lepe karvijole. Septembra meseca se poseje seme zgodnjega karvijola na gredice, s katerih se potem presade mlade 8ajen'ce konec oktobra meseca nekoliko bolj narazen na druge gredice (10 %t druga od druge) ter se tukaj branijo kolikor mogoče mrazu s slamnato odejo. Januvarija mesca se presajajo potem te sajenice na gorko gnojno gredico, kjer se prav hitro razvijajo in kmalu prav lepe rože napravijo. Čeravno ne moremo prav veliko karvijola v eni gnojni gredici vzrejati, vendar se tako delo prav dobro izplačuje z veliko ceno, za katero se prodaja. Zgodnji karvijol velja tudi 30 novcev. Da dobimo prav velik, bel karvijol, moramo tako le ravnati: Jeseni napravimo mešanico iz ruš starih kravjakov in nekoliko pepela. Vse te tvarine se plastasto nakopičijo: na prvo plast ruševja se nameče nekoliko starega kravjaka in na to nekoliko pepela, potem zopet ruševja, kravjaka ia^pela itd. Včasi se polije ta kup z gnojnico in se prav dobro premeša:   po zimi,   pa je nepokrit,   da ga zimski mraz
dobro prešJDe. Prav izdatno vzboljšamo tako mešanico, če ji že jeseni primešamo nekoliko razsekanega rogovja. Kadar pride spomlad in ž njo čas sajenja, napravijo se na vrtu 40%t dolge in 30%^ široke jame, katere se napolnijo s tako mešanico, ter vanje posade sajenice. Orjaške rože napravlja potem karvijol.
Zelo težavno pa je vzrejati seme karvijolovo, le na gnojnih gredicah morda se posreči, da se po zimi zdrave ohranijo semenske rastline, ker mraz škoduje roži, katera tudi rada plesnuje ali celo gnije ; zato ravnamo prav, če kupujemo seme iz južnih laških krajev, koder lahRo odgojujejo semenske karvijole.
------    246    -----