V borbi z<* pravice, ugfed in čast stauu.' Naš čas zahteva celih mož, rzkušenih bor« cev, idealnih ljudi. Nalogc. ki stoje pred na^ mi, so neodložljive, in s slepoto bi bil udarjen, kdor bi ne videl ali ne hotel vedeti, da jc po= ziv in poklic 'učitdljstva v nacionalni naši dr= žavi prvorednega pomena, največjc važnosti in eminentno državotvornega značaja. De-struktivnih elementov ne sme brti med uči= teljstvom! Pljuvali bi — da se prosto izrazim — v lastno skledo a'ko bi bilo naše delo usmerjeno v rušenje visokih smotrov nacio^ nalne in državne zavesti iki kažejo našemu ujedinjenemu narodu pot v bodočnost moraU ne in materialne samdbitnosti. Ne iščcmo sebe v egoističnem potnenu tc besede, ako hočcmo in moramo v trdni ma= terialni poziciji našega naroda in v njegovi dvignjeni moralni kakovosti dobiti za svoj stan mesto in prfožaj, ki mu gre po njegovi inteligenci in po njegovih izrednih nalogah. Globoko zakoipani v dušo, v mišljenje in čuvstvovanje naroda in ob spoznanju njegos vih potreb pravic in dolžnosti rastemo iz nje* ga navzgOT v obsežnost svojih stanovskih na« log. da tukaj — s stanovsko zavestjo prepo* jeni — Tazvijamo vso svojo delavnost do skrajnih mcj izčrpanosti in s to dclavnostjo orjemo in oplojamo v širino in daljavo raz= prostrto nack>nalno=kulturno njivo. Če bomo sejali v brazdc gadjc ziobe, pres raste njivo strupeno zelišče, ki bo smrtna hrana ubogemu na>rodu. Če bomo sejali pše= ¦nico, prekrije polje beli hleb vcscle svatovs ščine. In če pridenemo pšeničnim zrnom spravljivosti, treznosti in spoznanja, se raz* pleto po naši zemlji zeleneči gaji varnega za= vetja, umnega hiševanja, zdravcga napredka in bratskega sožitja. Razum bo brzdal hrupno pesem naslad in uživanja; strasti bodo pre* hajale v urejeno strugo unesenega in uvidev* ncga spoznanja, da je pozitivno delo vsebina življenja, ki je toliiko zmisdlnejše, kolikor lepše in višje ideale ima pred seboj. In naj* višji ideal življenja? Svoboda mu je ime! A osebna čast je poedincu prva odlika! To osebno čast ti zagotavlja čista dlan, mirna vest, izpolnjena dolžnost in bTezpogojna vda« nost narodu in domovini. In kakor ne daš rani'ti osebne časti samemu sebi, tako je ne smeš raniti sosedu in bratu, čeprav hadi po drugih stezah življenskega in svetovnega na« zora, nego hodiš 'ti. Kle.veta ni dokaz, piodti* kanje ni dokazilno sredstvo. Samo prepriča* nje, ki je trdno in stalno in z notranjim živs Ijenjem priddbljenio, porazi in pridobi zase drugo prepričanje, k'i stoji rra slabših osnovah in se razsuje z njimi vred, če mu izpodje ko= renine jačja, p>repričevalnejša moč. Načelo proti načelu, mišljenje proti miš= Ijenju, ki brez strasti in besnosti 'udarjata idrugo ob drugo — talko se bori v idejnem zmislu mož z možem ali — če hočete — manj:: šina proti večini opozicija proti vladi. V vsakem boju in v vsakem primeru smemo kulturni in inteligentni ljudje poznati samo eno strast, to je strast domovinske lju= bezni ki žrtvujc vse, da narodu in domovini pridobi blaginjo, zakaj iz te blaginje raste blaginja nas vseh, kakor je iz nas poedincev zložen narod. Temu narodu služiti s čistim srcem in s poštenimi nameni — to se pravi: biti narodu učitelj! Kjdor tega n&če ali kdor vedoma in hotoma dela drugače ta ni naro= dov učitelj ta je temveč njegov zavodnik. Njemu govori Župančič: Narod vas bo iz= pljunil kakoir zavrelioO'! Ne kažem na nikogar, češ, ta in ta je tak! Hočem samo reči, da naj ne Ibo nikogar med nami, ki bi se po lastni krivdi bal narodove sodbe. Ne kaži se učitelja le po besedi, po karti posetn.ici po strogosti in odljudnosti po tem, da izrabljaš svobodni čas v utešenje svojih potreb in zahtev osebnega značaja, da si svojemu cikolišu takorekoč begajoč polzna^ nec; bodi mm temveč učitelj po vsebini svo jega dela in z živim zgledom svojega življe^ nja: ne poslušaj me samo, ampaik glej me tudi! Ni stanu, ki bi moral biti tako zvezait z bitjem in žitjem naroda, tako ves njegov in tako zaradi njega nego je učiteljski stan. Njegovo kulturno poslanstvo apodiktično zahte« va. da sc vsak njegov pripadnik leto in dan krcče med narodom — rekel bi — v belem oblačilu kreposti, čednosti in vrlin, da kot samec ali samica ali 'A.«'t rudovinsKi oče v;zgoj= no in vzpodoudno vpliva na vso okolico. 1 re= ba jc pač žftvovanja. Toda to žrtvovanje nc tcmclji v zavesti odrckanja aii zaslug, temveč je 'osaovano v vzgojnih nalogah stanu, ,&i u njem pravimo, da je >tako vzvišen in tako lep. Zavedajmo se, da to vzvišenost in lepoto no simo in ustvarjamo sami in da se sesuje v potvciro in prevaro vse vzvišcno in lepo, ako sami scbi 'UDijamo med narodom ugled in do= bro ime. Kdoir tega ne vc ali ne more, vem, temu je težko biti učitelj, in bolje bi bilo zanj in za vse, da ni. Zakaj resnica je ta, da padajo scnce tudi tja'kaj, kjer bi 'bilo solnca najbolj treba, in posploševanje napak je bolj običajno nego posploševanjc dobrin strani po^ edinca in stanu. Ves narod je naš nadzornik in sodnik, a naše delo naj dožene, da bo ves narod na.š zagovornik in prijatelj! Kadar se zgodi to, se ne bo nobenemu oičitelju ničesar in nikogar bati. ln ker je vse, to v prvi vrsti odvisno >od nas samih, vidimo, da je usoda našega stanu v naših rokah. Kovači smo svoje STeče. In zato moramo pravilno umevati in v življenje prcnašati vso težino in bitnost kul= turnih nalog svojega stanu, ki jim je glavni ovkač odmikanje od naroda, a ki sta mu prva pomočnijva približanje k narodu in združitev z njim. Ce v začetku skačem v ikfnctiško hišo prcko gnojnice, ki se poceja po dvorišču, bam prav v kratkem času, če znam učiti narod, la* hko hodil po čisti stezici v prijazni, snažni in zdravi kmetiški dom. In če se učiteljica ne 'boji z belimi prsti okleniti se žuljave roke kmetiške majike, bo kmalu poštena vaška že« na vračala mi'lo za drago s tem, kar moire dati najlepšega —• z vdanostjo in spoštovanjem. Ne mislite, da pretiravam, ko trdim, da si ti= sbo, zgoraj omenje.no usodo ibujemo v srcih naroda! Tako ncogibno potrebno delo izven učil« nice v narodu v njegovih najširjih plasteh je — če se smem tako izraziti —¦ socialna stran naših kulturnih nalog. Učiteljevanje — to je življenje, je vzvcd vsemu dobremiu, jc budnica spečim energijam narodove duševs nosti, je pogon k tvornosti, je dvigalo iz nižin in temote, je kažipcrt v ponosno, samoza« vestno, k širofcemu obzorju spoznanja usmer« jeno življenje! Nisem izčrpal vsega, kar bi še bilo mož; no povedati o vlogi, ki je odkazana vsakemu učitelju in vsaki učiteljici v naši nacionalni državi. Razmišljanje in 'razpravljanje o teh in takih vprašanjih prepuščam vam vsem, ki sc zbirate na številnih zborih in skupščinah. Taka vprašanja so najvažnejša, ker vodijo v orientacijo, da bomo na jasnem, kaj hočemo in kaj moramo in da se nam zbudi zavest dolžnosti in odgovornosti. Ne razsipavajmo v osebnostih in v mc= glovitosti svojih energij, da ne bomo studencu enaki, ki se izgublja v neplodni, peščeni pu= stinji! Strnimo vse svoje moči v eni stanovs ski organizaciji, kamor naj se stekajo vsa vprašanja. ilci so nam skupna, ikjer iščimo to, kar nas druži, a kjer pozabimo na vse, kar nas razdvaja! Izven te stanovske organizacije — koliko prflike ima vsak, da se prosvetno, socialno in politično lahko in nemoteno udej^ stvuje v vsaki panogi nacionalnega in držav; nega življenja kot svoiboden državljan, kot kulturni delavec in inteligent. Tudi tujkaj, izven šole in izven stanovske organizacije, čaka vsakega učitelja ogromno dela ki ga bo lahfco vršil toliko aispešneje in toliko svobodneje ko bo imel v svoji slanov^ ski organizaciji trdno zaslombo in trajno za^ ščito svojih pravic! Združitve zdaj so časi! Ł". Gdtlgl. * Članek je bi'l na izrečno prošnjo name» njen »Edinstvu«, da pripravi one tovariše na spravo in združenje v enotno stanoivsiko orga* nizacijo. »Edinstvo« ,pa članka ni priobčilo zato ga objaVljam v tem listu, ker je moja najiskrenejša želja in neogibna potreba učiteljskega stanu, da se zopet združijo raz= dvojeni bratje. E. G.