
Življenjepis in češčenje velikega
čudodelnika iz frančiškanskega
reda z molitvenikom.

Po nemški izdaji

P. Sebastijana Schegring

priredili

ljubljanski bogoslovci.

V Ljubljani, 1913.
Založila Katoliška Bukvama.

Natisnila Katoliška Tiskarna.

1

Nihil obstat.

Labaci, die 12. Decembris 1912.

Dr. fll. Nastran C. IH.

St. 5106.

Imprimatur.

Or d. Labacensis, die 17 . Decembris 1912.

Joannes Flis,
Vic. gen.

Predgovor k slovenski izdaji.

Evo Vam nove slovenske knjižice,
ki obsega kratek življenjepis in češče-
nje velikega čudodelnika sv. Antona
Padovanskega iz reda sv. Frančiška, —
Zdi se, da bi utegnil kdo oporekati, češ,
čemu zopet nova nabožna knjižica, ko
imamo Slovenci podobnega blaga za
potrebo dovolj. — Res je izšlo, posebno
v zadnjem času, med številom novoiz-
danih slovenskih knjig tudi sorazmerno
precej takih, ki naj pospešujejo pobož¬
nost slovenskega ljudstva,- res je pa
tudi, da pri nas versko življenje napre¬
duje in da rabimo zato tudi več nabož¬
nih knjig, ki naj ga goje. Če se knjižici
posreči, da se bo še bolj razširilo in po¬
globilo med našim narodom češčenje
sv, Antona, o katerem je zapisal papež
Gregor IX., ko ga je prištel med svet¬
nike, »da je sedaj v nebesih in da ga
poveličujejo na zemlji mnogi čudeži, ki
se gode danzadnem na njegovem grobu
in ki so izpričani od verodostojnih prič,«
je dosegla svoj namen.

Izdajatelj.




....









PRVI DEL.

Kratek življenjepis sv. Antona
Padovanskega.

Sv, Antcm.

1



Sadovi pravičnega so
kakor drevo življenja, in
kogar je skrb za duše, je
moder.

Solom. Preg. 11, 30.

Sveti Anton je bil rojen leta 1195,
v Lizaboni, glavnem mestu Portugaljske.
Njegovi stariši, ki so bili plemenitaškega
rodu, so mu izbrali pri svetem krstu
ime Ferdinand, Oče Martin, ki je uprav¬
ljal kraljevsko zakladnico, je bil iz rod¬
bine pl. Bouillon (Bujon); bogaboječa
mati Marija je pa bila sorodnica pl, Ta-
veranov, Daši sta bila torej-i oče i mati
bogatega plemenitaškega rodu, vendar
je bila obema dražja krščanska čednost
kot pa plemenitaško ime. In prav ta
zavest ju je vodila tudi pri vzgoji nju¬
nega sina. Zelo sta pazila nanj, da je
bolj rastel v krščanskem kot pa v ple-
menitaškem duhu. Po nasvetu nekaterih
pobožnih kanonikov je posvetil mladi
Ferdinand vse svoje moči sveti vedi. Iz¬
redno marljiv je kmalu dosegel lepe
uspehe. A še večje kot njegova želja po
znanosti je bilo njegovo hrepenenje po
popolnosti. Šele 15 let je bil star, pa je
že dozorel v njem sklep, da se popol-

i'

4

nonia odpove svetu in njegovemu vese¬
lju, da daruje Bogu svoje nedolžno srce
in poišče v tihem samostanu onega miru,
ki ga svet ne more dati.

In res! njegovi stariši so ustregli tej
želji. Vstopil je v samostan avguštincev
v Lizaboni. Sedaj se je šele pričelo nje¬
govo pravo duhovno življenje. A spo¬
znal je tudi, da je za tako življenje treba
drugega kraja. Neprestani obiski njego¬
vih sorodnikov so namreč le preveč
vznemirjali njegovo bcguvdano dušo.
Zato je prosil svoje predstojnike, naj ga
pošljejo v kak drug samostan, kar se je
tudi zgodilo. Poslali so ga v mesto Ko-
jimbra, kjer je bil samostan svetega
Križa. V tem samostanu je živel, ločen
od vsega sveta, v strogi pokori celih
osem let. Njegova skromnost, ljudo-
milost in nedolžnost je vzbujala občudo¬
vanje pri vseh. S svojim čednostnim živ¬
ljenjem je bil v zgled vsem bratom. Noč
in dan se je ukvarjal s svetimi ved¬
nostmi. Najrajši je pa prebiral in pro-
učaval sveto pismo ter dela cerkvenih
očetov. Ravno ta uk mu je pa pripo¬
mogel, da je postal imeniten govornik,
ki je Cerkvi zelo koristil. Njegova be¬
seda je bila vsled poznanja svetega
pisma prepričevalna, in segla je globoko

5

v srce. Njegova duša je neprestano ob¬
čevala v molitvi in premišljevaje večne
resnice z Bogom. Zato je pa tudi dose¬
gel ono stopinjo popolnosti, da ga je
sveti Frančišek brez skrbi pozneje spre¬
jel kot vrednega člana v svoj red. Ko je
bil Ferdinand star približno štiriindvaj¬
set let, je postal duhovnik.

Že je teklo osmo leto, odkar se je
naselil Ferdinand v Kojimbri. Tedaj je
prinesel na Špansko portugaljski pre¬
stolonaslednik Peter trupla peterih bra¬
tov frančiškanov, ki so nedavno prej
umrli mučeniške smrti v Maroku. S
Španskega so prenesli svetinje v Kojim-
bro v samostansko cerkey. Ko jih je
nekoč videl Ferdinand, se je naenkrat
vzbudilo v njem izredno hrepenenje po
mučeniški smrti. Od tega časa je več¬
krat ponavljal sam pri sebi tole: »Glej!
Zveličar je dal zate kri in življenje. Kaj
pa si že ti storil zanj? O, da bi tudi jaz
mogel iz ljubezni do Njega preliti kri kot
mučenec!« Ta sveta želja je rastla v
njem od dne do dne. Spoznal je tudi, da
bi najprej dosegel venec mučeniške
smrti, če vstopi v strogi frančiškanski
red. S to prošnjo se je zopet zatekel k
svojim poglavarjem; a moral je prenesti
dokaj težkoč, predno so ga uslišali. Za-

6

kaj vedeli so, da bi bila velika škoda, če
izgubi samostan tako svetega moža. Šele
tedaj so ugodili njegovi želji, ko so spo¬
znali, da ga kliče k frančiškanom Bog
sam. Velika je bila žalost med redov-
niki-avguštinci, ko se je poslavljal od
njih pobožni mladenič. Kako zelo so bili
prepričani o svetosti mladega duhov¬
nika, nam priča tudi tale dogodek, ki se
je dogodil ob njegovem slovesu. Eden
izmed redovnih bratov ga je hotel na lep
način pregovoriti v njegovem sklepu. Ob
koncu razgovora je pa šaljivo pristavil:
»No, le pojdi, le pojdi, Ferdinand, Brez
dvoma postaneš svetnik.« »In kaj bi ti
dejal,« mu odgovori Ferdinand, »če se to
zgodi? Ali ne boš ves vesel Boga
hvalil?«

Kakor hitro je dobil dovoljenje od
svojih poglavarjev, je odhitel v neki
frančiškanski samostan. Ležal je samo¬
stan v bližini mesta Kojimbre, Prosil je,
naj ga sprejmo med redovnike, kar je
tudi dosegel. Leta 1221. so mu oblekli v
kapelici, ki je bila posvečena sv. Antonu
Puščavniku, frančiškansko haljo. Takrat
je tudi zamenjal svoje ime Ferdinand z
imenom Anton. Obenem je sklenil koli¬
kor mogoče posnemati istoimenskega
svetnika. Odslej je živel nekaj časa v

7

molitvi in najstrožji pokori med fran¬
čiškani. Toda glej! iznova se je vzbudilo
v njem srčno hrepenenje, da umrje mu-
čeniške smrti iz ljubezni do Kristusa.
Kleče je prosil svojega poglavarja, da bi
smel iti oznanjevat sveti evangelij med
Mavre v Afriko. Zopet so uslišali nje¬
govo prošnjo. Ukrcal se je v ladjo, ki
ga je pripeljala na afriško obrežje.

Komaj je pa jel apostolsko delovati,
že se ga je lotila huda dolgotrajna bole¬
zen. Ni mu kazalo drugega kot vrniti
se na Špansko. Za smrt je bil bolan, ko
so ga prenesli na ladjo, da se prepelje
domov, A mesto na Špansko so tirali
neugodni vetrovi ladjo v Silicijo, kjer
so pristali v Mesini. Bolezen ga je mučila
še vedno, tako da je moral ostati dalj
časa v tem mestu. Ob tej priliki je zve¬
del, da zbere v kratkem sveti Frančišek
Asiški svoje učence. Kajti prepričati
se je hotel, koliko so napredovali v po¬
polnosti.

Ob tej novici je sveti Anton čisto
pozabil na svojo bolezen. Na vsak način
je hotel videti svetnika. Poiskal ga je in
od takrat sta se večkrat shajala k skup¬
nim pogovorom. Ob teh razgovorih je
rastlo v duši Antonovi novo veselje,
novo zaupanje. Sveta preprostost in pri-

8

srčna ljubezen Frančiškova je tako pre¬
drugačila njegove misli, da se je odločil
naseliti se v Italiji, v bližini svetnikovi,
namesto da bi šel nazaj na Špansko. Od¬
slej mi mora biti, tako je mislil sam pri
sebi, Frančišek vzor, njemu moram sle¬
diti. Prosil je torej po raznih samostanih,
da bi ga sprejeli in mu izročili najnižje
pcsle. Ker je pa bil vsled bolezni zelo
oslabel, ni nihče zanj maral. Povsod so
se ga bali, češ, saj nam bo samo v nad¬
lego, Anton namreč ni nikomur hotel
ničesar razodeti, kako sveto živi in
kako obsežno je njegovo znanje. Sled¬
njič se ga je vendar usmilil dobrosrčen
gvardijan z imenom Gracijan. Sprejel ga
je med svoje redovnike. Na Pavlovi gori
pri mestu Forli mu je odkazal celico za
stanovanje.

Z veseljem se je naselil sveti Anton
v tej celici. Sedaj se mu je izpolnila
vroča želja, da ostane nepoznan pred
svetom. Občeval je v sveti samoti edino
z Bogom. Premišljeval in molil je ter
mrtvičil svoje telo. Prenašal je različna
ponižanja radevolje in znal je tako
brzdati svoj jezik, da ni nikdar niti naj¬
manjše besedice črhnil o svojem znanju.
Toda Previdnost božja je hotela, da izve
tudi svet, kako učen mož je Anton.

9

Leta 1222, so se zbrali dominikanci
skupno s frančiškani v mestu Forli, da
se posvetujejo o samostanskih zadevah,
Tje je vzel seboj gvardijan tudi svetega
Antona, Ko se je imelo pričeti zboro¬
vanje, so prosili frančiškani domini¬
kance, da bi eden izmed njih pričel z
nagovorom. Toda vsakdo se je izgovar¬
jal, da ni pripravljen. Tu je posegla Pre¬
vidnost božja vmes. Gvardijan ukaže
Antonu, naj gre na prižnico in govori,
karkoli mu bo narekoval Sveti Duh, V
vsej ponižnosti se je uklonil temu ukazu.
Jel je govoriti in govoril je s tako močjo
in prepričevalnostjo, da so se vsi čudili.
Takrat je bil sveti .Anton star
sedemindvajset let. Po njegovih narav¬
nih darovih bi sodili, da je rojen za go¬
vornika. Bil je častitljivega in prikup-
ljivega obraza. Imel je močan, prijeten
glas in izvrsten spomin. Sveto pismo je
tako poznal, da je znal njegove dogodke
spraviti v zvezo z najrazličnejšimi do¬
godki v življenju. Obenem je pa umel
izborno razlagati sveto besedilo in iz¬
rabiti moč, ki jo ima sveto pismo do
človeških src. Čeprav je preživel svoja
mlada leta na Portugaljskem in se ni
nikdar učil tujih jezikov, vendar je tako
spretno govoril italijanski in francoski,

10

kot bi se bil učil teh jezikov v detinski
dobi pri materi.

Zopetinzopet je Bog izkazal ču¬
dežno naklonjenost njim, ki so poslušali
njegove propovedi ali ki so imeli vsaj
resno voljo poslušati njegove nauke.
Tako se je zgodilo, da ni mogla iti neka
žena k Antonovi pridigi, ker je ni pustil
njen mož posvetnjak. Zato je šla v neko
gorenjo sobo svoje hiše. Stala je pri
oknu in poslušala. In čudno! Natanko
je razumela svetega Antona, čeprav je
bil kraj, kjer je on govoril, oddaljen celo
uro. Ko je povedala to svojemu možu,
se je i on na lastna ušesa prepričal. Ni
čuda, če se je izpreobrnil in je od tega
dne z veseljem poslušal svetega Antona,
kadarkoli je oznanjal božjo besedo.

Neka druga žena je pustila svoje
dete brez varstva doma, da ne bi za¬
mudila svetnikove pridige. Med pridigo
je pa padlo dete v kotel kropa. Na kak¬
šen način se je nesreča zgodila, tega
otrok ni vedel povedati. Gotovo pa bi
bilo moralo dete umreti, če bi ne bil
Bog čudežno vmes posegel. Toda On,
ki ljubi vse ljudi, ki spoštujejo njegove
služabnike, je rešil tudi materi otroka.
Ko se je vrnila domov, je našla svojega
ljubljenčka čisto zdravega v vreli vodi.

11

Igral se je zadovoljno kot bi ležal na
trati sredi rožic.

Nekoliko drugače se je godilo neki
drugi materi. Ko se je vrnila od Anto¬
nove pridige, je našla svojega otroka
mrtvega v zibelki. Nemudoma se je od¬
pravila k svetniku ter ga prosila pomoči,
fn tedaj je govoril Anton ženi znane
besede, ki jih je govoril nekoč tudi Kri¬
stus kraljeviču, ki ga je prosil, da naj
mu ozdravi sina; »Pojdi. Tvoj sin živi.«
Še tisto uro se je žena prepričala, da je
govoril svetnik resnico. Prišla je domov
in tedaj je videla svojega otroka, kako
se je zdrav igral s svojimi tovariši.

Ko je zvedel sveti Frančišek, kako
učen in svet mož je Anton, ga je precej
poslal v mesto Verčeli. Tu naj bi se še
bolj poglobil v sveto vedo. Odslej je
poučeval z velikim uspehom bogoslovne
nauke v Boloniji, Tuluzu, Monpeljeju in
Padovi. Slednjič je postal gvardijan v
mestu Limož. Poleg te službe je pa več¬
krat tudi govoril spokorne pridige v
okolici mesta. Vedno dalje in dalje se
je širil glas o njegovi svetosti in učeno¬
sti. Splošno so ga nazivali le svetnika.
V svojih propovedih ni poznal nobene
razlike med bogatimi in revnimi. Ne¬
ustrašeno je oznanjal povsod vero v

12

Križanega ter preganjal pregreho. Kaj¬
pada ga je njegova odločnost večkrat
spravila celo v smrtno nevarnost,

Okrog leta 1230. je prevzel vodstvo
gibelinov, to je Cerkvi sovražnih cesar¬
skih čet, mož z imenom Ecelino. Rojen
je bil v treviški pokrajini. Njegovi pred¬
niki so bili Nemci. Osvojil je mesto Ve¬
rono, razdrl je več naselbin v Lombar¬
diji in plenil je celih petnajst let po de¬
želi. Za kazni, ki jih je izrekla nad njim
sveta Cerkev, se še zmenil ni. O kru¬
tosti tega moža nam priča dejstvo, da je
dal v Padovi, kjer so se mu uprli prebi¬
valci, na en dan umoriti 12.000 oseb. Iz
Verone, kjer je imel svoj sedež, so pa
zbežali do malega vsi ljudje. Ko je zve¬
del sveti Anton o teh krutostih, je skle¬
nil iti k njemu v Basano. Odšel je na pot
in prišel je do Ecelinove palače. Prosil
je, naj ga peljejo pred njega, kar so mu
dovolili radevolje, Ecelino je sedel na
prestolu. Stražila ga je množica vojakov.
Ta prizor Antona ni prav nič vznemiril.
Brez strahu je stopil pred Ecelina in mu
je govoril: »Ali slišiš! ti sovražnik božji,
kruti samodržec, podoben steklemu psu!
Kdaj boš nehal preganjati nedolžno kri
kristjanov? Vedi, da je Bog že izrekel
svojo strašno sodbo nad teboj.« Okrog

13

stoječi vojaki so že bili pripravljeni, da
udarijo na ukaz svojega gospoda po
Antcnu. Pa zopet je posegla Previdnost
božja vmes. Ostre besede Antonove so
pretresle krvnika. Izginila je hipoma
krutost iz njegovega srca in postal je
krotak kot jagnje. Nadel si je okrog
vratu spokorno vrv in pokleknil v znak
spokornosti pred svetnika. Vsi so se
čudili, ko je priznal svoje grehe in ob¬
ljubil, da se bo poboljšal. Potem se je
obrnil do svojih vojakov in jim je govoril:
»Možje, drugi! nikar se ne čudite temu,
kar vam sedajle povem. Zagotovim vas,
da so moje besede gola istina. Videl
sem, kako je čudežni sijaj ožaril glavo
Antonovo. Ob tem pogledu se mi je
zazdelo, da zame ni več rešitve iz
pekla.«

Od tega trenutka je imel Ecelino
veliko spoštovanje pred svetnikom in ni
nikdar več storil kake večje pregrehe.
Ker pa Anton le ni hotel jenjati namiga-
vati v svojih pridigah na njegova zlodej-
stva, je poslal k njemu nekoč svoje slu¬
žabnike z najdragocenejšimi darovi. Ko
jih je odpustil na pot, jim je pa naročil
tudi to-le: »Če sprejme darove, potem
ga umorite na mestu; če jih pa odkloni,
mu ne smete storiti nič žalega, temveč

14

mirno poslušajte, naj vam reče, karkoli v
hoče.« Na tak način se je hotel Ecelino y

prepričati, če Bog varuje Antona tudi ■%

sedaj. Služabniki so prišli k svetniku in c
so mu izročili darove, rekoč: »Tebi po- <
korni Ecelino ti pošilja ta skromni dar, •
da ga sprejmeš v znak njegove vdanosti
in moliš za zveličanje njegove duše.«

Ko je slišal svetnik te zvite besede,
ga je obšla vidna nevolja. Obrnil se je
do služabnikov in jim dejal: »Ne maram
darov, ki se jih drži greh tatvine. Nje¬
govi zakladi mu bodo samo v pogubo.
Poberite se, da ne pride zaradi vas pro-
kletstvo tudi nad to hišo.« Ob teh be¬
sedah so se služabniki vrnili vsi prepla¬
šeni domov. Ko so povedali svojemu
gospodu, kaj so doživeli, je vzkliknil
vpričo vseh: »Tega moža vodi Bog sam.
Pustite ga, naj hodi svoja pota. Sam naj
se tudi odloči, kakšnih darov hoče imeti
od mene.«

Vse Antonove govore so prevevale
globoke misli. Lepe so bile njegove pri¬
dige vsled živih podob in prav zato tudi
tako preproste.

Za zgled naj nam služi propoved, ki
jo je govoril leta 1227. v mestu Rimini.

V 11. in 12. stoletju se je pojavilo
iznova, zlasti na Italijanskem in v se-

15

” verni Franciji, krivoverstvo, ki ga je z
uspehom pobijal že sveti Avguštin, Pri-
vrženci te krive vere so se imenovali za
1  dobe Avguštinove manihejci. Sedaj so
se pa nazivali katare, valdence, albi-
* Žane in patare. Širili so se od dne do
1  dne po mestih in deželi.

Velika nevarnost je pretila v teh
časih nevesti Kristusovi, sveti Cerkvi.
Toda Bog, ki zvesto čuva nad njo, ji je
tudi tedaj kmalu poslal pomoč. Vstala
sta njena mogočna zagovornika sveti
Dominik in sveti Frančišek. S svojim
umom, z molitvijo in svetostjo svojega
življenja sta se borila proti krivovercem
in sta jih tudi srečno premagala.

Z njima vred je pa tudi sveti Anton
rešil mnogo duš in je znatno pripomogel
k zmagi Kristusovi. Uspešno je deloval
proti krivovercem zlasti v deželi Roma¬
nja. V tej pokrajini so se bili razširili
krivi nauki predvsem v mestu Rimini,
Zastonj so se trudili sveti škofje in rim¬
ska stolica, da bi iztrebili zmoto. Kar
zaslišijo prebivalci mesta, da pride med
nje sveti Anton. Nasprotnike je obšel
velik strah že samo ob tej novici. Zakaj
vedeli so, da se njegovim govorom ne
more nihče ustavljati. Zato so se dogo¬
vorili, da ne bodo šli niti blizu, ko bo

16

jel pridigati. Obenem so pregovarjali
tudi ljudstvo, naj ne hodi poslušat svet¬
nika.

Sveti Anton je prišel v mesto. Toda
namesto, da bi se bila zbrala okrog njega
kot ponavadi cela množica ljudi, ga je
prišlo poslušat samo nekaj starčkov in
žensk. Kljub temu pa svetemu Antonu
ni upadel pogum. Daši je bilo malo po¬
slušalcev, vendar jim je jel govoriti s
svetim ognjem. Govoril je s tolikim pre¬
pričanjem in uspehom, da so ga sklenili
nasprotniki umoriti. Ko je zvedel njih
hudobno nakano, se je umeknil v samot¬
no sobo. Tu se je mudil njegov duh v
molitvi in premišljevanju pri Bogu, Ne¬
prestano je prosil Vsemogočnega, naj
ohrani ljudstvu dragoceni dar prave
vere.

Slednjič je zapustil po mnogih molit¬
vah svoje stanovanje. Šel je naravnost
k obrežju morja. Ondi se je ustavil na
kraju, kjei se izliva reka Marica v morje,
in jel je glasno klicati:

»Pridite semkaj, brezumne ribe! Pri¬
kažite se in poslušajte besedo božjo.
Osramotite ljudi, ki nočejo zavreči
zmote, ki nočejo poslušati naukov svete
vere in odpreti srca večnim resnicam!«
Naravno je, da se je ob tem čudnem

17

Antonovem klicanju kmalu nabrala na
t- obrežju cela množica radovednežev. Pa
oj čuda! Komaj je nehal Anton govoriti,
a  že so se prikazale na morski gladini cele

a trume rib najrazličnejše velikosti. Pla-

8 vale so bližje in bližje obali. Razvrstile

i so se v najlepšem redu kot vojaki na

1  ukaz svojih poveljnikov. Čisto ob obali

so se prikazale najmanjše; za njimi pa
;  večje in večje v polkrogu. Vse so dvi¬

gale svoje glave iz vode in čakale, da
jame svetnik govoriti. Vsi, ki so to vi¬
deli, so bili razočarani. Nastala je po¬
polna tišina in nestrpno so čakali, kaj
pride.

Ko je opazil svetnik, da še mu bližajo
tako nenavadni poslušalci, tedaj je po¬
vzdignil svoj glas in je govoril ribam:

»Hvalite, ve ribe, Gospoda! Poveli¬
čujte svojega Stvarnika! Slavite Njega,
ki vam je pripravil sinje, brezmejno
morje za stanovališče! V srebrnih vo¬
dah vas varuje viharjev. V prosojnem
vodovju merite z lahkoto svoja pota,
gledate od daleč svoje sovražnike. Že
ob stvarjenju je vas preskrbel z za¬
dostno hrano. Že takrat je razlil svoj
blagoslov nad vas, da se množite tako
silno kot nobeno stvarjeno bitje. Za¬
hvalite Boga, ker vas je oblagodaril s

Sv. Anton.

2

18

tolikimi darovi. Hotel je, da niste niko¬
mur podložne. Ohranil vas je edine ob
vesoljnem potopu. Mirno ste se zibale
sredi valovja, ko so ginile druge živali
bolj vsled silnega strahu kot pa od bole¬
čin, Vas je porabil takrat, ko je pre¬
skrbel stanovanje preroku Jonu, ko je
ozdravil Tobija. Same od sebe ste iz¬
ročile Zveličarju denar, da je mogel
plačati davek zase in za svoje učence.
Ve ste tudi v hrano spokornikom, ki ne
uživajo drugega mesa. Zveličar sam je
jedel vaše meso, ko je pokazal, da je
res človek in da je res od mrtvih vstal.
On sam je hodil po sinjih valovih nad
vašimi glavami. Izmed ribičev je izbral
svoje najzvestejše učence in njih mreže
ste ve napolnile v obilni množini, da je
bilo zaupanje učencev tem večje,«

Ribe so brez izjeme vse prav pazljivo
poslušale svetnika. Njih število se je
množilo vedno bolj. Odskakovale so iz
vode in se zopet potapljale in tako pri¬
trjevale svetnikovim besedam. Odpirale
so usta in niso se premaknile z mesta,
dokler jih ni sveti Anton blagoslovil in
odpustil. Še enkrat so močno udarile s
plavutmi ob morsko gladino, da se je še
dolgo nemirno zibalo morje. Polotil se
je pa tudi ljudi velik nemir. Mnogi so

19

glasno jokali. Veliko jih je pokleknilo
pred svetnika in prosili so ga, naj pri¬
zanese njih neveri. Drugi so zopet tekli
v mesto in pripeljali s seboj novo mno¬
žico ljudstva.

•Sedaj je porabil v svoji pridigi sveti
Anton pokorščino brezumnih živali, da
je mogel očitati ljudem njih grdo nehva¬
ležnost napram Bogu.

Živo jim je slikal grdobijo greha in
zlasti hudobijo krivoverstva. Ni čuda,
če so se razen nekaterih čisto zakrknje¬
nih grešnikov vsi izpreobrnili. Tako je
pripeljal sveti Anton zapeljano ljudstvo
nazaj k pravi veri in na pot v sveta
nebesa.

Leta 1227. je sveti Anton pridigal v
Rimu pred papežem Gregorijem IX. Ob
njegovi propovedi je bil sveti oče tako
ginjen, da ga je imenoval »skrinjo za¬
veze«. Ker je znal tako ljubeznjivo in
krotko govoriti, niso imela celo njegova
očitanja nič trpkega na sebi. Res je, da
je opominjal z vso resnostjo grešnike, a
kljub temu ni izgubil zaupanja pri njih.
Medtem ko je grozil razuzdanim greš¬
nikom z večnim pogubljenjem, je sku¬
šal nedolžne kolikor mogoče utrditi v
zaupanju v Boga. Zato se je ljudstvo
kar trlo pri njegovih pridigah. Večkrat

2 '

20

se je zgodilo, da je bila cerkev pre¬
majhna. Govoriti je moral na javnih do

trgih ali pa kar zunaj na polju pod mi

milim nebom. vc

Tako je nekoč govoril zunaj na polju v<

neštetim poslušalcem. Naenkrat se je gl

jelo pripravljati k hudi uri. Grmelo in si

bliskalo se je. Vsakdo je mislil na to, k

kako bi se rešil in prišel pod streho. ^

Toda svetnik ni pustil nikomur proč iti. 1

Zagotovil jih je, da ne bo nobeden mo- i

ker. In res se je ulila ploha kroginkrog
njih in voda se je udrla po polju. A na
Antonove poslušalce ni kanila ne kaplja
dežja.

Zopet je govoril nekdaj v Arlu o pri¬
liki glavne skupščine frančiškanov. Ta¬
krat je še živel v Italiji sveti Frančišek.

In čuda! Hipoma se je prikazal nad
zbrano množico in jo je blagoslovil.

Brez dvoma je hotel dati sveti Frančišek
Antonovi besedi še večjo veljavo. Pa
ne samo sveti Frančišek; tudi sveti An¬
ton sam se je mnogokrat prikazal na
kakem kraju, ne da bi zapustil kraj, kjer
je bival v resnici. Poleg tega so izjavili
mnogi, da se jim je prikazoval celo v
spanju. Opominjal jih je, naj se spovedo
najskrivnejših grehov, za katere je vedel
edinole Bog.

21

Pri neki pridigi v Monpeljeju se je
domislil, da ni pri svojem odhodu niko-
d mur naročil, naj mesto njega poje slo¬
vesni graduale. Ob tej misli ga je obšla
u  velika žalost. Naslonil je nekoliko svojo
2  glavo na prižnico. Pa glej! V tem hipu
so ga videli njegovi bratje med seboj,
kako poje graduale. Bog je torej obno¬
vil čudež, ki se je bil zgodil tudi s sve¬
tim Ambrožem. Le-ta svetnik je nekoč
na videz zadremal, ko je maševal; a
prav ob času te maše so ga videli, da
je šel za pogrebom v mestu Tur, ko so
nesli svetega Martina pokopat.

Podobno se je godilo našemu svetniku
še v mestu Limož. Ob neki slavnosti je
pridigoval v stolni cerkvi, a obenem je
prepeval doma deveto lekcijo v matutinu.

Poleg teh čudežev je Bog svetemu
Antonu podelil tudi dar prerokovanja.
Neki ženi v Asiziju je naprej povedal, da
bo umrl njen sin, ki takrat še na svet ni
prišel, mučeniške smrti. In res se je
zgodilo tako. Njen sin Filip je vstopil v
frančiškanski red. Ko so osvojili Sara¬
ceni mesto Agot, je bil slučajno v tem
mestu tudi Filip, Zastonj so ga silili ne¬
verniki, naj zataji svojo vero in prestopi
k mohamedanstvu. Ker se jim ni udal,
so mu potegnili kožo z živega telesa.

22

Slednjič so mu z nekaterimi drugimi
zvestimi kristjani odsekali glavo.

Sveti Anton je prehodil veliko mest
in vasi v Italiji, na Španskem in Fran¬
coskem. Bog ga je podpiral na poseben
način in mu delil izrednih milosti. Več¬
krat je moral govoriti vpričo 30.000
ljudi. Nekega dne se je nastanil v ne¬
kem takem mestu. Ugleden meščan mu
je odkazal sobo v svoji hiši, da bi tem
lažje zbrano molil in premišljeval. Svet¬
nik je premolil celo noč. Ko je ponoči
pregledoval lastnik hiše, če je vse v
redu, je prišel tudi do Antonove sobe.
Radovedne se je ozrl vanjo skozi okno.
Videl je svetnika, kako je bil zatopljen
v molitev. Pa videl je še več. Sveti
Anton je držal v svojem naročju ljubez-
njivo, zalo dete. Neprestano je imel
uprte vanje svoje oči. Objemal ga je in
poljubljal. Zaman je meščan ugibal, kaj
naj to pomeni. Ni namreč vedel, da je
dete povedalo svetemu Antonu, da je
Kristus sam. Ko je nehal sveti Anton
moliti, je opazil, da ga opazuje hišni po¬
sestnik. Precej mu je zabičal, da mora
popolnoma molčati o vsem tem, dokler
bo on živel. Posestnik je ostal mož-
beseda. Še-le po smrti svetega Antona
je povedal, kakšno prikazen je imel

23

svetnik. Ta prikazen je dala slikarjem
povod, da ga slikajo z detetom Jezu-
ščkom v naročju.

Ob neki njegovi pridigi se je bil zgo¬
dil tudi naslednji čudež. Antonova lju-
beznjiva beseda je kar mehčala srca.
Živo je zadela v srce tudi nekemu veli¬
kemu grešniku, tako da je jel glasno
jokati. Precej je bil pripravljen opraviti
spoved pri pridigarju. Toda vsled ihte¬
nja ni mogel spraviti iz sebe nobene
besede. Zato mu ukaže svetnik: »Pojdi
in napiši grehe, ki se jih spominjaš, na
list papirja.« Grešnik je šel in storil
kakor mu je bilo ukazano. Ko pa pride
nazaj in jame svetnik grehe brati, izgine
hipoma list z grehi vred. Iz tega je skle¬
pal sveti Anton, da so grehi grešniku
čisto odpuščeni.

Četudi ni nikdar hrepenel po nobe¬
nem odlikovanju, so vendar sčasoma
izročili sv. Antonu najimenitnejše službe.
Opravljal je vse z izredno modrostjo in
gorečnostjo. Kadarkoli je šlo za čast
božjo, je kazal neumorno delavnost in
neupogljiv pcgum.

Ko je bil sveti Anton gvardijan v
mestecu Pviju v pokrajini Velej, se je
sešel nekega dne z nekim zelo razuzda¬
nim uradnikom. Sveti Anton se mu je

24

odkril in globoko priklonil. To pa je
uradnika silno ujezilo. Mislil je, da ga Ai
Anton na ta način zasmehuje. V svoji
jezi je zagrozil svetniku, da ga bo pre- n;
bodel z mečem. Anton mu je pa ljubez- gi
njivo odgovoril: »Ne, nisem te mislil ža- č
liti. Zakaj, jaz te v resnici spoštujem. o
Kajti kmalu pride dan, ko boš umrl mu- t,
čeniške smrti za vero Kristusovo. Prosim i
te, spomni se mene ob tisti uri.« Uradnik
se je seveda smejal ob teh besedah, a
izpolnile so se vendarle. Ta uradnik se
je pridružil nekoliko pozneje svojemu
škofu, ki je šel oznanjevat pravo vero
Saracenom v Sveto deželo. Na svetih
krajih je postal nekdanji posvetnjak
tako goreč, da je i sam oznanjeval nauk
Kristusov nevernikom. In ravno na¬
sproti njemu so pokazali Saraceni vse
svoje sovraštvo. Zgrabili so ga in po tri¬
dnevnih mukah umorili. Preden je pa
izdihnil svojo dušo, je povedal okrog
stoječim, da mu je tako smrt naprej na¬
povedal sveti Anton. Zato jim je tudi
toplo priporočil, naj spoštujejo Antona
kot velikega preroka.

Sveti Anton pa ni napovedoval samo
prihodnjih stvari. Razodeval je tudi
tako skrivne stvari, katerih ni mogel
vedeti noben človek.

25

J e  Kako velik čudodelnik je bil sveti
Anton, priča ta-le čudež.

V 1  Nekega dne je popustil vsa svoja
navadna opravila. Šel je v samoto na
goro Alvernijo. Ko se je mudil nekaj
časa ločen od vsega sveta na gori, je
L  odšel v Padovo, ker je imel postne go¬
vore. K njemu je prišel k spovedi tudi
1  neki mladenič. Povedal mu je, da je v
jezi z nogo sunil svojo mater. Svetnik
ga je ostro pokaral in mu je dejal, da
zasluži noga, ki je izvršila tak greh, da
se precej odreže. S tem mu je hotel reči
svetnik, da mora zelo, zelo obžalovati
svoj greh, Mladenič je pa či§to drugače
razumel njegove besede. Šel je in si je
v resnici nogo odrezal, Ta novica je
vzbudila veliko začudenje pri ljudeh.
Zvedel jo je tudi sveti Anton. Ukazal je
mladeniču, naj pride k njemu. Mladenič
je prišel in Anton mu je pritisnil nogo
nazaj ter tudi zacelil rano.

Med tem ko se je Anton mudil v
Padovi, so pa obdolžili njegovega očeta
v Lizaboni, da je umoril nekega moža.
Zaprli so očeta v ječo in vso njegovo
družino. In res se je zdelo, da je kriv
smrti, ker so našli umorjeno truplo na
njegovem domu. Toda Antonu je Bog
razodel, da je oče nedolžen. Zato je

26

prosil svoje poglavarje, naj ga spuste
domov. Dovolili so mu in ponoči se mu
je prikazal angel, ki ga je odnesel na
Portugaljsko, Drugo jutro je precej sto- \.
pil Anton pred sodnika. Prosil ga je, r

naj izpusti nedolžnega očeta iz ječe. A - x

sodnik ni hotel uslišati njegove prošnje.
Anton je zahteval, naj prineso predenj
truplo umorjenega moža. Njegov ukaz
se je izpolnil. Ko so pa prinesli truplo
v sodno dvorano, je ukazal sveti Anton,
da naj mrtvec oživi in naj izjavi vpričo
vseh, da ni ne njegov oče, ne mati, ne
kdo izmed služabnikov morilec. — In
kakor je svetnik ukazal, tako se je zgo¬
dilo. Mrtvec je oživel, povedal, da je
oče nedolžen, in je zopet zaspal k več¬
nemu počitku. Očeta so seveda takoj
izpustili iz ječe. Sveti Anten je ostal še
ves dan pri svojih domačih. Tolažil jih
je in spodbujal h krepostnemu življenju.
Potem se je pa zopet prikazal angel in
odnesel ga je nazaj v Italijo.

Še enkrat je šel svetnik za svojega
očeta isto čudežno pot. Njegov oče se
je namreč preveč zanesel na ljudi pri
svojih računih. Večkrat ni zahteval no¬
benih pobotnic za denar, ki ga je izpla¬
čal. Zgodilo se je pa, da so ga prišli
nadzirat višji uradniki. Ker ni imel vseh

C/)< X}

27

6  pobotnic, jim ni mogel povedati, kam je
šlo toliko denarja. Obsodili so ga, da
mora plačati velike vsote denarja iz
lastnega premoženja. V slučaju pa, da
ne bi mogel zadostiti tej zahtevi, mora
iti v dosmrtno ječo. V tej stiski je Bog
zopet razodel svetemu Antonu, da je
oče nedolžen. In zopet mu je poslal an¬
gela, da je šel z njim ponoči v Lizabono.
Tu je sveti Anton natanko razložil sod¬
nikom, za kaj je porabil oče toliko de¬
narja. Navedel je podrobno vse kraje,
osebe in okoliščine, v katerih je izdajal
oče denar. Sodniki so seveda morali
očeta oprostiti. Sin se je pa vrnil ne¬
vidno nazaj v svoj samostan, kjer ga je
le malokdo pogrešil.

Ker je tako svet mož, kot je bil An¬
ton, z uspehom razdiral kraljestvo sata¬
novo, je tudi satan kazal vse svoje so¬
vraštvo nasproti njemu. Vedno je iskal
prilike, da bi ga spravil s pota. Nekoč se
ga je lotil kar dejansko in tiščal ga je z
vso silo za vrat. V tej nevarnosti se je
svetnik zaupno obrnil k Mariji. Jel je mo¬
liti priljubljeno himno: »Preslavna vseh
devic Kraljica, — Jasnejša si kot zvezd
vodnica« — in izginila je peklenska moč.

Kako silno je sovražil pekel velikega
svetnika, nam priča tudi tale dogodek.

28

Po prizadevanju satana se je podrla ne¬
koč pridižnica, na kateri je pridigal sveti
Anton. Peklenske sile so upale, da bo
obležal svetnik mrtev in da bo v hipu
pogubljenih več duš. Toda Bog je hotel,
da se ni zgodilo nikomur nič žalega. Či¬
sto zdrav je priletel svetnik na tla in
ljudstvo je ostalo mirno, ker je ravno¬
kar slišalo, kako zalezuje hudobni duh
človeka. Svetemu Antonu so odkazali
drugo pridižnico. Tu je nadaljeval in
končal svojo pridigo z istim svetim
ognjem kot jo je začel.

Ravno tako moč kot nasproti nevid¬
nim sovražnikom svete Cerkve, je kazal
sveti Anton tudi nasproti vidnim so¬
vražnikom, Splošno so ga imenovali
»kladivo krivovercev«. Nekdaj je izja¬
vil eden izmed krivih prerokov vpričo
svetnika, da ne bo prej verjel v priču-
jočnost Kristusovo v zakramentu pre¬
svetega Rešnjega Telesa, dokler ne bo
njegov osliček po tridnevnem postu od¬
klonil sena in ovsa, če mu ga bo ponudil,
in molil posvečene hostije. Poln žive
vere in trdno zaupajoč na Boga mu svet¬
nik obljubi, da se bo zgodil tak čudež.

Po treh dneh je pripeljal krivoverec
oslička k svetniku. Ponudil mu je ovsa
in sena; toda žival se je obrnila proč.

29

e- Zgrudila se je pred presv. R. T., ki ga
ti je držal sveti Anton v rokah. To je bilo
>o krivovercu zadosti. Izpreobrnil se je
u sam in z njim vred mnogi drugi.

I, Približalo se je 1. 1231., ko je sveti

:- Anton zadnjikrat govoril postne govore,
ti Ves zmučen je odšel v Padovo. Čutil je,
da se mu bliža smrt. Ko se je raznesla
l novica, da prihaja svetnik v mesto, tedaj

i je drlo ljudstvo od vseh strani skupaj.

Gnječa je bila tolika, da ni mogel v me¬
sto. Ostal je zunaj mesta v nekem samo¬
stanu. Tu je prejel svete zakramente za
umirajoče. Ob njegovi mrtvaški postelji
sta stala redovna brata Luka in Roge-
rij. Z njima je še enkrat tkiolil sedem
spokornih psalmov, predno je izročil
Bogu svcjo dušo. Takoj po njegovi smrti
so se godili brezštevilni čudeži na nje¬
govo priprošnjo. Zato ga je že naslednje
1. 1232. papež Gregorij IX. slovesno pro¬
glasil za svetnika.

Dostavek,

O nekaterih čudežih, ki so se zgodili
na priprošnjo, svetega Antona po nje¬
govi smrti,

1. Okrog 1. 1675. je živel v neapelj¬
skem kraljestvu v vasici Monte Murano
pošten trgovec z imenom Anton Torta-

30

mano. Nekega dne je šel po svojih
opravkih na deželo. Nenadoma ga na¬
padejo na poti v globoki zaseki trije ro¬
parji. Vjamejo ga in zvežejo. Trgovec
spozna, da mu gre za življenje. Ne¬
hote se zateče v tej stiski k svetemu
Antonu. Zaupno dvakrat vzdihne: »O,
sveti Anton! o sveti Anton!« Ob teh
besedah ga udari eden izmed tolovajev
zapored osemnajstkrat po glavi, rekoč:
»Zdaj pa le kliči svetega Antona na po¬
moč!« Ob teh udarcih se je mož zgrudil
mrtev na tla. Da ne bi prišli roparjem
na sled, so vrgli truplo v bližnjo globel.
Povrhu so ga še zasuli z grobljo in drač¬
jem. Tri dni je ležalo truplo nepremično.
Četrti dan je pa mrtvec oživel. Zazdelo
se je ubitemu trgovcu, da se probuja
iz globokega spanja in sliši glas, ki ga
kliče: »Anton! Anton! Vstani!« Slušal
je ta klic in se zravnal pokonci. Tu
je zagledal pred seboj mladega franči¬
škana, ki mu je dejal: »Dvakrat si ti
mene poklical; zato sem te tudi jaz po¬
klical.« Nato je peljal trgovca na pravo
pot. Ob slovesu mu je še naročil, da ne
sme nikdar nikomur razodeti tega, kar
se mu je zgodilo; pač pa naj moli vsak
dan skozi vse življenje po trinajst oče-
našev in češčenamarij. Ves vesel je tr-

31

govec vse obljubil. In res je molčal cela
dva meseca. Ko je pa prišel praznik
sv. Antona, se ni mogel več premago¬
vati. Povedal je ljudem, kaj se mu je
bilo zgodilo.

2. V vasici Santarem na Portugal¬
skem je živel človek, ki so ga mučile
silno hude izkušnjave. Neprestano se
mu je zdelo, da mora umoriti samega
sebe. Satan sam se mu je prikazoval v
podobi križanega Kristusa. Prepričeval
ga je, da mu bodo odpuščeni grehi samo
tedaj, če skoči v vodo. Na praznik sve¬
tega Antona se je odločil revež za ta
korak. Že je šel proti vodi. Pot ga je
peljala mimo cerkve, ki je bila posve¬
čena svetemu Antonu, Še enkrat sto¬
pi vanjo. Goreče moli k svetemu An¬
tonu, naj on prosi Boga, da bo spo¬
znal, če je res božja volja, da skoči v
vodo.

Med molitvijo je nesrečnež sladko
zaspal, V spanju se mu pa prikaže sveti
Anton in mu pravi: »Glej! na svojih ko¬
lenih imaš pismo. Preberi je in izkuš-
njav bo konec!«

In zares! kakor je svetnik napove¬
dal, tako se je zgodilo. Izkušani se pre¬
budi in ugleda pismo, kjer stoje besede:
»Glejte! križ Kristusov je tukaj. Bežite

32

sovražne moči. Zmagal je lev iz rodu
Judovega, potomec Davidov. Aleluja,«

Kakor hitro je prebral te vrstice,
precej so minule vse izkušnjave, V nje¬
govo srce se je vlil popoln mir.

To pismo je pozneje hotel imeti ta¬
kratni kralj Dionizij. Hranil ga je z dru¬
gimi dragocenostmi vred v dvorni ka-
peli.

Od onega trenutka pa, ko je bila
ona oseba izročila kralju tako čudežno
pismo, so se ji povrnile tudi izkušnjave.
Kralj je dal zanjo napraviti prepis one
molitve, kar jo je zcpet izdatno osvo¬
bodilo izkušnjav. Pozneje se je sveta
Cerkev sama prepričala o čudežni moči
molitve, ki jo je preskrbel sveti Anton.
Zato jo je vpletla v molitve, ki jih rabijo
eksorcisti, kadar izganjajo hudobnega
duha.

3. Izredno dobroto je naklonil sveti
Anton neki deklici v Neapolju 1. 1649.
Neka vdova je živela v silnem pomanj¬
kanju. Da bi si opomogla, je sklenila
pahniti za denar svojo hčer v pogubo.
Kakor hitro izve hčerka za to materino
nakano, odhiti v bližnjo frančiškansko
cerkev. Tu goreče prosi svetega An¬
tona, naj reši njeno čast. Vsa je bila
zatopljena v molitev, ko ji pomoli svet-

33

nik roko in ji reče: »Vzemi ta list pa¬
pirja in pojdi k škofovemu oskrbniku.
Ko ga dobiš, naj ti izplača toliko denarja
za doto, kolikor tehta ta list.« Mladenka
je ukrenila kakor ji je naročil sv, Anton.
Izprva so se ji smejali. Nazadnje so ven¬
dar položili list na tehtnico in vsi so se
začudili, ko je tehtal nič manj kot dve¬
sto srebrnih kron. Tu se je domislil
škofov oskrbnik, da je sklenil že prejšnje
leto, da obdari letos eno nevesto. Zato
je nemudoma izplačal zahtevano vsoto.
Tako je rešil mladenki čast in izpolnil
obenem svojo obljubo,

4. Leta 1650. se je polotila neke žene
iz visokih krogov silna otožnost. Vsakdo,
celo njeni služabniki, ki so se trudili
kar se je dalo, da bi jo razvedrili, so ji
bili le v nadlego. Nobena hrana, nobena
zabava ji ni bila po volji. Še spati ni
mogla. Težko je čakala, da jo prejkoprej
reši smrt. V tej težavi ji je jel govoriti
neki notranji glas, da se naj zateče k
svetemu Antonu. In res se je jela otro-
škozaupno priporočati velikemu svet¬
niku, in Bog jo je uslišal na priprošnjo
svetega Antona. Vrnila sta se ji mir in
zadovoljnost. Zato je obljubila vsa
srečna, da da napraviti v zahvalo za
izkazano pomoč spominsko ploščo.

Sv. Anton.

3

34

5. Neki mož je zamolčaval nad štiri¬
indvajset let pri spovedi strašno velik
greh. Čim večkrat je šel k svetemu
obhajilu, tem več božjih ropov je imel
na vesti. Nekega dne je vendar posvetil
izreden žarek milosti v njegovo srce.
Božji glas mu je govoril, naj se obrne za
pomcč do svetega Antona. Ubogal je
ta glas. Ko pa je nekoč zopet goreče
molil, se mu prikaže sveti Anton sam.
Živo mu slika hudobijo njegovega greha.
Govoril mu je o božji pravičnosti, kako
ostro kaznuje vsako pregreho. Povedal
mu je tudi, da preti njegovi duši večno
pogubljenje. To je pomagalo. Grešnik
je obžaloval svoj greh, spovedal se ga
je in našel notranji mir.

6. Kordovski škof, don Inigo, je zelo
častil svetega Antona. Zgodilo se je pa,
da je izgubil nekega dne svoj dragoceni
prstan, ki ga je prejel v dar na dan ško¬
fovskega posvečenja. To ga je zelo žalo¬
stilo. Molil in opravil je več svetih maš,
da bi debil prstan nazaj. A zdelo se je,
da vse nič ne pomaga. Nekaj dni potem,
ko je izgubil prstan, je povabil več svo¬
jih prijateljev na obed. Pri mizi se je
govor zasukal tudi na čudeže svetega
Antona. Tu se domisli škof svojega iz¬
gubljenega prstana in pravi: »Meni je

35

izkazal že marsikatero dobroto; zato
ga zelo častim. Toda v neki zadevi me
pa vendar neče uslišati.« Komaj je iz-
pregovoril te besede, že je padel prstan
v veliko začudenje vseh na mizo. Škof je
spoznal, da je prstan njegov. S presrčno
molitvijo so počastili vsi navzoči sv. An¬
tona in od takrat so še bolj vanj zaupali.

7. V Neapolju je ukradel nekemu
plemenitašu njegov služabnik zamorec
veliko vsoto denarja. Zamorec je dobil
tovariša, in pobrala sta jo domov v
Afriko. Plemenitaš je pa v zaupanju na
svetega Antona, da mu preskrbi ukra¬
deni denar nazaj, daroval več sv. maš.

Že je plula ladja s tatovoma preko
morja. Kar naenkrat se vzdigne silen
vihar, ki je pogreznil enega izmed tatov
v dno morja. Drugemu se je pa prikazal
sveti Anton. Svetnik je prijel tatu za
glavo, rekoč: »Vrni, kar si ukradel;

sicer te stane življenje.« Hipoma se je
tudi ladja zaobrnila in je prišla nazaj na
neapeljsko obrežje. Sedaj je imel tat
lepo priliko, da je šel prosit svojega
gospoda odpuščanja. Povedal mu je
vse, kar se je z njim zgodilo. Tako je
dobil plemenitaš po priprošnji svetega
Antona svoj denar nazaj, služabnik pa
mirno vest.

3 '

36

8. Leta 1651, je rešil sveti Anton
nekemu vojaku v Albaniji življenje na
čudežen način. Zgodil se je pa ta čudež,
kakor ga je vojak izpovedal pod prisego
dveh redovnikov in več drugih ljudi,
tako-le:

V vojski s Turki so vojaka vjeli so¬
vražniki. Zaprli so ga v ječo. Zvezali
so ga na rokah in nogah. V tej nadlogi
je goreče molil k Bogu in Materi božji,
naj se ga usmili. O svetem Antonu pa
ni nikdar ničesar slišal. Zato se njemu
tudi sedaj ni nič priporočal. A vendar
se mu prikaže sveti Anton, oblečen v
meniha, v spanju in mu reče: »Ne ob¬
upuj! Bog in njegova Mati sta te usli¬
šala. Poslala sta mene, da te rešim. Jaz
sem namreč sveti Anton Padovanski.
Vstani in pojdi v Padovo. Tam se za¬
hvali Bogu in Mariji za izkazano milost!«

Vojak se je v tem prebudil. Ker ni
čutil več nobenih vezi na sebi, se je
odpravil na pot. Tri dni je hodil skozi
turško deželo in vendar so ga Turki
pustili čisto v miru. Slednjič je ves
vesel prišel v Padovo.

9. Hieronimu, trinajstletnemu sinu
Janeza Amalda pl. Buran, je podplula
na desni nogi nad kolenom kri. Tej bo¬
lezni se je pridružil še rak. Zdravniki

37

so mu morali odstraniti kosti, ki so se
gnojile; a kljub temu so mislili, da je
smrt gotova, če mu ne odrežejo vse
noge. Ko je deček to slišal, se je zatekel
k svetemu Antonu. Zahteval je njegovo
podobo in goreče molil k njemu. Oblju¬
bil je tudi, da gre na božjo pot v Padovo
in da bo nosil vse življenje rjavo obleko,
če ozdravi. In res ga je uslišal sveti
Anton. Hieronim je popolnoma ozdra¬
vel. Opravil je zaobljubljeno božjo pot
in brez vse opore je šel okrog altarja v
Padovi. Ko so to videli tisti, ki so ga
poznali, kakšen revež je bil še nedavno,
so preiskali njegovo nogo. Našli so, da
so bile kosti v nogi prav take, kot bi ne
bili nobene odstranili,

10. Velik čudež se je zgodil po pri¬
prošnji svetega Antona leta 1732.

Španski kralj ukaže enemu svojih ad¬
miralov, naj osvoji trdnjavo Oran, ki je
ležala onkraj morja. Krivično so se po¬
lastili te trdnjave že pred več leti Mauri.
Admrial don Mondemar, kateremu je
kralj ukazal, naj izvede ta načrt, se je
opravičeval, da je nemogoče osvojiti
trdnjavo. Zakaj trdnjava je na vse
strani dobro zavarovana. Toda kralj ni
hotel odnehati. Iznova je ukazal admi¬
ralu, naj poizkusi izpodmakniti sovraž-

38

niku varno mesto. Sedaj se je admiral
udal. Odplul je s svojimi četami preko
morja. Pristal je v španskem mestu Ali-
kante. Tu je zopet izprevidel in sporo¬
čil kralju, da mu ne bo nikakor mogoče
osvojiti tako močne trdnjave. Mučile so
ga velike skrbi. Zato je šel v mesto v
bližnjo frančiškansko cerkev, ki je bila
posvečena svetemu Antonu, Goreče je
molil k Bogu in svetemu Antonu, naj
mu pomaga s svojo priprošnjo, da ga
Bog usliši. Po končani molitvi je stopil
v samostan, da se posvetuje v tej zadevi
z očeti frančiškani. Naročil je gvardi-
janu, da naj opravi v njegov namen
sveto mašo.

Po končani sveti maši so se zopet
sešli gvardijan, admiral in več drugih
odličnih mož. Vpričo vseh je prosil ad¬
miral gvardijana, naj mu preskrbi lestvo,
Gvardijan se je seve smejal, češ, kaj naj
to pomeni, Toda admiral je le še z večjo
resnostjo ponovil svojo prošnjo, na kar
so mu prinesli lestvo. Precej jo je pri¬
slonil admiral na veliki altar v cerkvi,
kjer je stala soha svetega Antona v na¬
ravni velikosti. Vsi so z začudenjem pri¬
čakovali, kaj bo sedaj. Admiral je pa
stopil na vrh lestve do sohe svetega
Antena, Položil mu je na glavo svojo s

39

perjem okrašeno čako. Črez ramo mu je
vrgel admiralsko znamenje. Opasal mu
je svoj meč in v roko mu je potisnil
palico, s katero je poveljeval vojakom.

Potem je pa glasno zaklical vpričo
zbranega ljudstva: »O sveti Anton, jaz
ne morem osvojiti trdnjave Oran, ti jo
pa vzameš z lahkoto.« Položil je svojo
roko na svetnikovo glavo in je nadalje¬
val: »O, sveti Anton! Odslej bodi ti
poveljnik, jaz pa navaden vojak. Kot
prostak čakam tvojega povelja. Vse
svoje zaupanje stavim za Bogom nate.«
Ko je izgovoril te besede, je stopil z
lestve. Odšel je ves potolažen k svojim
vojakom, kjer se je ukrčal na ladje.
Zapihal je ugoden veter in ladje so se
jadrno bližale sovražnemu obrežju, V
skrbeh, pa tudi v nadah so pričakovali
Španci, da jih zdaj zdaj pozdravijo
Mauri s streli. Toda zastonj so čakali.
Zato ukaže admiral svojim vojakom,
naj oni sprožijo kanone. Pa zopet je
bilo vse tiho na nasprotni strani. Sedaj
ukaže admiral, da zapuste vojaki ladje
in stopijo na suho. Vedno bolj so se bli¬
žali sovražnemu mestu. Pa kako so se
čudili, ko niso nikjer ugledali nobenega
sovražnika in so bila mestna vrata na
stežaj odprta.

40

Admiral je mislil, da ga nameravajo
sovražniki premotiti z zvijačo. Zato je
zapovedal vojakom, naj gredo kolikor
mogoče oprezno v mesto, A tudi v
mestu ni bilo videti nobenega živega
bitja. Šele po dolgem času so se pri¬
kazali iz svojih skrivališč nekateri
Mavri, Španci so jih prijeli in pripeljali
pred admirala, Le-ta jih je vprašal, za¬
kaj so prostovoljno izročili mesto, Nato
so mu povedali to-le: Ko smo ugledali,
da se bližate mestu, smo s strahom opa¬
zili, da gre tudi po zraku nad nas velika
armada. Poveljeval ji je frančiškan. Imel
je na glavi špansko, čako, ob strani mu
je mahal meč in v roki je vihtel povelj¬
niško palico. Prestrašeni smo gledali,
kako preti našemu mestu poguba od
vseh strani. Zato je jelo bežati vse, staro
in mlado, vojaki in neoboroženi, in pu¬
stili smo vse za seboj.

Tako je prišla trdnjava Oran v roke
kristjanov, ne da bi izgubili le enega
svojih vojakov. Admiral don Mondemar
je bil še posebej vesel te zmage. Vedel
je namreč, da se je vse to zgodilo po
priprošnji svetega Antona. Soha svetega
Antona je pa še danes ohranjena v
mestu Alkante prav tako, kakor jo. je
opravil admiral. Zgodil se je ta čudež

41

leta 1732. in leta 1770. so potrdili nje¬
govo resničnost tudi v Rimu.

11. V pokrajini Asturija je živela v
mestecu Oviedo žena Frančiška Uravio
v veliki revščini. Njen mož Anton Dante
se je mudil po svojih opravkih že dalj
časa v Ameriki. Žena mu je sicer več¬
krat pisala; a žal, njen mož ni prejel
nobenega pisma. Zato pa tudi ni nič
vedel, kako hudo se ženi godi. Sila je
bila vedno hujša. Tu se zateče žena za¬
upno k svetemu Antonu. Večkrat in
dolgo je molila pred njegovim kipom v
frančiškanski cerkvi. Napisala je nekoč
tudi pismo na svojega moža in je vtek-
nila pismo v rokav svetega Antona. Ob¬
enem je zaupnoi prosila svetnika, naj
poskrbi, da prejme njen mož pismo in
ona odgovor od njega.

Naslednje jutro je opazil Cerkvenik
dotične cerkve, da drži sveti Anton v
rokah pismo. Skušal mu ga je vzeti iz
rok, pa ni šlo. Prvi, ki je stopil takrat
v cerkev, je bila Frančiška, Prišla je
nekoliko! prej kot drugi ljudje, da pri¬
poroči svojo prošnjo iznova svetniku.
Ko je ugledala, da drži svetnik v rokah
pismo, je mislila, da je to prav tisto
pismo, ki ga je ona izročila svetniku.
Zato je jela tožiti: »O sveti Anton! Za-

42

kaj nisi izročil mojega pisma možu?
Ali sem te mar zastonj tako goreče
prosila, da mi pomagaš? Ali mi res ne
boš uslišal prošnje?«

Cerkvenik je slišal, kako je žena
tožila svetniku. Vprašal jo je, kaj na¬
merava doseči s svojo prošnjo, Nato mu
je žena razložila vso svojo zadevo. Cer¬
kvenik ji je pa potem nasvetoval, naj
ona poizkusi, morda izroči svetnik njej
pismo, katerega sam ni mogel iztrgati
svetniku iz rok, Žena ga je ubogala in
pri tej priči je prepustil sveti Anton ženi
pismo. Obenem je pa žena dobila tudi
300 mehikanskih zlatov, kar znese po
naše nekako 1200 kron.

Na ta način je prejela žena od svo¬
jega moža pismo in denar. Kajti sveti
Anton sam je izročil možu pismo, ki mu
ga je bila napisala žena, in preskrbel
je tudi odgovor od moža.

Novica o tem čudežu se je precej
raznesla po samostanu. Zbrali so se vsi
na enem kraju, da slišijo, kaj stoji v
pismu, ki ga je preskrbel ženi sveti An¬
ton. Pismo se je glasilo tako-le:

Predraga žena!

Že dolgo časa sem bil tukaj v
Limi v hudih skrbeh, kako se Ti

43

gcdi. Ni je bilo namreč novice od
Tebe, dokler nisem prejel pred krat¬
kim Tvojega pisma. Prinesel mi je
to pismo neki frančiškan. Pritožuješ
se, zakaj ne odgovorim na nobeno
Tvoje pismo. Toda vedi, da nisem
prejel nobenega pisma od Tebe
razen zadnjega. Zato sem že neka;
časa mislil, da si umrla. Tembolj
vesel sem pa sedaj. Zato sprejmi to
pismo od mene. Pošiljam Ti ga po
frančiškanu, ki mi je izročil Tvoje
pismo. Obenem Ti pošiljam 300 me-
hikanskih cekinov za prvo silo.
Upam, da se kmalu vifliva. Nepre¬
stano molim k svojemu patronu sve¬
temu Antonu. Nanj se zanašam, da
bo ukrenil s svojo priprošnjo pri
Bogu tako, da bo i Tebi mogoče od¬
govoriti mi v kratkem. Bodi pod
božjim varstvom!

Tebi vedno vdani mož
Anton Dante,

Lima, 23. julija 1729.

Izvirnik tega pisma hranijo v Oviedu,
da se lahko vsakdo prepriča o resnič¬
nosti čudeža. O ko bi bil vedel oni mož,
kdo je sel, ki mu je prinesel pismo, s
kakšnim spoštovanjem bi ga bil sprejel.

44

12, A ime svetega Antona ni po¬
stalo slavno samo v Italiji in na Špan¬
skem, ampak Bog je hotel poveličati
s čudeži svojega zvestega služabnika
tudi na Nemškem, Omenim naj samo še
čudežne podobe tega svetnika v fran¬
čiškanski cerkvi v mestu Kaltern na
Tirolskem,

Leta 1638. dobe oo, frančiškani se-
vernotirolske provincije v last razvaline
rottenburškega gradu, Tam sezidajo sa¬
mostan in se naselijo v njem že leta 1643,

Poseben sijaj na novo hišo božjo, ki
je bila prizidana samostanu, je razlivala
podoba sv, Antona; kajti milosti in do¬
brote, ki so jih prejeli njegovi častilci
v tej cerkvi, so tudi ljudem iz daljnih
krajev pokazale pot, kje morejo v duš¬
nih in telesnih potrebah najti pomoči.

Božja previdnost je izbrala g. Kri¬
štofa Udalrika viteza Boch, ki naj pre¬
skrbi čudežno podobo. Sv, Anton je bil
namreč leta 1638, tega viteza rešil ne¬
varnih sovražnikov, V zahvalo svojemu
sv, varihu sklene v novi frančiškanski
cerkvi postaviti oltar. Ko je bil oltar
dodelan, je manjkalo le še svetnikove
podobe. Vsemogočni Bog, ki je hotel
slavo svojega zvestega služabnika raz-

45

glasiti po vsem svetu, da bi vsi mogli
najti pri njem pribežališče v potrebah,
pošlje k imenovanemu vitezu Boch, ki
se je tedaj mudil v Padovi, neznanega
slikarja, ki ga vpraša, če ne želi morda
kake slike izpod njegovega čopiča. Česa
si vitez Boch ni bolj želel kot tega?
Takoj mu ukaže naslikati podobo
sv. Antona, katero mu slikar že v malo
dneh prinese izvršeno na dom. Vitez
gre v drugo sobo iskat denarja, da bi
mu plačal delo, a ko se vrne, ne najde
v svoje veliko začudenje slikarja, o ka¬
terem ni bilo več ne duha ne sluha.
Zato nekateri ne menijo brez vzroka,
da je to sliko naslikal angel. Podoba
nam kaže sv. Antona v človeški veli¬
kosti, pri njegovih nogah se vidi zidovje
padovanske cerkve; v desnici drži lilijo,
znak svoje deviške čistosti, v levici
knjigo, na kateri sedi Jezušček, glavo
mu pa kronata dva angela. Z njegovega
obraza odseva ljubka resnost, obleka je
vrezana v kroju, kot ga nosijo franči¬
škani severnotirolske provincije. Pri tej
čudežni podobi sv. Antona se je zgodro
skozi 200 let že toliko čudežev, da je
nastala splošna prislovica: Kdor ni bil
uslišan v Padovi, naj gre k sv. Antonu
v Kaltern.

46

13. Izmed mnogih slik sv. Antona je
znamenita tudi ona, ki krasi obok nad
korom lateranske bazilike v Rimu. Delo
je lep mozaik iz časa papeža Nikolaja IV.
Omenjena podoba je postala znamenita
vs 1 ed sledeče dogodbe. Drugi naslednik
Nikolaja IV., Bonifacij VIII,, ukaže, naj
odstranijo z oboka podobi sv. Frančiška
in sv. Antona, ker se mu ni zdelo pri¬
merno, da bi bili sliki dveh tako novih
svetnikov med podobami Marije, sv, Ja¬
neza Krstnika in apostolov. Vendar se
premisli glede sv, Frančiška kot usta¬
novitelja svetega in splošnokoristnega
frančiškanskega reda, samo sv. Antona
ni hotel pustiti in je ukazal, naj pride
na njegovo mesto podoba sv, Gregorija
Velikega,

Ko hočejo umetniki odstraniti po¬
dobo, jih pahne nevidna roka, ali kakor
se je nekaterim zdelo, strašna postava
pri prvem poizkusu nazaj; na mah po¬
padajo vsi po tleh. Ko to sporoče pa¬
pežu, pravi: »Pustite sv, Antona, ker
kakor vidim, če njega odstranim, samo
zgubimo, ničesar pa ne pridobimo.«

14, Težko boš bral življenje Ber¬
narda Colnago T. J., da bi te ne ganila
priprostost, s katero je ta pobožni slu¬
žabnik božji prijateljsko občeval s

47

sv. Antonom, Izmed mnogih zgledov
naj omenim samo sledečega.

Neka žena je močno žalovala, ker
je njen mož zgubil konja. Da bi jo po¬
tolažil, se obrne o, Colnago do sv. An¬
tona in mož res kmalu dobi svojega
konja nazaj. A niti on niti njegova žena
o tem ničesar ne povesta služabniku
božjemu. Zato je sodil on, da njegova
prošnja ni bila uslišana. Colnago pokliče
k sebi nekega svetnega duhovnika, ki
je pozneje vstopil v red sv. Frančiška
Pavlanskega, ga prosi, naj položi na altar
sv. Antona kamen, in naj mu reče, da
ima gotovo trše srce kot ta kamen, ker
mu je tako malo mar, da bi storil svo¬
jemu prijatelju malo uslugo. Duhovnik
v svoji priprostosti res stori kakor mu
je bilo rečeno. Medtem pa zagleda z
altarja doli stopati redovnika, ki mu da
kamen nazaj in smehljaje reče: »Povej
Bernardu, da ima le on kamen namesto
srca, ko more v njem pri tolikih doka¬
zih moje ljubezni gojiti do mene še ne¬
zaupanje,« Lahko si misliš, kako je bilo
dobrega patra sram, a kako je bil pa
tudi vesel te novice.

15, Kjer je našel sv, Anton pravo
zaupanje do svojega mogočnega varstva,

48

tam je bil radodaren s svojimi milostmi
tudi v malenkostnih rečeh.

Neki brat kapucinskega reda je imel
blagoslovljen molek, ki ga je visoko
cenil vsled mnogih odpustkov, s kate¬
rimi je bil obdarjen. Kar se mu pretrga
vrvica in jagode se razsujejo kroginkrog.
Z veliko težavo zbere vse razen ene,
ki je ni bilo mogoče najti. Hudo potrt
moli z zaupanjem kratko molitvico k
sv. Antonu. Ta ga potolaži naenkrat:
mala mravlja prinese na njegov ukaz
bratu izgubljeno jagodo. Dobri služabnik
božji je glasno jokal iz hvaležnosti in
veselja.

16, Neka redovnica je že prejela za¬
kramente za umirajoče in je imela vsak
čas umreti. Njen oče, ki je poznal usmi¬
ljeno srce o. Bernarda Colnago, gre k
njemu in ga prosi, naj jo obišče. Ko
stopi v samostanski čakalnici k mreži,
kjer se lahko razgovarja z redovnicami,
pravi pater eni izmed njih: »Ali hočete,
da ozdravim umirajočo?« »Da, pater,«
odvrne ona smeje, »ozdravimo jo!« 0.
Colnago odgovori: »Ozdravimo jo torej!
Zato ni treba drugega kot da prosimo
sv. Antona. Nato vzdigne svoje roke k
nebu in naredi trikrat znamenje sv. kri¬
ža. Potem da redovnici molek, ki ga je

49

držal v roki, in ji naroči, naj ga nese
umirajoči sestri, ki ji je bilo ime Ivana
Tedeschi. Komaj se bolna redovnica
dotakne moleka, ozdravi popolnoma.

17. Štirinajstletne deklice Marije Co-
dema iz Alano di Piave, padovanske
škofije, se lotijo v začetku leta 1887.
strašne bolečine. Vsled velikega strahu,
ki ga je doživela nekoč pri nabiranju
drv, jo začne tresti, nato se je loti
mrzlica, kateri se pridruži še velika te¬
lesna oslabelost in otrpnenje udov; ko¬
lena so ji zlezla skoro pod brado, rami
pa naprej in ji stiskali prsi tako, da je
izgledala kot klopčič brez življenja. Vsa
mogoča sredstva so poizkušali, da bi jo
ozdravili, a zastonj. Zdravniki, ki so
stali ob njeni postelji, niso vedeli kaj
početi. V tej stiski se zateče njena
uboga mati, ki ni mogla nič več zaupati
v človeško pomoč, k sv. Antonu. V ma¬
lem vozičku pripelje dne 22. maja 1887.
svojo hčer v Padovo, kjer prenočita v
gostilni. Dr, Burlini se je zelo začudil
revni in bolni deklici in reče materi,
naj se posvetuje s slavnim doktorjem
Bassini, Ta pa reče, da nič več ne upa
na človeško pomoč, rešitve je pričako¬
vati le še od sv. Antona. Zdravnik ji ne
ugovarja, ker je pač spoznal, da tukaj

Sv, Anton.

4

50

ne more pomagati ali celo ozdraviti no¬
bena človeška roka. Naslednjega dne
nese mati bolnega otroka k altarju
sv. Antona. Deklica je bila tam brez na¬
vadnih bolečin pri sv. maši, pri drugi
prejme sv, obhajilo, pri tretji se je loti
izredna vznemirjenost in silni krči, tako
da se ni mogla zdržati bolestnega je¬
čanja, Nato se ji telo zopet zravna, z
lahkoto stopi na noge in razen rok
more pregibati vse ude. Okoli stoječi se
začudijo, začno moliti rožnivenec in
svetujejo deklici, naj se prekriža. Ko
ona to stori, ji na mah ozdravijo tudi
roke, in bila je popolnoma zdrava. Ra¬
dost in veselje zaigra na licih vernikov,
ki so bili pričujoči pri naglem ozdrav¬
ljenju. Vsa Padova je bila vesela.

18. V torek, dne 9. decembra 1. 1890.
je bila na grobu sv. Antena neka pro¬
šnja tako čudežno uslišana, da se niso
čudili samo navzoči, ampak vsi, ki so to
slišali od verodostojnih prič; obenem je
pa ta dogodba vžgala sveto navdušenje
med častilci sv. Antona, ker so vnovič
videli, da se k temu svetniku nikdo ne
zateče, ne da bi bil uslišan,

Čeprav tukaj poročamo vse po res¬
ničnih virih, pripomnimo še posebej, da

51

je padovanski škof po natančni preiskavi
proglasil ta slučaj za čudež.

Angela Mamprin je ime srečni ženi,
ki je omenjenega dne sprosila od ve¬
likega čudodelnika sv. Antona trenotno
ozdravljenje silno hude in skoro ne¬
ozdravljive bolezni, na kateri je bo¬
lehala že 15 mesecev. Bila je hči Jan.
Battista in Marije Toffano, rojena v
Carpenedo pri Mestre in stanuje že iz
otroških let v Dese blizu Benetek, kjer
se je 27. februarja 1. 1889. poročila z
Abrahamom Zuin. Mlada triindvajset¬
letna žena je bila vedno pridna in po¬
štena ter je skrbela, da ohrani vero in
pobožnost, kot se je učila od svoje ma¬
tere, kateri je po močeh pomagala na
polju in pri hišnih opravilih. Ker je bila
zelo pridna in lepega vedenja, sta jo oče
in mati zelo ljubila, kakor pozneje tudi
njen mož, ki ji je v žalostnem času njene
bolezni stregel s čudovito potrpežlji¬
vostjo in vdanostjo, ne da bi mu bilo
mar truda ali stroškov, Malo pred bo¬
leznijo jo nekega dne po nesreči sredi
polja napade vol, jo vrže v jarek in z
rogovi tako osuje, da so ji od tedaj ostale
strašno hude bolečine v hrbtenici in
ledvicah. Njena poznejša bolezen je po

4 *

52

splošni sodbi pognala svoje kali tistega
nesrečnega dne.

Kmalu na to gre s svojo tovarišico k
mali reki Dese po vode za domače po¬
trebe, Ona stopi nižje k vodi, napolni
vedro in ga poda zgoraj stoječi tovari¬
šici, Ko to težavno delo, čeprav noseča,
le in le z vedno večjim naporom na¬
daljuje, začuti naenkrat v hrbtenici ne¬
kak pok in hude, vedno večje bolečine;
v kratkem času ji odpovedo noge in vse
mišice spodnjega života,

Nesrečna družina poizkusi kot zad¬
njo pomoč spraviti ženo v veliko dežel¬
no bolnišnico v Padovi, upajoč, da jo
spretnost tamkajšnjih učenih zdravnikov
reši obupne bolezni. Dne 12, julija
leta 1890, jo prineso v omenjeno bol¬
nišnico v nadi, da jo kmalu zapusti po¬
polnoma zdrava. Ko jo zdravniki vpra¬
šajo o vzroku in okoliščinah njene bo¬
lezni, jim pove, kaj se ji je pripetilo in
kake so bile posledice, pravtako, kakor
smo popisali.

Ko zdravniki bolno ženo kar se da
natančno preiščejo, izreko, da ima hudo
poškodovano hrbtenico in da so se ji
ranjene kosti vrhutega jele že tudi gno¬
jiti, Ta bolezen je težko ozdravljiva, a
nikdar kar naenkrat, če ne poseže vmes

53

čudežna moč, kot se je zgodilo Angeli
Mamprin.

Angela ostane v bolnišnici celih šest
mesecev v skrbni oskrbi; vse so poizku¬
sili, kar zmore zdravniška veda in spret¬
nost, da bi revo ozdraviu ali ji vsaj
olajšali bolečine. Vzlic najuspešnejšim
zdravilom, vzlic temu, da so ji večkrat
žgali z razbeljenim železom in ji bolni
del života dali v mavec, ni čutila ni-
kake olajšave, da, bolečine so postajale
še celo hujše in skoro neznosne. Ker si
uboga žena sama ni mogla prav nič po¬
magati, je bila vedno navezana na po¬
moč usmiljenk, kadarkoli se je hotela
v postelji nekoliko vzravnati ali obrniti.

Vsi poizkusi, da bi jo rešili, so bili
zastonj; zato jo sklenejo zdravniki po¬
slati kot neozdravljivo na dom in ob¬
vestijo domače, naj jo pridejo iskat. V
Milanu naroče medtem jeklen oklep,
da bi se mogla vsaj malo držati pokonci.
Tako se je godilo Angeli do 9. decem¬
bra popoldne. Po tolikih mesecih, ki jih
je pretrpela v bolnišnici, spozna, da
zanjo ni več človeške pomoči. Sklene
jo iskati v nebesih,

Dan na dan ji je donelo iz zvonikov
bazilike sv. Antona mogočno zvonenje
kot v tolažbo in opomin, da je v Padovi

54

še drug zdravnik, na čegar grobu je bilo
v teku stoletij ozdravljenih že toliko in
toliko bolnikov.

Angela se obrne prav zaupljivo do
mogočnega čudodelnika, naj ji izprosi
pri Bogu ljubega zdravja, in začne zato
opravljati njemu v čast trinajstdnevno
pobožnost. Ker ni imela pri rokah no¬
bene pripravne knjižice, jo sama zloži
iz trinajstih očenašev in češčenamarij.
Kmalu nato ji da neki frančiškan iz Pa¬
dove omenjeno knjižico s premišljevanji
in molitvami. Iz nje opravi trinajstdnev-
nico z veliko pobožnostjo in gorečnostjo.

S krvavečim srcem pridejo 9. de¬
cembra njeni stariši in mož v bolnišnico,
da jo popeljejo na dom; bili so prepri¬
čani, da ni zanjo več človeške pomoči.
V tej misli jih utrdi še pogled na one¬
moglo ženo v postelji; ganiti ni mogla
niti z mezincem in vendar ni imela
večje želje kot iti na grob sv. Antona,
Dve usmiljenki jo s pomočjo služabnice
oblečeta, neseta do vrat v pripravljen
voz, ki skoro napol mrtvo ženo odpelje
na grob sv. Antona. Tam jo posade na
stol in neso k oltarju sv. Antona, kjer
med sv. mašo z veliko pobožnostjo
prejme sv. obhajilo. Nesrečni ženi se
vzbudi silno hrepenenje, naj jo denejo

55

ped altar, kjer se nahajajo čudežni
ostanki sv. Antona, kajti le od njega je
pričakovala pomoči. Častiti samostanski
očetje so bili pa mnenja, naj se njena
želja izpolni šele po zadnji sv. maši, da
bi ne motila koga izmed navzočih. Med
tem časom jo spravijo v sobo za tujce
in ji dado nekoliko okrepčila.

Pri darovani zadnji sv. maši zopet
prineso revo h grobu sv. Antona. Mnogi
se ne morejo zdržati solz, ko vnovič za¬
gledajo njene pomoči proseče oči in njen
obraz, na katerem je bilo brati izraz
neizmerne bolečine, a tudi žive vere;
vsakemu se je smilila v dno srca. Neka
oseba, ki jo je med sv, opravilom opa¬
zovala, zakliče bolestno sv. Antonu:
»Ozdravi jo ali ji pa daj umreti, ona ne
more več prenašati.«

Po sv, maši ji da o. Jacchetti blago¬
slov in potem jo polože v malo otlino
pod altarjem, krog katerega se nabere
polno ljudi; vsi bi bili radi priča veli¬
kega čudeža v slučaju da svetnik usliši
njeno prošnjo.

In kaj je mislila uboga žena pod
grobom sv. Antona? Sama nam popisuje
v nekem pismu, ki ga je pisala 15. de¬
cembra: »Trdno sem upala, da mi

sv. Anton izprosi zdravja ali smrti,«

56

Čez par trenutkov jo pokliče o. Jac-
chetti po imenu in ji reče, naj pride ven.
»Morda,« je dejal, »je sv, Anton že iz¬
prosil milost.« In čudež! Bolna žena
začuti v svojih žilah novo življenje in
udje so ji postali popolnoma gib’jivi.
Polna neizmernega veselja in neizrečene
blaženosti, da je dosegla toliko milost,
zleze brez opore izpod altarja v začu¬
denje vseh navzočih, ki so s svetim
strahom zrli čudežni prizor.

Njeni stariši, mož, ona sama in mnogi
drugi so se solzili samega veselja in po¬
veličevali svetega čudodelnika, ki na
zemlji neprenehoma dela čudeže v bla¬
gor in tolažbo revnega človeštva.

Z velikim veseljem je Angela poro¬
čala znancem o svojem zopet zadoblje-
nem zdravju, ki se ji odslej nikdar več
ni poslabšalo, ampak od dne do dne
vidno boljšalo; v kratkem času je zgi¬
nila slednja sled bolezni.

Medtem je bila že tudi obljubila, da
gre še enkrat na grob sv. Antona, da
prejme tukaj iz rok redovnikov posebno
zaobljubljeno obleko. Ko vstopi dopol¬
dne 23. decembra v baziliko, jo tukaj
obkoli cela množica, vesela, da jo še
enkrat vidi in se na lastne oči prepriča
o njenem ozdravljenju ter prežene sle-

57

herni dvom o čudežu. Drug za drugim
poljubljajo ž njo altar, v katerem po¬
čivajo telesni ostanki svetnika, po ka¬
terem je Bog storil toliko čudežev in
podelil toliko milosti.

Iz cerkve se poda Angela v škofijsko
palačo, kjer jo je pričakoval škof, da
sliši iz njenih lastnih ust o njeni bolezni
in čudežnem ozdravljenju. Iz zanesljivih
virov vemo, da je škofijska komisija
njene izpovedi natančno preiskala in se
o niih resničnosti prepričala,

Predno odide domov, obišče še en¬
krat mestno bolnišnico, da se toplo za¬
hvali zdravnikoma in usmiljenkam za
veliko skrb in ljubeznivo postrežbo, ki
jo je toliko časa uživala v bolnišnici, V
veliki bolniški dvorani potolaži svoje
nekdanje sotrpine in jih opomni, naj za¬
upajo v božjo pomoč, ki je mogočnejša
kot vsaka človeška. Ko se od njih pri¬
srčno poslovi, obišče še enkrat svojega
ljubega dobrotnika sv, Antona, od ka¬
terega se nato loči le težko in le s te¬
lesom, ne pa s srcem.

Pojdimo mimo tistih, ki nočejo ni¬
česar slišati o nadnaravnih rečeh in
čudežnem ozdravljenju Angele Mam-
prin ter občudujmo in hvalimo vsemo¬
gočnost božjo. Pridružimo se Angelini

58

zahvali v čast velikega čudodelnika, ki
je že tolikokrat dokazal, kako čudovit
je Bog v svojih svetnikih,

19. Ko sta se rimsko-nemški cesar in
beneška republika vojskovala s Turki,
zakletimi sovražniki krščanstva, je bil
vjet krščanski vojak, katerega sovraž¬
niki vklenejo v močne verige in vržejo
v temno ječo. Brez upanja na pomoč
začne nesrečnež bridko jokati in milo
tožiti. V srcu se mu vzbudi veliko za¬
upanje do svetega Antona, kateremu
se priporoči in obljubi, da obišče nje¬
gov grob v Padovi, če ga reši težke
ječe. Naenkrat se mu prikaže svetnik,
raztrga okove, odpre vrata ječe in mu
zagotovi, da lahko beži brez vsake
ovire. Tako se tudi zgodi. Hvaležnosti
prevzet pride v Padovo, da se na gro¬
bu sv. Antona zahvali svojemu sv. po¬
močniku. To se je zgodilo leta 1660.

20. Na trgu Barbara delle Tale v
Benetkah stoji v neki dolbini podoba
sv. Antona. V bližini je stanoval me¬
ščan, kateremu je nenadoma nastali
požar pretil vpepeliti hišo. Ogenj je
švigal od strehe do strehe in se bližal
njegovi hiši. Ker ni bilo več pričako¬
vati pomoči, gre mož v tej stiski v Pa¬
dovo, izroči vse svoje premoženje s

59

hišo vred sv. Antonu in ga prosi po¬
moči. In res, požar, ki je divjal več dni
in napravil samo na lesu približno mi¬
lijon cekinov škode, se je ognil njegove
hiše. Na povratku iz Padove jo najde
meščan nepoškodovano, dočim je vpe-
pelil vsa sosednja poslopja.

21, Celo na smrt obsojenim je rešil
sv. Anton čast in življenje.

V Perpignanu je bil leta 1429. ob¬
sojen na smrt pošten plemič, velik ča¬
stilec sv. Antona. Potekale so že skoro
zadnje minute. Kljub strogi preiskavi
so ga krive priče, njegovi skriti sovraž¬
niki, pred sodiščem tako obdolžili, da
je bil na smrt obsojen. Še bolj prisrčno
kot navadno je klical na poti v smrt
svojega zaščitnika sv. Antona, ki mu
je bila znana njegova nedolžnost. Lju¬
beznivi svetnik priplava pred celo mno¬
žico po zraku, prime obsojenca za
roke, raztrga njegove verige in ga pelje
vpričo vseh v kapelico, mimo katere bi
bil moral obsojenec iti. Ko zve o tem
tudi aragonski kralj, mu ne vrne samo
prostosti, ampak ga vrhutega nagradi
za izgubljeno čast z mnogimi darovi. Iz
ust vseh zaori klic: »Nedolžen je!«

DRUGI DEL.

Ceščenje sv. Antona.

Pobožnost deve‘erih ali trinajsterih tor¬
kov v čast sv. Antonu Padovanskemu.

a) Kako je nastala ta po¬
božnost.

»Devet torkov« v čast sv. Antonu
je zelo lepa pobožnost, razširjena po
celem katoliškem svetu in je že nešte¬
tim ljudem, ki so jo opravljali, posebno
veliko koristila. Sv. Anton je storil že
mnogo čudežev in uslišal mnogo pro¬
šenj z ozirom na to pobožnost.

Vernik, ki hoče opraviti to pobož¬
nost, mora devet torkov zaporedoma —
v sili jih sme tudi prekiniti — prejeti
zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega
Telesa, obiskati altar ali podobo sv. An¬
tona, ki je sam ustanovil to pobožnost,
sprosi tistemu, ki jo opravlja, zaželje-
nih milosti. Ta pobožnost se je začela
tako-le,

V Bologni je živela krog leta 1617.
plemenita gospa, ki je bila že 22 let
omožena, a brez otrok. Zato se zateče
k sv. Antonu, obišče frančiškansko cer¬
kev, poklekne pred altar sv, Antona

64

in ga prosi s solzami v očeh blagoslova
v zakonu. Ko odmoli, se čuti potola¬
ženo in polna trdnega zaupanja odide
iz cerkve. Ponoči se ji prikaže v spanju
sv. Anton in ji reče: »Obišči devet tor¬
kov zaporedoma mojo podobo v fran¬
čiškanski cerkvi in boš uslišana!«

Ko gospa opravi pobožnost, kot je
ukazal svetnik, spozna, da bo uslišana,
kar se je pa zdelo njenemu možu, ki ni
pričakoval ničesar dobrega, močno
sumljivo. Bog, ki je čudovit v svojih
svetnikih, a strah in groza hudobne¬
žem, jima pošlje čisto spačeno dete na
svet. Vsa prestrašena vsled nesrečnega
poroda ne najde žena tolažbe drugod
kot v zavesti, da je ohranila zakonsko
zvestobo in zaupanje sv. Antona. Zato
zavije ubogo dete v plenice in je ukaže
nesti na altar svetnika. Milo ga prosi,
naj srečno dovrši, kar je tako milostno
pričel. In čudež! Dete začne jokati in
ko odvijejo plenice, zagledajo v njih
srčkanega dečka. Na mah izgine oče¬
tova sumnja, materino srce je pa zopet
mirno in potolaženo. Po celi Italiji gre
vesela vest o tem dogodku in vname v
vseh srcih veliko zaupanje do svetega
Antona; vsakemu vzbudi prepričanje,

65

da ni tako velike dušne ali teltesne
stiske, v kateri bi revnemu človeku ne
pomagalo »devetero torkov«. Da bi
tem bolj gotovo dosegli zaželjeno mi¬
lost, so polagoma pridejali še obisk ol¬
tarja sv. Antona, sv. maše in razne
druge pobožnosti.

Ni dolgo od tega, ko so začeli na¬
mesto »deveterih torkov« opravljati po¬
božnost »trinajsterih torkov« v čast
sv. Antonu, da se počasti tudi trinajsti
dan junija v spomin smrti velikega
čudodelnika, ki je ta dan prejel krono
plačila v nebesih. Pobožnost »trinajste¬
rih torkov« je pa potrdila tudi sv. Cer¬
kev. Sv. oče Leon XIII. so 13. marca 1898.
podelili odpustek vsem vernikom, ki 13
torkov zaporedoma skesano prejmejo
zakrament sv. pokore in sv. obhajilo,
pobožno premišljujejo, molijo ali opra¬
vijo kako drugo pobožnost v čast
sv. Antonu za odpuščenje vseh grehov.
Verniki, ki opravijo to pobožnost, prej-
mo popolni odpustek vseh 13 torkov
ali tudi 13 nedelj, če so jo opravili ob
nedeljah ter morejo ta odpustek na¬
kloniti tudi vernim dušam v vicah. Vrsto
torkov, ki se ne sme nikdar pretrgati,
lahko vsak sam določi kadarkoli med
letom-

Sv." Anton.

5

66

b) Kako naj se opravi pobož¬
nost deveterih ali trinajste-
rih torkov na čast sv. Antonu?

Če hočeš prejeti od Boga kako mi¬
lost po priprošnji in zaslugah njegovih
svetnikov, moraš predvsem zaupati z
živo vero. Tistemu, ki trdno veruje, da
mu Bog lahko pomaga, je vse mogoče.
Človeku, ki je nestanoviten v veri in
zaupanju, odreka sv, apostol Jakob
vsako pomoč: »Prosi naj pa z zaupa¬
njem brez vsega pomišljanja; zakaj kdor
se pomišlja, je podoben morskemu valu,
katerega veter goni in semtertja meče.
Naj torej ne misli tak človek, da bo kaj
prejel od Boga.«

Da boš tem lažje obudil živo vero,
pomisli, koliko milosti moreš prejeti po
priprošnji svetega Antona, občuduj nje¬
gove čednosti, njegovo prisrčno ljube¬
zen do Boga in do bližnjega, njegovo
gorečnost za zveličanje neumrjočih duš,
njegovo ponižnost, potrpežljivost, krot-
kost, pokorščino in revščino. Kako zelo
ga mora Bog zaradi teh čednosti rad
imeti in vsako njegovo prošnjo uslišati.
Le pomisli, kako zaupno je občeval z
Jezuščkom, koliko milosti je že izpro¬
sil od Boga, koliko in kako velikih ču-

67

dežev je že naredil in s kolikimi do¬
brotami je obsul toliko in toliko ti-
sočev.

Poleg žive vere in trdnega zaupanja
pa moraš imeti čisto srce. Biti moraš
v milosti božji, ki jo zadobiš s pra¬
vim kesanjem, spovedjo in pokoro.
Sv. Anton sicer od tistih, ki jih hoče
uslišati, ne zahteva, da bi morali iti k
sveti spovedi in prejeti sv. obhajilo,
vendar pa je v sv. katoliški cerkvi po¬
lagoma prišlo v navado, da prejme tisti,
ki opravlja to pobožnost, vseh devet
ali 13 torkov zaporedoma zakrament
sv. pokore in Sv, Rešnjega telesa. Na
ta način postane srce čisto in ima lahko
tem več upanja, da bo uslišano. Res¬
nično goreče duše se ob teh torkih
vrhutega vzdrže še jedi in pijače do
poldneva, ali če jim to ni mogoče, dado
miloščino in opravijo kako drugo delo
usmiljenja. Vsak naj pa gre k sveti maši
in moli 13 očenašev in češčenamarij,
ki jih je sam sv. Anton zahteval od ne¬
kega svojega častilca. Bero tudi lahko
responzorij ali hvalnico, ki jo je zložil
sv. Bonaventura, dnevnice, pobožnost,
pri kateri se trikrat poklekne ali druge
molitve, ki so zadaj natisnjene; kakor
je komu priložnejše in prijetnejše. Pred-

68

vsem pa moraš opraviti to pobožnost s
prisrčno ponižnostjo in čistostjo srca, s
svetim spoštovanjem, živo vero in ve¬
likim zaupanjem. Pri tem ne smeš dru¬
gega iskati kot časti božje in svetni¬
kove ter svoje časne sreče, v kolikor
ne nasprotuje zveličanju tvoje duše,

c) Molitve in pobožnosti, ki
naj se opravijo devet ali tri¬
najst torkov.

Ob imenovanih torkih opravi v čast božjo,
angelov in svetega Antona, če le mogoče, te-le
pobožnosti:

1. Sveto spoved in obhajilo.

2. Bodi pri sv. maši, ki se daruje na altarju
svetega Antona (če je mogoče, daj sam brati
sv. mašo).

3. Kdor zna brati, naj pobožno moli iz
knjige responzorij, dnevnice, priprošnje itd.;
kdor pa ne zna, naj pa moli v svetnikovo čast
13 očenašev in 13 češčenamarij.

4. Zataji samega sebe v kaki mali reči,
n. pr. kroti svojo jezo in napuh, posti se do
poldneva ali daj miloščino.

5. Prižgi svetemu Antonu v čast ta ali drugi
torek voščeno svečo.

Težko bi bilo koga dobiti, ki je opravil to
pobožnost z živo vero in trdnim zaupanjem v
Boga, da bi ne bil dobil zaželjene ali morda še
večje milosti kot je prosil.*

* Verniki, ki se deloma ali popolnoma ude¬
leže pobožnosti, ki se sv. Antonu v čast v tor-

69

Molitev, s katero si izberemo sv. Antona
za zaščitnika.

Sv, Anton, blaženi služabnik in pri¬
jatelj božji! Pozdravljam te po presve¬
tem Srcu Jezusovem, po Srcu njega, ki
si ga nosil kot ljubko dete v svojem
naročju. Čestitam ti k nebeški slavi, s
katero te je obdaril Bog na veke in ga
hvalim za vse milosti in prednosti, s
katerimi te je odlikoval pred drugimi.

O blaženi svetnik! Danes te izvolim
iznova za svojega zaščitnika, priprošnji-
ka in zvestega prijatelja in trdno skle¬
nem, da te bom vedno časti! in pospe¬
ševal po moči tvoje češčenje. Prosim te
torej, sprejmi me za svojega varovanca,
stoj mi zvesto na strani, če delam ali
počivam, in me ne zapusti ob smrtni
uri. Amen.

Jutranja molitev v čast sv. Antonu.

Posebno primerna za torek.

0 izvoljeni zaščitnik, sv. Anton Pa-
dovanski! Pozdravljam te v prisrčni

kih vrši v frančiškanskih cerkvah pred izpo¬
stavljenim Najsvetejšim, dobe vsakikrat popolni
odpustek, če gredo k sv. spovedi in obhajilu in
opravijo molitve v namen svete Cerkve. Od¬
pustek se lahko obrne v prid dušam v vicah.
(Breve z dne 3. julija 1894. Acta Min. XIII,, 117.)

70

ljubezni takoj v začetku dneva in želim,
da bi te častili danes vsi ljudje in te
zaupno klicali na pomoč. Tebi na ljubo
se posvetim radovoljno presvetemu
Srcu Jezusovemu, ki ti je izkazalo to¬
liko dobrot. Obenem ti darujem zasluge,
ki si jih bom danes pridobil s svojimi
mislimi, besedami in dejanji. Sprejmi jih
milostno, da bo tem večje tvoje veselje,
tem popolnejša tvoja sreča v nebesih.

O, da bi mogel preživeti današnji
dan prav boguvdano v čast božjo in v
tvojo slavo, sv. Anton! Pomagaj mi k
temu, Bog, s svojo milostjo! Ti pa, sveti
Anton, me podpiraj s svojo priprošnjo,
da se danes pridno varujem greha in
zvesto služim ljubemu Bogu. Amen.

Molitev v začetku pobožnosti trinajste-
rih torkov,

O častitljivi zavetnik, sv, Anton! Jaz,
tvoj najnevrednejši služabnik, začnem
danes opravljati pobožnost deveterih
(trinajsterih) torkov. Trdno sklenem,
pobožnost tudi zvesto nadaljevati do
konca. Naj bi bilo to moje pobožno
opravilo v večjo čast vsemogočnega
Boga in njegove presvete matere Ma¬
rije, v veselje angelskih zborov in v
tvojo slavo, o sv. Anton.

71

Ti sam si nas naučil to pobožnost.
Priporočil si jo neki materi, ki je bila
v velikih stiskah, in ji naročil, naj obišče
devet torkov tvoj altar in tvojo podobo.

Pobožnost želim opraviti s tistim na¬
menom, ki si ga ti imel, ko si nam jo
razodel. Naj bo to moje opravilo v tvojo
čast in slavo in poveličanje Onega, ki
te je, čudovit v svojih svetnikih, pro¬
slavil s tolikimi in tako velikimi čudeži.
Oh, ozri se milostno name in mojo po¬
božnost!

Zvest prijatelj božji! Prosi zame pri
Bogu, ker tvoja priprošnja pri njem ve¬
liko premore. Izprosi mi odpuščanje
grehov in milost stanovitnosti, da se
varujem v prihodnje greha in Bogu zve¬
sto služim.

Izprosi mi tudi telesno zdravje, če
mi je to v dušno zveličanje. Varuj me
vidnih in nevidnih sovražnikov, varuj
me nevarnosti in vsega hudega. Posebno
pa se ti priporočim v tej bridkosti, v
tej nadlogi . . . Poznaš me in veš, da
sem začel opravljati to pobožnost, da
si izprosim tolažbe in pomoči. Veš tudi,
o moj zaščitnik, kaj je meni v prid. Po¬
magaj mi torej s svojo priprošnjo pri
Bogu, da dosežem potrebno milost, če
je to dobro za mojo dušo.

72

O mili Jezus, usliši sv. Antena, ki
prosi zame. Glej na njegove zasluge in
se me usmili, ki živiš in kraljuješ na
veke. Amen.

Molitev za prvi torek.

Vsemogočni, večni Bog! Ti si raz¬
svetlil svojega zvestega služabnika An¬
tona že v cvetu mladosti z žarki milosti,
da se je mogel varovati nevarnosti čut¬
nih slasti. Prosim Te, neizčrpni vir
usmiljenja, podeli mi po priprošnji sve¬
tega Antena milost, da spoznam minlji¬
vost in ničevost zemskih stvari in se jih
poslužujem v luči vere po Tvoji sveti
volji! Daj, da iščem Tebe, edino pravo
in največjo dobroto, in Te objamem z
živo vero in sveto ljubeznijo. Daj, do¬
brotni Beg, da preziram grešne slasti,
kakor jih je zaničeval sv. Anton. Naj
iščem v svetem veselju le Tebe, naj hre¬
penim poTebi,Te najdem in v Tebi vedno
počivam. Ti pa, častitljivi sv. Anton, ti
prelepi vzor čednosti, ti zavetnik v
bridkostih, poslušaj mojo ponižno proš¬
njo. Izprosi mi pri milostljivem Bogu
milost, ki jo želim prejeti. Prosim te
tega pri nedolžnosti tvojih otroških let.
Amen.

(Oče naš . .. Češčena Marija . ..)

73

Molitev za drugi torek.

O večni Bog, stvarnik vesoljstva,
edino pravi in največji dobrotnik! Ne¬
vreden sem, da bi se Ti mogel zahvaliti
za vse milosti in dobrote, ki mi jih iz¬
kazuješ na duši in na telesu, Rad bi se
Ti zahvalil posebno zato, ker je zame
trpel Tvoj edinorojeni Sin in prelil svojo
dragoceno kri, me tako očistil grehov
in zadostil Tvoji božji pravičnosti. In
ker poznam svojo slabost in ničevost,
zato se zatečem k Tvojemu zvestemu
služabniku sv. Antonu. Izvolim ga za
svojega zaščitnika in priprošnjika pri
Tebi, ki si neskončno usmiljen, Ljubo in
drago Ti je bilo njegovo hrepenenje, da
bi mogel za Te preliti svojo kri. Prosim
Te ponižno, o najzvestejši Bog, ozri se
na ljubezen, ki jo je gojil do Tebe sveti
Anton, ozri se na njegovo hrepenenje
po mučeništvu in na njegovo strogo živ¬
ljenje, ki je bičal svoje nedolžno telo, da
proslavi Tvoje najsvetejše ime, in užgi
v meni cgenj božje ljubezni, in pogasi
plamen strasti, ki me silijo v greh.

Odpri mi svoje milostno srce, častiti
sv. Anton, mučenec svetega hrepenenja,
odpri mi ga milostno in mi izprosi pri

74

Bogu milost, ki jo želim prejeti v tej
devetdnevnici. Usliši me ti, ki si tako
hrepenel po mUčeništvu in živel tako
strogo in spokorno na zemlji. Amen.

(Oče naš . . . Češčena Marija . . .)

Molitev za tretji torek,

0 častitljivi sv. Anton, serafinska
duša, ki ti je bila samota tako ljuba, da
si živel daleč proč od ljudi in krotil hre¬
penenje po čutnih slasteh. Občeval si
edino le z angeli in z Bogom in užival
raj že tukaj na zemlji.

Glej, k tebi se zatečem! Izprosi mi
s tvojo mogočno priprošnjo pri Bogu
milost, da najdem in ohranim tudi jaz v
tem viharnem življenju pravo samoto,
da se morem oprostiti želja po svetnih,
minljivih dobrotah, in morem zbrano
moliti. Naj hrepeni moja duša le po več¬
nih dobrotah, naj misli le na Boga in se
ozira k Njemu v sveta nebesa, naj dela
vse po božji volji, da se bo tako enkrat
veselila večne sreče v nebesih.

Častitljivi sv, Anton, k tebi se za¬
tečem, ki razsvetljuješ kakor solnce
one, ki blodijo v temi zmot, in te prosim,
usliši milostno vzdihe mojega srca, pod¬
piraj me s svojo priprošnjo pri Bogu.

75

Prosim te lega pri tvojem skritem bogo-
ljubnem življenju. Amen,

(Oče naš . .. Češčena Marija . . .)

Molitev za četrti torek.

Vsemogočni, večni Bog! Hvalim in
slavim Te, ker si vodil čisto dušo svo¬
jega zvestega služabnika Antona, in mu
podelil izredno modrost in umnost.
Naučil si ga, da je skrival tako skrbno
zaupani mu talent, a zato si ga Ti sam
pokazal narodom in si ga povišal in si
ga postavil kakor luč na svetilnik, da
razsvetljuje s svojo veliko modrostjo in
globoko ponižnostjo svet, Prav prisrčno
se Ti zahvaljujem, ker si združil v njem
tako popolno obe čednosti, ki bivata
take redkokrat v istem srcu,

O, podeli tudi meni modrost svojih
svetnikov, da priznam svojo slabost in
malo cenim samega sebe, da ločim dobro
in hudo in ljubim le Tebe, edino, res¬
nično in največjo dobroto tukaj na zemlji
in tam v večnosti,

Tebe, častitljivi, modri in ponižni
sv, Anton, pa prosim otroško zaupno,
izprosi mi milost, ki jo želim prejeti s
to pobožnostjo. Že toliko tisoč si jih usli¬
šal — usliši tudi mene, o ponižni in mo¬
dri sv. Anton. Amen.

(Oče naš . , . Češčena Marija . . .)

76

Molitev za peti torek.

O večna, neustvarjena Modrost, ki
čudežno razsvetljuješ vse, ki odkrito¬
srčno hrepene po Tebi! Prižgala si v
sveti duši Antonovi luč svoje milosti,
da je spoznal zanjke, v katere ga je
hotel vkleniti hudobni duh, in jih raz¬
trgal, Podeli tudi meni po svetnikovih
zaslugah milost, da spoznam v luči ne¬
beške svetlobe izkušnjave peklenskega
sovražnika, Daj mi moč, da premagam
s Tvojo milostjo poželjenje, ki mi ga
vzbuja svet in s katerim me mami iz-
kvarjena narava. Ne dovoli, o dobri
Bog, po priprošnji sv. Antona, da bi me
ovirali pri hrepenenju po čednostnem
življenju hudobni duh in čutne slasti.
Ohrani me v svojem svetem strahu, da
bom vreden Tvojega usmiljenja in Te
slavil s svetim Antonom v nebesih ve¬
komaj.

O sv. Anton, ki si slavno premagal
pekel, ozri se name, četudi nevrednega
varovanca, in mi pomagaj v teh nad¬
logah, ter mi izprosi zaželjeno milost.
Podpiraj me, da tudi jaz premagam vse
dušne sovražnike, kakor si jih premagal
ti. Amen.

(Oče naš , .. Češčena Marija . ..)

77

Molitev za šesti torek.

O neskončno usmiljeni Bog, ki si že
tukaj na zemlji tako zelo ljubil svojega
služabnika sv. Antona, da si se vselej
milostno ozrl nanj, kadar Te je prosil, in
si ga uslišal, prosim Te pri veliki pobož¬
nosti, ki si mu jo podelil pri molitvi, daj,
da molim tudi jaz vedno z živo vero, z
otroškim zaupanjem in z zbranim duhom
ter tako postanem vreden Tvojega usmi¬
ljenja. Ne glej na mojo mlačnost in raz¬
tresenost pri molitvi; usliši me tako
ljubeznjivo, kakor si vedno uslišal proš¬
nje svojega služabnika Antona.

In tebe, častitljivi sv. Anton, prosim
otroško zaupno prave gorečnosti pri
molitvi. Posebno pa te prosim milosti,
za katero sem te prosil že v začetku.
Ne pusti, da bi zastonj klečal pred tvojo
podobo. To te prosim pri goreči pobož¬
nosti, s katero si molil k svojemu ne¬
beškemu Očetu, Amen.

(Oče naš .. . Češčena Marija .. .)

Molitev za sedmi torek.

Vsemogočni večni Bog! Velika je
moč Tvojega glasu, tako da razbija
skale, lomi cedre, pogasi ogenj in pre¬
tresa puščave. Tako močan glas si po-

78

delil tudi zvestemu služabniku svetemu
Antonu. S svojim božjim naukom po¬
nižuje prevzetne, gasi ogenj hudih
strasti in pretresa prazna srca s svetim
strahom. Slava in čast Ti! Podeli tudi
meni, usmiljeni Bog, odpuščenje grehov
in popolno izpreobrnenje. Usliši me po
priprošnji sv. Antona, ki je izpreobrnil
toliko tisoč grešnikov in krivovercev in
si tako pridobil neminljivih zaslug. Po¬
kaži mi gnusobo grehov, da se jih ske¬
sam, se spokorim in Ti služim v pri¬
hodnje s čistim srcem.

Ti pa, častitljivi sv. Anten, ki si iz¬
preobrnil toliko grešnikov in krivover¬
cev, daj mi vsaj iskrico ognja svete go¬
rečnosti, ki je gorel v tebi, da očisti tudi
mojo dušo grehov. Izprosi mi to milost,
izprosi tudi ono, ki sem te prosil zanjo
že v začetku in mi jo izprosi po svoji
gorečnosti, s katero si izpreobračal greš¬
nike. Amen.

(Oče naš ... Češčena Marija .. .)

Molitev za osmi torek,

O Jezus, slava nebes, veselje ange¬
lov, upanje vesoljstva, Ti edini, največji
in najljubeznjivejši dobrotnik! Ljubil si
sv. Antona in njegovo čednostno živ-

79

ljenje tako, da si zapustil nebesa in mu
dovolil, da Te je sprejel kot ljubko dete
v svoje naročje.

Kdo bi mogel umeti to veliko milost,
kdo dovolj ceniti ljubezen, s katero lju¬
biš človeške otroke, Prosim Te pri tej
veliki ljubezni, reši me! Reši me vseh
zemskih verig in mi milostno podeli, da
se veselim edinole v Tebi. Bodi mi
tolažnik in pomočnik, bodi mi rešitelj
v življenju in smrti. Potem pa naj se
veselim s Teboj celo večnost.

Častitljivi oče, nedolžni sv. Anton,
veselje Deteta Jezusa! Koliko sladkosti
je občutilo tvoje srce, ko si videl božje
Dete, ko je hitelo z nebeških višav v
tvoje naročje in si začutil objem Nje¬
govih nežnih ročic. Spomni se tudi
mene pri Gospodu Jezusu, ki ga sedaj
gledaš v nebesih od obličja do obličja,
in prosi zame grešnika, in mi izprosi
milost, ki jo tako potrebujem. Amen.

(Oče naš ... Češčena Marija ...)

Opomba.  Tisti, ki opravljajo v čast sve¬
tega Antona pobožnost devetero torkov, naj
molijo zadnji torek sledečo molitev za deveti
(trinajsti) torek. Kateri pa opravljajo pobožnost
trinajsterih torkov, naj pa molijo deveti torek
molitev k Detetu Jezusu, stran 86; deseti torek
ono k sv. Antonu, stran 89; enajsti torek moli¬
tev pred altarjem sv. Antona, stran 96; dvanajsti

80

torek molitev pred podobo sv. Antona, stran 97,
in zadnji torek sledečo molitev za deveti (tri¬
najsti) torek.

Molitev za deveti (trinajsti) torek.

Vsemogočni Bog, zvesti plačnik do¬
brih del! Tvoj služabnik sv. Anton je
delal neutrudljivo v vinogradu Gospo¬
dovem, pripeljal veliko krivovercev na¬
zaj v sveto Cerkev in izpreobrnil mnogo
tisoč grešnikov. Nazadnje si mu podelil
srečno smrt in večno plačilo v nebesih,
kjer Te bo sedaj ljubil vso večnost.
Sveta duša svetnikova se veseli z bla¬
ženimi duhovi, ostanke njegovega telesa
pa časti ves svet. Prosim Te, o Bog,
podeli mi po svojem neskončnem usmi¬
ljenju milost, da ostanem tudi jaz, kakor
sv. Anton, v dobrem stanoviten do
konca. Pošlji mi v zadnji uri priproš-
njika sv. Antona, da me varuje izkušnjav
hudobnega duha, me tolaži in pripelje
mojo dušo čisto in neomadeževano pred
Tvoje najsvetejše obličje,

Ti pa, častitljivi oče sv. Anton, mi
izprosi z ozirom na zasluge, ki si si jih
pridobil s svojo smrtjo, milost, da me
Bog usliši v nadlogah in bridkostih in
da umrjem v tvoji navzočnosti. Amen.

(Oče naš . , . Češčena Marija . , .)

81

Molitev, če nas Bog še ni uslišal.

H Gospodu sem klical v bridkosti,
a me, grešnika, še ni uslišal. Kdaj, o
Jezus, se boš ozrl milostno na moje
prošnje? Kdaj boš uslišal moje vzdihe
ter mi pomagal? Tudi tebi, sv. Anton,
sem se priporočil. Toda — kdo pozna
pota božje previdnosti — milosti, ki sem
jo tako goreče prosil, še nisem prejel.

O dobrotljivi Jezus! Žal mi je, da
sem Te žalil, da sem grešil in tako iz¬
gubil Tebe, mojo največjo dobroto, ki
Te želim nad vse ljubiti. Usmiljeni Je¬
zus, odpusti mi vse grehe.,in daj mi
milost, da se varujem hudega in osta¬
nem stanoviten v dobrem. Trdno skle¬
nem, nikdar Te več ne žaliti. Veš, o
usmiljeni Jezus, da sem slab, zato me
podpiraj s svojo milostjo in me potrdi v
mojem sklepu.

0 sv. Anton! Podpiraj me s svojo
priprošnjo, da se spokorim in se zopet
spravim z Bogom, priporoči me ljubemu
Jezusu, da se me usmili in me usliši in
mi podeli po tvojih zaslugah milost, ki
le jo prosim. Amen.

Zahvala za prejeto milost,

K Bogu sem klical v svoji težavi
in potrebi in uslišal me je. Sv. Anton,

82

tolažnik žalostnih, se me je usmilil in je
prosil zame pri milostljivem nebeškem
Očetu, in spoznal sem, da se nihče ne
zateče zastonj k Bogu, če sv. Anton
prosi zanj.

O sv. Anton! Kako potolažen sem,
ker sem dosegel, kar sem želel! Pri¬
srčno se ti zahvaljujem za prejeto milost
in za vse izkazane dobrote in se ti po¬
polnoma posvetim, Sprejmi me kot vda¬
nega varovanca in me vodi, da izpolnju¬
jem vedno in v vsem najsv. voljo božjo.

O premili Jezus, slava svetnikov!
Kdor časti svetnike, časti Tebe. Tudi
jaz Te poveličujem v svetem spozna-
valcu Antonu. Po njegovi priprošnji si
me uslišal in me potolažil s svojo milostjo.

Podeli mi tudi, o predobri Jezus, —
prosim Te prisrčno, — milost stanovit¬
nosti do konca. Potem bom zaslužil, da
čujem nekoč iz Tvojih ust tolažilne be¬
sede: »Dobri in zvesti služabnik, pojdi
v veselje svojega Gospoda!« Zgodi se
tako, Gospod Jezus! Amen, •

Slavospev v čast sv- Antonu Padovan-
skemu.

(Sv. Bonaventura.)

Dne 13. aprila 1263, dvaintrideseto
leto po smrti sv, Antona, so slovesno

83

dvignili v Padovi svetnikovo truplo iz
groba. Svečanosti se je udeležil tudi
sv. Bonaventura, takrat general fran¬
čiškanov. Jezik sv. Antena so našli še
popolnoma ohranjen, kakor je bil ob
smrti. Sv. Bonaventura ga je vzel v
roke, rekoč: »O blaženi jezik, ki si ne¬
prestano slavil Boga in učil tudi druge
hvaliti Ga! Očitne so tvoje zasluge
pred Bogom,« in ga je poljubil. Navdu¬
šen za češčenje velikega sv. Antona je
začel premišljevati, kake bi mogel opi¬
sati čudež, ki se je zgodil s svetnikovim
jezikom. Začne pisati, in glej! zdi se
mu, da se pero giblje samoodsebe, in da
mu višja moč vodi roko. Zložil je prelep
slavospev, ki se glasi v slovenskem
jeziku:

Čuda dela tvoja roka,
tvoj mogočen blagoslov
pred boleznijo, pred zmoto,
pred zvijačo zlih duhov.

Morje je kot jagnje krotko,
ako zapoveš mu ti,
in brez straha plove ladja
kakor srce brez skrbi.

Vse nevarnosti — več ni jih,
vse težave — več jih ni,
ako tvoja sveta roka
nas, Anton, blagoslovi.

6 '

84

Morje je kot jagnje krotko . . . itd.

Čast bodi Očetu . . ,

Morje je kot jagnje krotko . . . itd.

V. Prosi za nas, o sveti Anton!

R. Da postanemo vredni oljub Kristusovih.

Molimo. Podeli svoji Cerkvi, o Bog,
da se veseli hvaležno in zaupno spomina
tvojega svetega spoznavalca Antona, in
jo varuj s svojo milostjo, da more dospeti
v večno veselje. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

1. 100 dni odp, enkrat na dan,

2. Popolni odp. enkrat v mesecu, če se moli
vsak dan.

Pogoji: spoved, obhajilo, molitev v papežev
namen. Pij IX., 25. jan. 1866,

Slavospev sv. Antona kot navadna
molitev,

O ljubeznivi, dobrotni Bog! Ti delaš
velike čudeže in si čudežen v svojih
svetnikih. Milostno se oziraš na njihove
molitve — ozri se milostno tudi name,
nevredno stvar, ki jo stiskajo velike
nadloge. Glej me na kolenih pred pre¬
stolom Tvoje milosti! Hvalim Te in Te
slavim zaradi velikih dobrot, ki si jih iz¬
kazal svojemu zvestemu, ljubljenemu
sv. Antonu, in ki jih deliš vsem, ki ga
prosijo pomoči. Mrtve oživljaš, zmote

85

preganjaš, gobavce ozdravljaš, pomagaš
v stiskah, da, celo peklenski sovražnik
se Ti mora umakniti. Ti rešuješ iz mor¬
skih nevarnosti, oproščaš jetnike, vračaš
ukradeno blago, celiš rane, pred Teboj
ginejo nevarnosti, nadloge in trpljenje.
O tem priča Padova, ki jo je poveličal
sv, Anton, to spričuje ves katoliški svet.

Zato Te hvalim in slavim z vsemi
stvarmi, o usmiljeni, vsemogočni Bog,
neskončno modri Oče in ljubi Sin božji
in Bog Sveti Duh, in Te prosim ponižno,
da me uslišiš v tej in v vsaki stiski po
priprošnji sv, Antona, — Izprosi mi to
milost, o izvoljeni zaščitnik, sv. Anton.
Amen,

Molitev ob sklepu pobožnosti,

O zvesti zavetnik, sv. Anton Padc-
vanski! Glej, počastil sem te, kolikor
mi je bilo mogoče. Začel, nadaljeval in
končal sem pobožnost in izvršil, kar ti
je ljubo. Nisem imel sicer potrebne go¬
rečnosti; toda ti poznaš mojo slabost, in
zato pričakujem, da se boš ozrl milostno
na moje molitve in me uslišal ter tako
utešil hrepenenje mojega srca.

(Če si bil pa že uslišan, moli:)

Ozrl si se milostno na moje molitve.
Dobrotno si me uslišal in tako utešil

86

moje goreče želje. Iz srca se ti zahva¬
lim in te prosim, ne pozabi me tudi za-
naprej. Izprosi mi pri Bogu milost sta¬
novitnosti, da vedno delam dobro in se
varujem hudega, 0, da bi mogel ljubiti
le Tebe, Gospod Jezus, Ti zvesto služiti
ter se veseliti s teboj v nebeški slavi
vekomaj. Amen.

(Oče naš . . , Češčena Marija . , .)

Molitev k detetu Jezusu v naročju
sv. Antona.

O nadvse ljubljeno dete Jezus! Mo¬
lim Te v naročju zvestega služabnika
Antona in bi Te rad tako ljubil, kakor
Te je ljubil on tukaj na zemlji. Spomi¬
njam Te zveste ljubezni in prijateljstva,
ki si mu ga izkazoval v življenju, ko si
se mu prikazal kot dete in mu milostno
dovolil, da Te je vzel v naročje, O ne¬
izrekljiva milost! 0 zvesta ljubezen! Go¬
tovo si mu podelil takrat obilo milosti,
da jih deli tudi drugim. Brezdvomno Ti
je bil sv. Anton ljub prijatelj, ker si ga
tako odlikoval in mu podelil tako veliko
milost. Ukazal si tudi, naj te slikajo kot
malo dete v Antonovem naročju in te
častijo, da vidi ves svet milost, ki si mu
jo podelil. Glej, pred Tebe padem na
kolena, o ljubi Jezus, in Te častim tako,

87

kakor bi Te častil, če bi bil Ti tukaj
osebno pričujoč. Molim Te v globoki
ponižnosti, nadvse ljubljeno dete, in Te
slavim v svojem imenu in v imenu
sv. Antona in Te želim slaviti vekomaj.
Sedaj Ti pa razodenem svojo srčno že¬
ljo, svojo ponižno prošnjo. Ozri se na
pobožnost deveterih (trinajsterih) tor¬
kov, ki jo opravljam v trdni nadi, da me
boš uslišal in se me usmilil, ki me tako
zelo ljubiš. Nisem si upal sam stopiti
pred Te, ker sem nevreden, in zato sem
prosil sv. Antona, naj Ti on izroči in pri¬
poroči mojo nujno prošnjo. A sedaj si
upam Tebe samega ogovoriti in Te pro¬
siti v imenu sv. Antona pomoči. Molim
Te, ljubeznivo Dete, in Te prosim, da
me poslušaš in me potolažiš v bridkosti.
Prosim Te pri ljubezni, ki si jc gojil do
sv. Antona na zemlji in ki jo še gojiš do
njega v nebesih, usliši me, olajšaj mi
težko breme.

Prosim Te tudi pri otroški ljubezni,
s katero si objemal svojo mater Marijo,
pomagaj mi, reši me iz moje stiske. Pro¬
sim Te slednjič pri neskončni ljubezni,
s katero ljubiš od vekomaj do vekomaj
nebeškega Očeta in Sv. Duha, ozri se
na mojo ponižno prošnjo in me usliši. —
Če pa veš v svoji božji modrosti, da bi

88

bilo v kvar moji duši ali mojemu bliž¬
njemu, če bi mi podelil to milost, potem
Te prosim, da mi podeliš namesto te do¬
brote kako drugo milost, saj jih toliko
potrebujem. Trdno upam, da me boš
uslišal, ker si tako dobrotljiv in iz srca
rad deliš milosti. Celo spominjaš nas,
naj Te prosimo darov in nas spodbujaš
k molitvi z besedami: »Prosite in boste
prejeli, iščite in boste našli, trkajte in
se vam bo odprlo.« Zato Te prosim za¬
upno in gotovo bom prejel, iščem in bom
našel, trkam, in gotovo mi boš odprl
svoje milostno Srce in me uslišal. In
da me boš tem gotcveje uslišal, bom
molil pobožno molitev, ki si jo nas Ti
sam naučil,

(Oče naš . . . Češčena Marija .. . (trikrat).

Darovanje,

Molil sem kolikor mogoče zbrano in
zaupno, o ljubljeno dete Jezus, in Ti raz¬
odel svojo srčno željo. Darujem Ti to
molitev v globokem spoštovanju in Te
prosim, ozri se milostno nanjo v svoji
veliki dobrotljivosti. Svojo molitev zdru¬
žim s Tvojo molitvijo in z molitvami
vseh, ki so Te prosili kdaj pomoči. Naj
bo v večjo čast Tvojega češčenja vred¬
nega Srca, v hvalo in slavo presvete Tro-

89

jice in celega nebeškega zbora. Tako Ti
bo molitev ugajala, meni pa izprosila,
kakor upam, usmiljenje po Tebi. Dodeli
mi to Bog Oče in Sin in Sveti Duh.
Amen,

Molitev k sv, Antonu,

0 mogočni pomočnik v stiskah,
sv, Anton Padovanski! Koliko jih je že
opravljalo to pobožnost, in ti si jih ušli'
šal in potolažil! Opravljam jo tudi jaz v
božjo čast in tvojo slavo. Zanašajoč se
na bogate zasluge Jezusa Kristusa in na
tvojo priprošnjo, trdno upam, da bom
uslišan. Glej me, ko klečim" ponižno
pred tvojo sveto podobo in jo častim
ter te prosim pomoči in varstva, O
sv. Anton, ti mi lahko pomagaš, ti mi
hočeš pomagati, ti mi tudi boš pomagal,
ker si tako dober. Služil si zvesto Bogu
na zemlji in si zato tudi v nebesih velik
prijatelj Jezusov, On te ljubi, te prav
posebno spoštuje in ti ne odreče nobene
prošnje. Zagotovo pričakujem, da boš
izročil mojo prošnjo Jezusu in da jo bo
Gospod uslišal, če imam le pravi namen
in je po božji volji. Ako mi pa to ni v
dušno zveličanje, naj mi pa Bog podeli
drugo milost, ki jo potrebujem, name¬
sto one.

90

Usliši me torej, ljubi sv. Anton! Po¬
tolaži me v stiski, sprejmi milostno mojo
molitev, in moj klic naj pride k tebi. Naj
omečijo moji vzdihi tvoje usmiljeno srce!
Ne pusti, da bi bil osramočen, ker za¬
upam nate, da bi zasmehovali mene in
tebe tisti, ki te ne ljubijo, rekoč; »Kje
imaš plačilo za zaupanje do sv. Antona?
Res uslišal te je in te potolažil!« Ne,
sv. Anton, ti mi pomagaj in jih tako osra¬
moti in pokaži, da se usmiliš vseh, ki
nate zaupajo, in potolažiš vse, ki se obr¬
nejo v stiski k tebi. Prav goreče prosim,
o častitljivi svetnik, usliši mojo prošnjo.
Stori to, ne toliko meni na ljubo, ampak
v svojo čast in slavo.

Usliši me, o usliši me! Razširjaj se
tvoja čast po svetu, da se poveča število
tvojih častilcev. Osramoti nasprotnike
svojega češčenja!

Res sem nevreden, o sv. Anton, da
bi me uslišal. Toda ne glej na mojo
grešnost, ampak ozri se na čast, ki ti jo
bodo izkazovali, če me uslišiš in mi po¬
magaš, Pozabi, da sem tolikokrat žalil
Boga in s tem tudi tebe, božjega prija¬
telja. Kesam se svojih grehov in trdno
oklenem, nič več ne grešiti. Skesanega
in potrtega srca ne zavrzi, saj ga tudi
pravični Bog ne zavrže. Grešnik sem, a

91

prav zato me ne zavrzi, ampak me
sprejmi milostno in me usliši. Potem
bodo spoznali vsi, da si tudi mene, veli¬
kega grešnika uslišal in me potolažil, in
velika bo tvoja čast in slava, Veselo
bodo pripovedovali, kako ljubezniv svet¬
nik si, ker tudi grešnika ne zavržeš,
temveč se ga usmiliš milostno, če pride
skesan k tebi.

Spomni se slednjič, da si nas ti sam
učil te pobožnosti, Neštetim častilcem
si pogosto čudežno pomagal, ko so se
obrnili v stiski k tebi, proseč usmiljenja,
To mora pač vzpodbuditi vse, ki potre¬
bujejo pomoči, da opravljajo zaupno to
pobožnost. Zato sem jo začel opravljati
tudi jaz in jo bom nadaljeval pobožno
do konca s trdnim prepričanjem, da bom
uslišan. Prevzet srčne ljubezni obisku¬
jem tvojo sveto podobo, kjer objemaš
nebeško Dete, in klečim pred njo in mo¬
lim spoštljivo Jezuščka, ki ga držiš tako
ljubeznivo v naročju, in te prosim, moli
ga tudi v mojem imenu in mu daruj mojo
pobožnost. Povej mu mojo iskreno že¬
ljo, pojasni mu stisko, ki me tare. Moli
presladko Dete in Ga prosi zame, zve¬
stega služabnika in izprosi mi milost, ki
jo želim prejeti s to pobožnostjo. Prosi
stanovitno, ne jenjaj, dokler ne dobim

92

od Boga zaželjene milosti. Potem se ti
bom zahvaljeval tudi jaz neprestano in
oznanjal tvojo slavo vsemu svetu. Amen.

Darovanje.

Razodel sem ti srčne želje, o sveti
Anton. Obiskal sem tvojo podobo in
opravil pred njo svojo pobožnost. Daru¬
jem ti to nevredno molitev in jo združim
z vsemi molitvami, kar si jih opravil ti
na zemlji, in kar so jih opravili drugi
tebi v čast. Vse molitve združim in jih
položim kakor šopek lepih cvetlic v
presveto Srce nebeškega deteta Jezusa,
da jih spremlja s svojo božjo ljubeznijo
in jih pokropi s svojo srčno krvjo. Take
ti poklanjam v globokem spoštovanju z
željo, da se razširja s tem tvoja čast in
prejmem milost, ki jo prosim. Sprejmi
ljubeznivo, o zvesti prijatelj, ta šopek.
Bodi ti tako prijeten, kakor so ti pri¬
jetne molitve, ki ti jih darujejo srca naj¬
zvestejših častilcev. Amen.

Devet molitev k sv, Antonu,

1. 0 sv. Anton, pozdravljam te v
imenu angelov in nadangelov. Blagru¬
jem te in hvalim vsemogočnega Boga za
preveliko milost, ki ti jo je podelil, da

93

si se namreč ravnal vedno in z veseljem,
prav kakor nebeški angeli, popolnoma
po božji volji. Stopi, sv, Anton, z ljubimi
angeli pred prestol božji in sporoči Bogu
prošnjo, ki sem ti jo razodel. Amen.

2. Pozdravljam te, o sv, Anton, v
imenu svetih očakov in prerokov. Bla¬
grujem te in hvalim predobrega Boga
za veliko milost, da si namreč, kakor
očaki in preroki, globoko umeval Boga
in imel dar prerokovanja. Stopi, prosim
te, s svetimi očaki in preroki pred božji
prestol, daruj z njimi Bogu svoje zasluge
in mi izprosi zaželjeno milost, Amen.

3. Pozdravljam te, o sv. Anton, v
imenu svetih apostolov in učencev Jezu¬
sovih. Blagrujem te in hvalim neskončno
ljubeznivega Boga za veliko milost, da
te je izbral, kakor svete apostole in
učence Gospodove, za gorečega ozna¬
njevalca svetega evangelija in razširje-
valca krščansko-katoliške vere. Prosim
te, stopi s svetimi apostoli in učenci
Jezusovimi pred prestol božji in daruj
z njimi Bogu svoje zasluge, da tako prej¬
mem milost, ki jo potrebujem. Amen,

4. Pozdravljam te, o sv, Anton, v
imenu svetih mučencev in spokornikov.
Blagrujem te in hvalim neskončno usmi¬
ljenega Boga za velike milosti, ki ti

94

jih je podelil. Prestal si, kakor sveti
mučenci in spokorniki, mnogo pre¬
ganjanj zavoljo Kristusovega imena in
bil celo pripravljen preliti zanj svojo kri.
Zato te prosim, sv. Anton, daruj z vsemi
svetimi mučenci in spokorniki Bogu
svoje zasluge in mi izprosi tako težko
pričakovano pomoč. Amen.

5. Pozdravljam te, o sv. Anton, v
imenu svetih škofov in duhovnikov.
Blagrujem te in hvalim neskončno sve¬
tega Boga za velike milosti, ki ti jih je
podelil. Spreobrnil si namreč, kakor
sveti škofje in duhovniki, z gorečimi
pridigami in svetim zgledom mnogo
tisoč grešnikov in jih pridobil za nebesa.
— Stopi, o sv. Anton, s svetimi škofi in
duhovniki pred prestol božji in mi iz¬
prosi zaželjeno milost. Amen.

6. Pozdravljam te, o sv, Anton, v
imenu vseh svetih menihov in puščav-
nikov. Blagrujem te in hvalim neskon¬
čno ljubeznivega Boga za veliko milost,
ki ti jo je podelil, da si se, kakor sveti
menihi in puščavniki, postil, da si čul,
molil in si nakladal druga težka poko¬
rila. O izprosi mi milost, da po tvojih
zaslugah in zaslugah vseh svetih meni¬
hov in puščavnikov Bog usliši mojo
molitev. Amen.

95

7. Pozdravljam te, o sv. Anton, v
imenu svetih devic in nedolžnih otrok.
Blagrujem te in hvalim neskončno lju¬
beznivega Boga, ker ti je podelil toliko
milost, da si ohranil, kakor svete device
in nedolžni otroci, neomadeževano naj¬
lepšo vseh čednosti, sveto čistost, in
premagal krepko vse napade hude po-
željivosti. Veliko premore tvoja pri¬
prošnja in zato trdno upam, da se bo
Bog milostno ozrl nanjo in na zasluženje
svetih devic in nedolžnih otrok in me
uslišal. Amen.

8. Pozdravljam te, o sv. Anton, v
imenu svetih vdov in zakonskih. Blagru¬
jem te in hvalim neskončno ljubezni¬
vega Boga za velike milosti, ki ti jih je
podelil, da si se namreč odlikoval, ka¬
kor svetniki, v raznih čednostih in služil
Bogu celo življenje tako zvesto in mar¬
ljivo. Daruj, o sv. Anton, Bogu svoje
zasluge in mi izprosi božjo pomoč.
Amen,

9. Pozdravljam te, o sv. Anton, v
imenu vseh pobožnih ljudi na zemlji.
Blagrujem te in hvalim veličastnega
Boga za veliko ljubezen, ki jo je gojil do
tebe, ker te je tako obsipal z milostmi.
Prosim te pri velikih milostih, ki si jih
prejel, glej milostno tudi name. Spomni

96

Ga, da si mu zvesto služil tukaj na zem¬
lji, in mi izprosi milost, ki jo tako težko
pričakujem. Usliši me, da se tako raz¬
širja tvoja čast in slava in se zacelijo
rane mojega trpečega srca. Zgodi se,
kakor je ljubo dobremu Bogu in korist¬
no moji duši. Amen.

Molitev pred altarjem sv. Antona.

O častitljivi sv. Anton Padovanski,
ljubi moj zavetnik! Poučil si nas, naj
molimo, kadar iščemo pomoči, zaupno
pred tvojim altarjem, in si nam zagoto¬
vil, da bomo vselej uslišani, ako obišče¬
mo devet zaporednih torkov tvoj altar.
Glej, tudi jaz, nevredna stvar, prihajam
danes prvič (drugič, tretjič , , .) pred tvoj
altar in klečim ponižno pred teboj. 0
kako veliko čast ti je izkazala sveta
Cerkev, ko je tebi posvetila ta altar in
je dovolila, da se sme tukaj darovati
daritev svete maše. Kdo bi mogel umeti
tvoje veselje, ki ga občutiš, kadar se
opravlja tu dragocena daritev in stopi
sam Sin božji po mašnikovih rokah na
altar ter daruje svoje najsvetejše telo in
svojo predrago kri nebeškemu Očetu.

Spomni se te izredne časti, spomni
se pa tudi dolžnosti, ki so ti jo naložili,
ko je bil altar posvečen, ko te je tako

97

iskreno prosila sveta Cerkev, da milost¬
no uslišiš vse, ki te bodo prosili tu pred
tvojim altarjem pomoči,

Zato hitim tudi jaz semkaj v tej
stiski, v tej potrebi in te prosim tolažbe
in pomoči. Tukaj je prestol milosti, tu¬
kaj zavetje, ki si ga nam sam pokazal,
tukaj je kraj, kjer rad milostno sprejmeš
vsakega, ki pribeži sem v nadlogi, Tu
deliš tolažbo v bridkosti, pomoč v sti¬
skali, tu varuješ preganjane, krepčaš
malosrčne in deliš druge milosti, če je
le to v božjo čast in v naše dušno zve¬
ličanje,

K tebi, o sv, Anton, se zatečem, pri
tebi, sveti pomočnik, iščem tolažbe in
sveta. Pred tem altarjem kleče te pro¬
sim usmiljenja, o ne zavrzi moje prošnje,
ampak me usliši, saj si tako ljubezniv
in usmiljen. Tolaži me v bridkostih,
krepi mojo slabo voljo in me varuj s
pomočjo milosti božje, da dosežem, za
kar te prosim. Izročim ti svoje telo in
svojo dušo, vse svoje stiske in težave.
Stoj mi zvesto na strani in me varuj
vsega hudega na duši in na telesu. Amen.

Molitev pred podobo sv, Antona.

Pozdravljam te, o sv. Anton, ti kras¬
na lilija nedolžnosti, ti ponos krščanstva.

Sv. Anton.

7

98

Pozdravljen, ti kerub, seraf, ki goriš v
božji ljubezni. Prisrčno te častim in te
blagrujem zaradi neizrekljivih milosti, s
katerimi te je obsipal dobrotni Bog. O
ljubi sv. Anton! Ponižno se zatečem k
tebi in te prosim na kolenih, spomni se
slovesne obljube, da boš rad pomagal
vsem v vseh stiskah, ako obiščejo devet
torkov zaporedoma tvojo sveto podobo
in te časte, Zvesto si dosedaj držal ob¬
ljubo tako, da ni bilo nikogar, ki bi ga
ne bil uslišal, če te le niso vodili drugi
nagibi, da mu nisi mogel izpolniti oblju¬
be. Zato prihajam tudi jaz prav zaupno
k tebi in ti potožim svojo težavo in ti
razodenem svojo srčno željo.

Glej, v bridkosti svojega srca se ozi¬
ram nate, milostljivi zavetnik, in te
prosim, da se ozreš name tako ljubez¬
nivo in prijazno, kakor se jaz oziram v
tvojo podobo. Naj ti gane moja ponižna
prošnja sočutno srce.

Tudi ljubeznivo Dete božje, ki Ga
držiš v naročju, nas je ljubilo. Razodeni
Mu mojo stisko in mi izprosi pomoč, saj
mi lahko pomagaš, ker ti ljubljeno Dete
ne more odreči nobene opravičene proš¬
nje. Ko si bival še na zemlji, se ti je
večkrat prikazalo in ti celo dovolilo, da
si Ga objemal; v nebesih te pa še bolj

99

ljubi in še bolj spoštuje in zato te bo
gotovo uslišalo, da spozna tako ves svet,
da hoče ljubko Dete ostati tvoj mogočen
prijatelj, kakor je bilo nekdaj, ko si bil
na zemlji.

Želelo je tudi, da Ga držiš na podobi
v svojem naročju ter tako pokazalo, da
bosta ostali srci Antona in Jezusa
vedno združeni. Zato vaju pozdravljam,
zaupna prijatelja, Jezus in Anten. Pro¬
sim vaju milosti, prosim ljubezni in
prave pobožnosti, prosim Te, o Jezus,
pri ljubezni, ki jo gojiš do sv. Antona,
prosim, o Anton, pri ljubezni, s katero
objemaš nebeško Dete.

Sprejmita, o Jezus in Anton, ki sta
se tako ljubila na zemlji in se še sedaj
ljubita v nebesih, tudi mene v vajino
družbo, v družbo ljubljenih prijateljev.
Priporočam vama svojo prošnjo, daru¬
jem svoje srce, izročam svojo dušo. Ka¬
kor klečim pobožno tu pred vajino po¬
dobo, tako naj se veselim nekoč pri
vaju v nebesih! Amen.

Trinajst molitev v čast sv. Antonu.

(Moli jih trinajst zaporednih torkov ali tudi tri¬
najst drugih zaporednih dni, zlasti kot pripravo
na praznik, ko so prenesli truplo sv. Antona
[15. februarja].)

4 '

100

1. O čudodelnik, sv, Anton! Tvoj
blaženi jezik je slavil Boga neprestano
in opominjal tudi druge, naj ga hvalijo.
Prav ta jezik je ostal nepoškodovan že
nad 700 let na zemlji ter priča vsemu
svetu o tvoji svetosti. O, da bi ga mogel
slaviti tudi jaz tako pobožno, kakor ga
je proslavljal sv. Bonaventura, ki ga je
poljubil, ga blagoslovil in poveličeval,
— Hvala Ti, neskončno sveti Bog, ker
si ga posvetil in proslavil že tu na zemlji!
Dodeli tudi meni resnično ljubezen in
pobožnost do sv, Antona, da bom tako
vreden njegove pomoči. Usmili se me
v vseh dušnih in telesnih potrebah in mi
podeli, da vstanem tudi jaz nekoč z
vsemi izvoljenimi poveličan iz groba.

Oče naš ... Češčena Marija .., Čast bodi , , .

O blaženi jezik, ki si neprestano sla¬
vil Boga in učil tudi druge proslavljati
Ga! Očitne so zasluge, ki si si jih pri¬
dobil pri Bogu.

Sveti, blaženi ti jezik,
ki Gospoda si častil
neprestano, neutrudno,
in še druge si učil.

In Gospodu bil prijeten
tvojih ust je slavospev —
naj še v srcih naših najde
prosimo te, svoj odmev!

101

2. O čudodelnik, sv. Anton! Tvoj
blaženi jezik je neprestano slavil Go¬
spoda in učil tudi druge proslavljati Ga.
Poveličujem te in častim. — Hvalim Te,
o Bog, ker si mu tako posvetil jezik.
Prosim Te, očisti tudi moj jezik in ga
posveti, da Te vedno časti, Te hvali in
zahvaljuje in Te nikdar več ne žali.

Oče naš . .. Češčena Marija . . , Čast bodi. . .

O blaženi jezik . . .

3. O čudodelnik, sv. Anton! Tvoj
blaženi jezik je neprestano slavil Go¬
spoda in Ga ni žalil z grešnim govor¬
jenjem. Poveličujem te in te častim in
hvalim Boga, ker te je obvaroval vseh
grehov jezika. Naj varuje tudi moj jezik
grešnih besed.

Oče naš , .. Češčena Marija . . . Čast bodi...

O blaženi jezik . ..

4. O čudodelnik, sv. Anton! Tvoj
blaženi jezik je slavil Gospoda nepre¬
stano in se je dotikal, svet, kakor je bil,
najsvetejšega zakramenta. Poveličujem
te in te častim in hvalim Boga, ker te
je posvetil s svojo milostjo v najsvetej¬
šem zakramentu, — Prosim Te, o dobri
Bog, odpusti mi grehe, ki sem jih storil
s svojim jezikom, ki se je tudi dotikal
pri svetem obhajilu najsvetejšega telesa
Jezusa Kristusa in Njegove najsvetejše

102

krvi. Očisti mi ga in posveti ga kakor
dragoceno svetinjo. — Ti pa, o veliki
svetnik, mi izprosi milost, da se varujem
grehov in ostanem neomadeževan in
čist. Potem bom vreden vsak dan pre¬
jeti Jezusa v zakramentu božje ljubezni,

Oče naš ... Češčena Marija ... Čast bodi...

O blaženi jezik ...

5. O čudodelnik, sveti Anton! Tvoj
blaženi jezik je neprestano slavil prav
pobožno in zbrano Gospoda z molitvijo
in psalmi. Poveličujem te in te častim
in hvalim Boga, ker ti je podelil toliko
pobožnost in dar molitve in Ga prosim,
naj mi očisti in posveti jezik, da Ga
vedno poveličujem, hvalim, Ga prosim,
se mu zahvaljujem in ga nikdar več ne
žalim.

Oče naš . . . Češčena Marija . .. Čast bodi .. .

O blaženi jezik . ..

6. O čudodelnik, sveti Anton! Tvoj
blaženi jezik je neprestano slavil Go¬
spoda in se je zaupno pogovarjal z Njim,
ko se ti je prikazal kot ljubko Dete.
Poveličujem te in te častim in hvalim
Boga, ker se ti je prikazoval in se po¬
govarjal s teboj. Prosim te, izprosi mi
milost, da molim tudi jaz vedno, po¬
sebno pa pri svetem obhajilu, pobožno
in goreče.

103

Oče naš . . . Češčena Marija . . . Čast bodi . . .

O blaženi jezik . . .

7. O čudodelnik, sv. Anton! Tvoj
blaženi jezik je neprestano slavil Go¬
spoda in učil tudi druge proslavljati Ga.
Oznanjal si ljudstvu sveto vero in ga
opominjal h krščanskemu življenju, iz-
preobračal si grešnike in nevernike.
Poveličujem te in te častim in hvalim
Boga, ker ti je podelil tako modrost in
toliko gorečnost in ljubezen do bliž¬
njega. -— Prosim te, izprosi tudi meni in
drugim milost, da delamo z besedo in
zgledom za čast božjo in privajamo
grešnike in nevernike na pravo pot.

Oče naš . .. Češčena Marija . .. Čast bodi . . .

O blaženi jezik ,,.

8. O čudodelnik, sv. Anton! Tvoj
blaženi jezik je slavil neprestano Go¬
spoda. Učil si le v enem jeziku, in ven¬
dar so čudežno umeli tvoje pridige
ljudje raznih narodnosti in jezikov. Po¬
veličujem te in te častim in hvalim
Boga, ker ti je podelil milost, da si
mogel delovati tako goreče in čudežno
za zveličanje duš. — Prosim te, blago¬
slovi tudi moj jezik, da ne govorim več
praznih in grešnih besed, temveč da
slavim Boga in koristim bližnjemu.

104

Oče naš . .. Češčena Marija . .. Čast bodi. . .

O blaženi jezik .. .

9. O čudodelnik, sv, Anton! Tvoj
blaženi jezik je slavil neprestano Go¬
spoda in učil tudi druge Ga proslavljati.
Celo ribe so te ubogale in so prišle tru¬
moma iz vode ter poslušale tvoje besede.
Tovorne živali so poklekale na tvoje
povelje in molile Jezusa v najsvetejšem
zakramentu. Proslavljam te in te častim
in hvalim Boga za velike čudeže, s
katerimi je izpričal resničnost svete
vere in svetost svojih naukov. Prosim
te, podeli tudi meni milost, da poslušam
s pridom božjo besedo in obiskujem
spoštljivo in pobožno najsvetejši za¬
krament.

Oče naš . .. Češčena Marija . .. Čast bodi . . .

O blaženi jezik ..,

10, O čudodelnik, sv. Anton! Tvoj

blaženi jezik je neprestano slavil Go¬
spoda in opominjal tudi druge, naj Ga
hvalijo. Pokorni so ti bili celo peklenski
duhovi in so zapustili trupla obseden¬
cev, ko si jim zaklical: »Glejte križ

Kristusov! Bežite ve, sovražne moči!
Zmagal je lev iz rodu Judovega, kore¬
nina Davidova. Aleluja!« Poveličujem
te in te častim in hvalim Boga, ker ti
je podelil toliko moč nad peklom. —

105

Prosim te, varuj zalezovanj, skušnjav
in napadov hudobnega duha mene in
vse, ki verno ponavljajo te besede in jih
hranijo v svojem srcu.

Oče nas . . . Češčena Marija . . . Čast bodi. ..

O blaženi jezik . . .

11. O čudodelnik, sv. Anton! Tvoj
blaženi jezik je neprestano slavil Go¬
spoda in učil tudi druge hvaliti Ga.
.Spravljal si sovražnike, izpreobračal
hudodelce in morilce, premagal in po¬
nižal si nasilnega Ecelina in trdovratne
krivoverce. Poveličujem te in te častim
in hvalim Boga, ker je podelil tvojim
besedam toliko moč. Podeli tudi meni
— ponižno te prosim — tako gorečnost
in modrost, da svarim neustrašno bliž¬
njega in ga poučujem, pa ga vendar ne
odvrnem od sebe in tako pospešujem
dobro in zabranjujem zlo.

Oče naš . . . Češčena Marija . . , Čast bodi. . .

O blaženi jezik ...

12. O čudodelnik, sv. Anton! Tvoj
blaženi jezik je neprestano slavil Go¬
spoda in učil tudi druge proslavljati Ga,
Ukazoval si zemlji, da, celo smrti. Po¬
veličujem te in te častim, ker si delal
z božjo pomočjo tolike čudeže, in hvalim
Boga, ker ti je podelil trinajst prednosti,

106

da si delil milosti in delal vsakovrstne
čudeže. O, naj bom tudi jaz deležen
teh dobrot in milosti.

Oče naš .. . Češčena Marija . . . Čast bodi . . .

O blaženi jezik . ..

13. O čudodelnik, sv. Anton! Tvcj
blaženi jezik je neprestano slavil Go¬
spoda in opominjal tudi druge, naj Ga
hvalijo. Poveličujem te in te častim in
hvalim Boga za vse v svojem in v tvo¬
jem imenu. Trdno ti obljubim, o veliki
svetnik, da bom goreče posnemal tvoje
čednosti in zlasti pazil na svoj jezik,
da ne bo žalil Boga, temveč Ga hvalil
in Ga molil. Prosim te, izprosi mi pri
Bogu milost odpuščanja grehov, posebno
onih, ki sem jih storil z jezikom. O, da
bi vendar s tem malim svojim udom
nikdar več Boga ne žalil!

Oče naš .. . Češčena Marija ... Čast bodi, . .

O blaženi jezik ...

Molitve v proslavo veselja, ki ga je užil
sv, Anton na zemlji.

Prva molitev.

O sv. Anton, ti prelepa lilija večne
pomladi, ki je izvabila s svojim vonjem
Sina božjega na zemljo! Spominjam te
onih veselih trenutkov, ko se je Jezus

107

tako ponižal, da te je obiskal kot ljubko
Dete in te ljubeznivo potolažil. O zvesti
zavetnik pri Jezusu, usliši me v tej
nadlogi, da okusim tako tudi jaz tvoje
veselje. Prosi zame, da bom vreden
milosti, ki je sicer ne zaslužim. Hiti mi
na pomoč v stiski, usliši me v bridkosti!
Bog, čudovit v svojih svetnikih, naj se
usmili vseh, za katere prosiš. O ne za¬
pusti me, svojega služabnika, temveč
izprosi mi milost, ki jo želim. Potem
bom z veseljem hvalil Boga in slavil
tebe, o sv. Anton. Amen.

Oče naš . .. Češčena Marija.

Druga molitev.

Sveti Anton! Usliši mojo molitev,
ozri se milostno na moj klic! Ti si varno
zavetje stiskanih, ti si usmiljen tolažnik
zapuščenih. Spomni se na veselje, ki si
ga užil, ko ti je sporočil dobrotni Bog
petnajst dni pred smrtjo po svojem an¬
gelu zadnjo uro, da se preseliš v večno
veselje, ki si ga prejel kot plačilo za
svoje zasluge. Oslajšaj, o zvesti zavet¬
nik, tudi meni trpljenje, odvzemi mi
bolečine, preženi mi strah iz srca. Stopi
pred prestol najsvetejše Trojice in jo
prosi, naj mi odvzame križ, ki me teži.
Usliši me v bridkosti, reši me težav,

108

Olajšaj mi torej, veliki prijatelj božji,
težko breme, reši me bolečin. Potolaži
božjo jezo s svojo mogočno priprošnjo
in spravi me z Bogom. Ti pa, o pre¬
dobri Bog, me usliši z ozirom na zasluge
svetega Antona, da se Ti morem potem
zvesto zahvaljevati za prejeto dobroto
in Te slaviti vekomaj. Amen.

Oče naš . . . Češčena Marija ...

Tretja molitev.

Sveti Antoni Kdor išče čudežev, jih
najde pri tebi. Delal si jih na raznih
krajih in jih delaš še vedno in rad uslišiš
vsakega, ki se zateče v stiski in potrebi
k tebi. Tudi jaz se zanašam na tvoje
zasluge in na tvojo priprošnjo in trdno
upam, da ne bom osramočen. Spomni
se veselja tistih presrečnih trenutkov,
ko ti je prišel ljubi Jezus v zadnji uri
naproti in ti odprl rajska vrata, in iz-
premeni mojo bridkost v veselje in me
reši vsega hudega na duši in na telesu.
Glej mojo rdvščino; o ne mudi se in mi
pomagaj! Podaj mi svojo mogočno roko,
usliši me ih poveličaj svoje ime! Oblju¬
bim ti, da bom hvalil in slavil nepre¬
stano Boga, ki dela po tebi take čudeže.
Amen.

Oče naš . . . češčena Marija . . .

109

Enajst molitev v spomin enajsterih let,
ki jih je preživel sveti Anton v redu
sv. Frančiška.

I. Brez pomoči sem. Zatečem se k
Tebi, o Bog, in k tebi, sv. Anton, ki si
mi poleg Boga najljubši zavetnik. Sprej¬
mi me tako radostno, kakor so sprejeli
tebe v red sv. Frančiška, ko si zahrepe¬
nel po strogem življenju in se odločil
hoditi ubog po stopinjah ponižnega sve¬
tega Frančiška. Izprosi mi z ozirom na
svoje velike zasluge milost, da hodim
varno po stezi življenja, odtrgam srce
cd vsega posvetnega in gledam pred
vsem na dušno zveličanje. Amen,

Oče naš . .. Češčena Marija .. . Čast bodi.. .

II, Podaj mi svojo krepko roko, o
sv. Anton, in dopolni, kar mi manjka!
Tako si hrepenel po krščanski popol¬
nosti, da si vstopil v strogi red svetega
Frančiška, se podal v Italijo, poiskal
samoto in se postil ob kruhu in vodi ter
tako krotil hudo nagnjenje, da so te vsi
občudovali. Nakloni mi zasluge, ki si
si jih pridobil s svojo ostro pokoro, in
izprosi tudi meni milost, da morem do¬
biti odpuščanje grehov in le Bogu uga¬
jati. Amen.

Oče naš .. . Češčena Marija . .. Čast bodi.. .

110

III. Zanašajoč se na usmiljenje, ki ga
imaš do vseh, ki žive v potrebah, si
upam tudi jaz, o sv. Anton, poklekniti
z vsemi trpečimi pred te, da najdem po
tvoji priprošnji milost v očeh Onega, ki
si vsak dan daroval Njegovo Telo in
Kri nebeškemu Očetu. Koliko in kako
velikih zaslug si si pridobil kot duhov¬
nik pri sveti maši! O izprosi tudi meni
milost, da prejmem najsvetejše Telo
Gospodovo vsak dan, zlasti pa ob
smrtni uri, da se tako utrdim v milosti
božji in v njej živim do smrti, Amen.

Oče naš . . . Češčcna Marija . . . Čast bodi . . .

IV. Po božji milosti si oznanjeval, o
sv. Anton, božjo besedo in si tako blago¬
dejno vplival na poslušalce, da so se
vsi čudili in da je zagorel v njihovih
srcih plamen božje ljubezni. Prosim te
z ozirom na to milost in na zasluge, ki
si si jih pridobil kot apostolski oznanje¬
valec božje besede, izprosi tudi meni
milost, da s pridom poslušam božjo be¬
sedo, po njej uravnam svoje življenje in
potem prejmem večno plačilo v nebesih.
Amen,

Oče naš .. . Češčena Marija .. . Čast bodi , . .

V. O sv. Anton! Tako si govoril pri
spovedi velikim grešnikom na srce, da

111

so se skesali svojih grehov in se spoko¬
rili. Da, tvoja priprošnja premore vse;
zato izprosi tudi meni milost pokore, da
se skesam svojih grehov, še preden
stopim pred strogega Sodnika, se jih
izpovem in tako dosežem po tvoji pri¬
prošnji odpuščanje. Amen.

Oče naš ... Češčena Marija . . . Čast bodi . . .

VI. Reši me hudega, o sv. Anton!
Vsi so se ozirali vate, ko si delal velike
čudeže in bil, kakor sv. apostol Pavel,
vse vsem. Ljubezen te je vodila, da si
ozdravljal slepe, gluhe in druge bolnike,
da, da si celo mrtvece obujal. Izprosi
tudi meni milost, da ne umrjem v smrt¬
nem grehu, in če grešim, da takoj zopet
vstanem in živim bogoljubno do smrti.
Amen.

Oče naš . . . Češčena Marija .. . Čast bodi . . .

VII. Hiti mi pomagat, sv. Anton!
Bolan sem na duši in na telesu. Tvoja
priprošnja premore pri Bogu vse. Go¬
spod je s teboj, blaženi vsi, ki jim po¬
magaš. Mrtvega mladeniča si obudil
zopet k življenju ter tako pokazal, da
lahko pomagaš vsakemu, komur hočeš.
Izprosi mi po svojih zaslugah pri Bogu
milost, da blagoslovi mene in druge, me
milostno varuje in mi podeli po kratkem

112

zemeljskem življenju večno veselje v
nebesih. Amen,

Oče naš . ., Češčena Marija . ., Čast bodi. . .

VIII. Hiti mi pomagat, sv. Anton!
Stoj mi vedno na strani, zlasti ko me
bo obhajal smrtni strah. — Tako si
gorel za zveličanje duš, da si se pri¬
kazoval grešnikom v spanju, jih očetov¬
sko opominjal pozabljenih in zamolčanih
grehov, jim zopet izprosil milost božjo
in jih tako pridobil za Boga. Izprosi
tudi meni, z ozirom na zasluge, ki si si
jih pridobil kot goreč dušni pastir,
milost, da spoznam samega sebe, se
skesam grehov in se ločim s sveta ne
kot sovražnik, ampak kot prijatelj božji!
Amen,

Oče naš .. . Češčena Marija . . . Čast bodi . ..

IX, O sv. Anton! Usmili se me,
ubcge stvari, za katero je prelil božji
Zveličar svojo dragoceno kri. Hotel si
iztrgati duše iz rok hudobnega duha in
jih pridobiti za nebesa. Zato si oznanje¬
val po vstopu v samostan tako neutrud¬
ljivo božjo besedo, da si pozabil na
telesno hrano in si vsled prevelikih
naporov in zatajevanj nevarno zbolel.
Prosim te, izprosi mi z ozirom na velike
zasluge, ki si si jih pridobil z ljubeznijo

113

do neumrjočih človeških duš in ki so
zapisane v knjigi življenja, pri Bogu
milost, da zaničujem tudi jaz vse po¬
svetno, skrbim pred vsem za večnost
ter tako dosežem nebeško plačilo! Amen.

Oče naš . . . Češčena Marija . . . Čast bodi. . .

X. Sveti Anton! Glej moje grešno
srce! Preženi mi temo grehov in mi
podeli božjo ljubezen, — Mlad bogo¬
slovec iz frančiškanskega reda je čutil
tako hude izkušnjave, da je hotel za¬
pustiti deseto leto po vstopu samostan.
Ti si pa dihnil vanj in ga oprostil vseh
napadov. 0, da bi mogel doseči tudi
jaz tvojo svetost! Zato mi izprosi pri
Bogu milost, da bom prost izkušnjav ali
jih vsaj mogel krepko in stanovitno pre¬
magovati, se varoval greha in premagal
s tvojo milostjo tri največje sovražnike:
svet, hudo nagnjenje in hudobnega duha.
Amen,

Oče naš . , . Češčena Marija . . . Čast bodi . ..

XI. O sv, Anton! Daj mi razum, da
Boga prav spoznam, daj mi gorečnost,
da Ga zvesto iščem, modrost, da Ga
najdem, daj mi življenje, ki Mu ugaja,
in smrt, ki Mu je ljuba.

V enajstem letu po vstopu v samo¬
stan si se podal v samoto, si molil, se
postil in čiti neprestano, da si mogel iti

8

114

z žarečo svetilko dobrih del nebeškemu
ženinu naproti. Sveto si živel, sveto si
tudi umrl. Izprosi mi z ozirom na svojo
Bogu tako ljubo smrt milost, da ne urar¬
jem nagle in neprevidene smrti, da se
ločim s sveta spravljen z Bogom, s
preljubeznivimi imeni Jezus, Marija,
Jožef na ustnicah. Amen.

Oče naš . . . Češčena Marija . . . Čast bodi . ..

Dnevnice v čast sv, Antonu
Padovanskemu,

Zornice.

Glejte križ Gospodov! Bežite, ve
sovražne moči! Lev iz rodu Judovega
je zmagal, korenina Davidova! Aleluja.

V, Gospod, odpri moje ustnice!

R. In moja usta bodo oznanjala tvojo slavo!

V, O Bog, pridi mi na pomoč!

R, Gospod, hiti mi pomagat!

V, Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu
Duhu,

R, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in
vselej in vekomaj. Amen.

Himna.

Veliki svetnik - zaščitnik,
slava ti iz duše dna;
sliši in usliši zdihe,
prošnje našega srca!

115

Jezusu si v dar poklonil
mladoletja pestri cvet,
šel za njim na pot kreposti,
pustil plemstvo, pustil svet.

In Marijo, mater sveto,
za vodnico si izbral,
kot mornar rešilno zvezdo,
da ga ne pokoplje val.

Antifona, V sv, Antonu je bila že v
mladosti vsa milost pota in resnice, vse
upanje življenja in čednosti.

V. Pravični sc bo svetil kot lilija,

R, In večno bo cvetel pred Gospodom.

Molitev,

O božji Zveličar Jezus Kristus, daj
mi, ko premišljujem zvesto ljubezen, ki
jo je izkazoval sv. Anton že v prvi mla¬
dosti Tebi in Tvoji blaženi materi Ma¬
riji, da srčno obžalujem vse grehe in
prestopke svoje mladosti in se resnično
poboljšam, ki živiš in kraljuješ od veko¬
maj do vekomaj. Amen.

Hvalnice.

Hvaliti Te hočem, moj Bog, v svetem
Antonu, čigar jezik se ni utrudil v Tvoji
hvali, in ki je učil tudi druge Tebe
slaviti.

8 *

116

V. O Bog, pridi mi na pomoč!

R. Gospod, hiti mi pomagat!

Čast bodi Očetu itd.

Himna.

O, kako po mučeništva
palmi ti si koprnel,
da bi kot škrlatna roža
v božjem vrtu klil, cvetel.

Da bi to dosegel srečo,
si postal Frančiška sin;
bližalo se mučeništvo
je kot angel iz višin.

In na poti med pogane
do obal te laških gnal
je vihar, poslan od Njega,
da bi tamkaj deloval.

Antifona. Kdo mi bo dal peruti, kot
jih ima golob, da poletim in sledim
zgledu, ki nam ga je zapustil Kristus, da
mu sledimo,

V. Ta je Anton, ljubljen od Jezusa.

R. In hočem, da ostane, dokler ne pridem.

Molitev.

O najdobrotljivejši Jezus, kako ve¬
liko je bilo hrepenenje sv. Antona, da
bi prelil za Te svojo kri; vzbudi v meni
globoko pobožnost in spoštovanje pred
tvojim svetim trpljenjem in smrtjo, da se
ti skažem hvaležnega vsaj z ljubeznijo

117

in zvestobo, ker nisem vreden, da bi
svojo kri prelil za Te, ki živiš in kralju¬
ješ od vekomaj do vekomaj. Amen.

Prva ura.

Hvaliti Te hočem itd.

V. 0 Bog, pridi mi na pomoč!

R. Gospod, hiti mi pomagat!

Čast bodi Očetu itd.

Himna.

Hvaljen bodi in pozdravljen,
o ponižni ti svetnik,
tihi, skromni, kakor božji,
križani tvoj Učenik.

Sveta skromnost in ponižnost
učenost je in tvoj dar
skrivala v samoti tihi,
kot meglica solnca žar;

dokler nisi kakor žarka
luč ti ljudstvom zažarel,
in z besedo svojo vneto
mrzla srca jim ogrel.

Antifona, V tvoja usta hočem polo¬
žiti svojo besedo in tebe sem postavil
čez ljudstva in kraljestva, da iztrebiš,
zidaš in sadiš.

V. Izvoljenca sem povišal iz svojega ljud¬
stva.

R. Moja roka mu bo pomagala.

118

Molitev,

Vsemogočni, večni Bog, ki z vese¬
ljem gledaš na ponižne in jih povišuješ,
daj nam milostno, da v sebi popolnoma
zamorimo duha napuha, in daj nam po¬
nižno srce, da ti bomo dopadljivi, ki
živiš in kraljuješ, resnični Bog, od veko¬
maj do vekomaj. Amen,

Tretja ura.

Hvaliti Te hočem itd,

V. O Bog, pridi mi na pomoč!

R, Gospod, hiti mi pomagat!

Čast bedi Očetu itd.

Himna,

Bela lilija devištva
tvoje bilo je srce;
kot svetilka, ki gorele
v njej le svete so želje.

Svetih čednosti posoda,
hvaljena, pozdravljena,
kakor luč na vzvišen svečnik
od Cerkve postavljena!

V enem le jeziku tvoje
je besede glas donel,
vendar — čudo — vsak je tujec
v duši vse prav razumel,

Antifona. Ta je, ki je delal velike
čudeže in je napolnil vso zemljo s svojim

119

naukom; on naj prosi za nas pri Go¬
spodu.

V. Mi ga slišimo v svojem jeziku
R. oznanjati veličastna dela božja.

Molitev.

O Bog, ki si napolnil srce sv. Antona
s svetostjo in ga učil po razsvetljevanju
Svetega Duha, daj nam, da bomo v istem
duhu razumeli, kaj je prav in vedno uži¬
vali njegovo tolažbo. Amen.

Šesta ura.

Hvaliti Te hočem itd.

V. 0 Bog, pridi mi na pomoč!

R. Gospod, hiti mi pomagat!

Čast bodi Očetu itd.

Himna.

Tvoje je ime tolažba,
o Anton, sred bolečin;
v tugi, v boli sije v dušo
kakor žarek iz višin.

Marsikdo je, ki je tebe
v težkih urah klical že;
marsikdo je, ali nikdar
nihče ni se varal še.

Tvoja prošnja je mogočna:
ščit pred kraljem je pekla,
zdravje v boli, up v nesreči,
prava pot iz zmot in zla.

120

Antifona. Pridite, pojdimo k njemu,
ki vidi v skrivnosti; ker resnično tukaj
je prst božji in njegovo ime je čudovito,

V. Bog je dal svojemu svetniku moč ču¬
dežev.

R. In uslišal ga bo, kadar bo klical k Njemu.

Molitev,

O Bog, ki si se poveličal v svojem
služabniku Antonu in ga obžaril z žarom
čudežev, daj nam milostno, da dosežemo
po njegovi priprošnji, po čemer verno
hrepenimo vsled njegovih zaslug, ki ži¬
viš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj.
Amen.

Deveta ura.

Hvaliti Te hočem itd.

V. O Bog, pridi mi na pomoč!

R. Gospod, hiti mi pomagat!

Čast bodi Očetu itd.

Himna.

O izvoljenec Gospodov,
ti vseh milosti bogat,
ki te obiskal je Jezus,
kot da si mu rodni brat.

Kot da si mu drag prijatelj,

Dete te objelo jc,
in tak božje, tak nebeško
lice mu žarelo je.

121

Kaj ti duša je čutila,
kje beseda naj pove,
ko si poln ljubezni stisnil
božje Dete na srce!

Antifona. Moj ljubi je moj, in njegova
sem jaz, in on pase med lilijami; tvoja
ljuba roka je pod mojo glavo in njegova
desnica me je objela.

V. Jaz te ne pustim od sebe,

R. dokler me ne blagosloviš.

M o 1 i t e v.

O sv. Anton, spomnim te na veliko
radost, ki si jo občutil, ko se ti je pri¬
kazal nebeškoljubi Jezušček, in te pro¬
sim, izprosi mi pri njem odpuščanje mo¬
jih grehov, poboljšanje življenja, tolažbo
in pomoč v vseh mojih težavah in večno
veselje in blaženstvo. Amen.

Večernice.

Hvaliti Te hočem itd.

V. O Bog, pridi mi na pomoč!

R. Gospod, hiti mi pomagat!

Čast bodi Očetu itd.

Himna.

Oj pozdravljen, oj pozdravljen,
trdne vere trdni mož,
ki razlagaš sveto vero
gaju, trati polni rož!

122

Ribice priplule k bregu,
ptičke obmolknile so,
in cvetlice drobne v travi
glavice sklonile so.

Plaha srnica kot jagnje
k nogam tebi legla je;
oj, tako beseda tvoja
do srca ji segla je.

Antifona. Anton je vladal čez ribe
morja in čez živali zemlje; on je rastel
v milosti in modrosti ter je osramotil
nevero,

V. Bog se nas usmili na tvojo priprošnjo,
o sv. Anton!

R. In daj, naj sije njegovo obličje nad nami!

Molitev,

Usmiljeni Bog, Ti prava luč blode¬
čim, ki si z žarom modrosti sv, Antona
iztrgal toliko tisočev duš pogubljenju,
razsvetli naša srca, da vselej Tvojo božjo
voljo spoznamo in jo molimo ter stano¬
vitno vztrajamo na poti Tvojih zapovedi,
ki živiš in kraljuješ od vekomaj do ve¬
komaj, Amen.

Sklepnice.

Hvaliti Te hočem itd.

V. O Bog, pridi mi na pomoč!

R. Gospod, hiti mi pomagat!

Čast bodi Očetu itd.

123

H i m n a.

Oj pozdravljen iz vse duše,
o Anton, ki te Gospod
obiskal je in Marija,
predno si odšel odtod.

Slavospev še tvoj drhtel je,
mehko polnil tihi krov,
ko Tvoj Učenik prišel je,
k Sebi peljal te — domov.

In tvoj jezik, ki je slavo
vneto vedno Njemu pel, —
ni uničil čas ga ljuti,
on postal ni prah, pepel,

Antifona. Ti si moj izvoljeni služab¬
nik, v tebi se hočem slaviti, tebe sem
si izvolil.

V. Gospod ga je ljubil in ga ozaljšal.

R. In ga je oblekel z obleko slave.

Molitev.

O predragi Jezus, ki si v petek umrl
na lesu sv. križa, Ti si tudi svojega zve¬
stega služabnika sv. Antona na petek k
Sebi vzel za plačilo njegovega srčnega
sočutja do Tvojega trpljenja, potem ko
je izpel na mrtvaški postelji slavospev
preblažene Device; podeli nam, da tudi
mi vneto premišljujemo Tvoje sveto trp¬
ljenje in pridemo po njegovem zasluže-
nju v nebesa, ki živiš in kraljuješ z Bo-

124

gom Očetom v edinosti Svetega Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen,

Sklep.

Še enkrat naj te pozdravim,
o Anton, ti varih moj,
na kolena pred te padem,
da mi blagoslov daš svoj.

Tebi svojo bol bom tožil,
svojo tožil ti bolest.

On ti nič ne bo odrekel,
ki si vedno bil mu zvest.

Prosi Ga, da hrepenenje
srčno spolni se mi kdaj:
prosi Ga, da tudi mene
vzame k Sebi v sveti raj.

Pobožna vaja, pri kateri se trikrat
poklekne v čast sv, Antonu.

S to pobožno vajo so si že mnogi izprosili veli¬
kih milosti. Opravi jo, če mogoče, pred presve¬
tim Rešnjim Telesom,

Ko prvič poklekneš, moli:

O preblažena in presveta Trojica!
Ponižno pokleknem pred altar, kjer biva
skrivnostno Jezus v podobi belega
kruha, in te hvalim in slavim, ker si
sklenila že odnekdaj v svoji ljubezni
poklicati sv, Antona k sebi v sveta ne-

125

besa, da se raduje tam večnega veselja
in te slavi vso večnost.

O veličastni Bog! Vse stvari naj Te
slave zato v nebesih in na zemlji in naj
poveličujejo Tvojo mogočnost in modrost
vekomaj. Amen.

V zahvalo za milosti, ki jih je Bog podelil
sv. Antonu, moli: Oče naš . . . Češčena Marija . . .

Ko drugič poklekneš, moli:

O presveta Trojica! Ponižno se sklo¬
nim pred teboj na kolena in združim
svojo ljubezen z veliko ljubeznijo sve¬
tega Antona, ki je tako zelo ugajala
mogočnemu božjemu Srcu in imi naklo¬
nila tolikih milosti in dobrot, da jih je
delil celo drugim in tako razširjal tvojo
čast in svojo slavo.

O veličastni Bog . . . (kakor preje).

Ko tretjič poklekneš, moli:

Presveta Trojica! Ponižno poklek¬
nem pred teboj. O, da bi ti mogel popol¬
noma nadomestiti vse, kar bi bil sveti
Anton v svoji gorečnosti še tako rad
storil na zemlji v tvojo čast in slavo, pa
kot človek, ki mu manjka moči, ni mo¬
gel. Podeli mi ljubezen, pobožnost in
ponižnost sv. Antona, daj mi milost, da
morem opravljati vsa dobra dela tako
popolno, kakor bi jih bil izvrševal sveti

126

Anten, če bi bil imel tako spoznanje,
kakor ga ima sedaj v nebesih,

0 veličastni Bog .. , (kakor preje).

Molimo !

O zvesti, ljubljeni svetnik sv. Anton 1
Prosim te v edinosti z ljubeznijo pre¬
svetega Srca Jezusovega, ki je občutilo
vse telesne rane in bolečine, pokaži,
kako mogočna je tvoja priprošnja pri
Bogu. Pomagaj mi v tej bridkosti! Po¬
tem bom lahko vzkliknil veselo z vsemi,
ki se k tebi zatekajo: veliki Bog nebes
in zemlje res živi in deluje v svojem
zvestem služabniku Antonu vekomaj.
Amen.

Trinajst pobožnih molitev v čast
sv. Antonu Padovanskemu.

1. Sv. Anton premaga smrt.

Častitljivi sveti Anton! Bog ti je po¬
delil posebno milost, da delaš čudeže in
pomagaš vsem, ki se zaupno k tebi za¬
tekajo. Prosim te, stori še en čudež in
me varuj nesrečne telesne, še bolj pa
večne dušne smrti. O, da bi se mogel
vedno varovati greha in živeti v stanu
milosti božje!

Oče naš .. . Češčena Marija ,.. Čast bodi. ..

127

2. Sv. Anton razjasni zmote.

O usmiljeni sveti Anton! Kolikokrat
sem grešil v življenju, krenil s pota res¬
nice in čednosti ter taval po opolzkih,
zmotnih stezah! Prosim te, o veliki svet¬
nik, ki si že tolikim pokazal v zmotah
pot popolnosti, preženi tudi meni temo
pregreh! Daj, da se očistim grehov in
hodim po varni poti, ki vodi v večno
življenje.

Oče naš . . , Češčena Marija . . . Čast bodi , , .

3. Sv, Anton varuje nesreč.

O veliki svetnik! Priznam, ■ da so
zoprnosti, ki mi mučijo dušo in povzro¬
čajo telesne bolečine, le pravična kazen
za moje grehe. Največja kazen bi pa bila,
če bi izgubil milost božjo. Zato te pro¬
sim, o mogočni priprošnjik, daj, da
rastem v posvečujoči milosti božji in
prenašam s krščansko potrpežljivostjo
vse časne nesreče.

Oče naš . . . Češčena Marija . .. Čast bodi . . .

4, Sv. Anten prežene hudobnega duha.

O mogočni svetnik! Največji moj so¬
vražnik je hudobni duh. Škoduje mi in
mi povzroča raznovrstno hudo. Tebi pa
je podelil Bog moč, premagati njegov
napuh in preprečiti zlo, ki ga povzroča.

128

Siromak sem in revež, pomagaj mi! Ne
daj, da bi me slepil s svojim zalezo¬
vanjem, in podeli mi milost, da ga spo¬
znam, se mu umaknem in tako rešim
svojo dušo.

Oče naš .. . Češčena Marija . .. Čast bodi. . .

5. Sv. Anton zdravi gobovce,

0 nedolžni svetnik! Kolikokrat so
že pokrile gobe grehov mojo dušo! Koli¬
kokrat sem se že spokoril, pa vendar
padel zopet v iste grehe! Prosim te
torej, o najčistejši sv, Anton, ki si se
varoval celo sence greha, izprosi mi pri
Bogu odpuščanje grehov in milost, da
ohranim dušo neomadeževano in čisto!

Oče naš . .. Češčena Marija . . . Čast bodi .. .

6, Sv. Anton ozdravlja bolnike.

0 dobrotljivi svetnik! Usmiljen si in
sočustvuješ z bolnimi na duši in na telesu
in jim zopet zadobiš zdravje. Ozri se
milostno tudi name, na moje dušne in
telesne slabosti, ki me tako vznemirjajo,
ter mi ohrani dušno in telesno zdravje.

Oče naš . . . Češčena Marija , . . Čast bodi . . .

7. Sv, Anton ščiti pomorščake.

Mogočni sveti Anton! Bog ti je po¬
delil moč, da so ti bili pokorni celo mor¬
ski viharji. Že mnoge častilce si rešil

129

grozečih nevarnosti na morju. Brani tudi
mene dušnih in telesnih nevarnosti in
nesreč, vodi me varno po razburkanem
morju življenja, da dospem srečno v
pristanišče večne blaženosti.

Oče naš ... Češčena Marija . . . Čast bodi . . .

8. Sv. Anton rešuje jetnike.

Usmiljeni sveti Anton! Koliko greš¬
nikov si rešil grešnih vezi! Koliko ne¬
srečnim sužnjem hudobnega duha si
raztrgal okove! Reši tudi mene zanjk,
v katere so me vjeli smrtni sovražniki:
satan, svet in hudo nagnjenje; daj, da ho¬
dim neoviran po poti krščanskih"čednosti!

Oče naš . .. Češčena Marija .. . Čast bodi . . .

9. Sv, Anton leči bolne ude.

O dobrotljivi svetnik! Kazal si vedno
veliko ljubezen do bližnjega in mu po¬
magal v dušnih in telesnih potrebah.
Prosim te pri tej ljubezni, daj in ohrani
tudi meni zdravje na duši na telesu, če
je tako Bogu v čast in meni v zveličanje.

Oče naš . . . Češčena Marija . .. Čast bodi . . .

10. Sv. Anton pomaga najti izgubljene
reči.

O častitljivi svetnik! Bog ti je po¬
delil čudežni dar, da najdeš izgubljene
reči. Prosim te, ne pusti, da bi živel v

Sv. Anton.

9

130

grehih, temveč izprosi mi milost, da naj¬
dem zopet dragoceno milost božjo, ki
sem jo izgubil z grehi, ter tako dospem
v večno življenje.

Oče naš , . . češčena Marija .. . Čast bodi . ..

11. Sv. Anton pomaga v vsaki stiski,

O mogočni čudodelnik! Ni še bilo
slišati, da bi ti koga ne bil uslišal, ki se
je zaupno k tebi zatekel in pri tebi iskal
pomoči. Kliče te bolnik — in ozdravi.
Oče in tolažnik si mladih in starih. Ne
zavrzi tudi mojih prošenj, o veliki svet¬
nik, in izprosi mi milost, ki jo tako po¬
trebujem.

Oče naš .. , Češčena Marija .. . Čast bodi . . .

12, Sv, Anton reši iz nevarnosti.

Kdo me bo obvaroval dušnih in teles¬
nih nevarnosti, ki mi pretijo v življenju!
Ti, svetnik, ki te je izbrala božja pre¬
vidnost, da varuješ svoje častilce ne¬
varnosti in jim pomagaš v stiskah. Pri¬
poročam se ti tudi jaz. Varuj me, brani
me in prosi zame v vseh dušnih in teles¬
nih nevarnostih.

Oče naš . . . Češčena Marija . .. Čast bodi. . .

13. Slava sv. Antonu odmeva ppvsod.

O veliki svetnik! Po vsem svetu se
oznanjajo tvoja čudežna dela, ki jih de-

131

laš v časni in večni blagor svojih častil¬
cev. Ali bom mar samo jaz prosil za¬
stonj pomoči? Zaslužim sicer to vsled
svojih grehov, toda tvoja ljubezen je
velika. Trdno pričakujem, da me boš
uslišal in mi izprosil pri Bogu milost, ki
te je ponižno prosim. Potem bom tudi
hvaležno razširjal tvojo čast in slavo.

Oče naš ... Češčena Marija ... Čast bodi. . .

Molitev k sv. Antonu Padovanskemu za
kako posebno milost.

O občudovanja vredni sve.ti Anton!
Kako te je proslavil Jezus, ko ti je po¬
delil milost čudežev, kako šele, ko je
prišel kot malo Dete z nebes in je po¬
čival v tvojem naročju. 0, izprosi mi pri
usmiljenem Jezuščku milost, po kateri
tako hrepenim.

Zelo so se ti smilili grešniki. Vedno
pomagaš vsem, ki te kličejo, četudi so
nevredni, saj se tako razširja slava
božja. Veš, kaj mi je v dušno korist:
ozri se milostno tudi na mojo iskreno
prošnjo.

Malo darilce, ki ti ga poklonim za
reveže, ti pričaj o moji hvaležnosti. O,
da bi se veselil nekoč z njimi v večni
blaženosti! Podeli nii to milost, božji

9 '

132

Zveličar, po priprošnji svetega Antona!
Amen.

300 dni odpustkov.

Prošnja k sv, Antonu za posebno milost,

O blaženi sveti Anton, milostni za¬
vetnik in mogočni varih! Zaupno se
obrnem v tej stiski k tebi in trdno upam,
da me boš uslišal. Poznaš mojo veliko
stisko in silo, veš, da pri tebi upam najti
pomoči, podpore in tolažbe. Podaj mi
torej svojo mogočno roko in pelji me
skozi stiske, ki me obdajajo, v varno
zavetje. Popolnoma ti prepuščam, kako
in kdaj me hočeš uslišati, saj dobro veš,
kaj mi je v dušni blagor. Ali me boš
uslišal, sveti Anton? — Nisem sicer
vreden te milosti. Z grehi sem zaslužil
največje kazni, kazni, s katerimi se
more komaj primerjati trpljenje in brid¬
kosti, ki me stiskajo. Glej, kesam se
svojih grehov! Ne glej na mojo nevred¬
nost, temveč na zaupanje, ki ga stavim
vate. Pri veliki ljubezni tvojega srca te
prosim, ne zavrzi moje prošnje. Mogoče
ti veleva ljubezen, da me ne uslišiš. Pa
se zgodi tako! Toda ne, milostljivi
svetnik! Tega naj pač ne govorim:
edino mene ni uslišal, edino mene med
toliko drugimi, ki jim je pomagal. Ve-

133

leva mi upanje, veleva notranji glas, da
ne boš zavrgel moje ponižne molitve
in mojega malega darila. Prosim te
torej, veliki svetnik, usliši me. Amen.

Molitev za »Kruh sv, Antona«,

Molitev kardinala Parocchija.

Blaženi čudodelnik, oče ubogih! Od¬
kril si nekoč čudežno srce skopuha
sredi zlata, sam pa si imel srce, ki je
vedno imelo sočutje z nesrečniki. Bogu
priporočaš naše prošnje in nam izprosiš
zaželjeno milost, Sprejmi torej kot znak
spoštovanja to malo darilce,"ki ti ga pri¬
našam v podporo ubogih.

O, da bi koristilo njim in nam! Po¬
magaj vsem, kakor si pomagal že toliko¬
krat v časnih potrebah. Skrbi še bolj
za naš dušni blagor sedaj in ob smrtni
uri. Amen.

100 dni odpustkov enkrat na dan. Naklonijo
se lahko tudi dušam v vicah.

Blagoslov sv, Antona zoper napade
hudobnega duha.

Glejte križ Gospodov! Bežite ve,
sovražne moči! Zmagal je lev iz rodu
Judovega, korenina Davidova. Aleluja!

100 odpustkov enkrat na dan. Leon XIII.,
21. maja 1892.

134

I, Bratovščina v čast svetega Antona
Padovanskega,

P. Alojzij Parma, general frančiška¬
nov, je ustanovil bratovščino v čast sve¬
tega Antona Padovanskega. Kanonično
jo je upeljal kardinal Lucid Marija Pa-
rocchi, generalni vikar papeža Leo¬
na XIII. Vodila ju je pri tem želja, da
bi se češčenje sv. Antona še bolj širilo in
da bi imel ves katoliški svet v njem
mogočnega zavetnika. Naj opiše ta knji¬
žica tudi kratko bistvo te bratovščine,
njen namen, njene dolžnosti in koristi
udov.

Bratovščina ima namen:

1. Poveličevati ljubezen božjo, ki je
naklonila sv. Antonu Padovanskemu to¬
liko milosti in ga proslavila v nebesih
in na zemlji;

2. prositi sv, Antona, naj usliši vse,
ki se zatekajo k njemu v dušnih in
telesnih potrebah, torej:

a) pogane, nevernike, jude, krivoverce
in razkolnike, da najdejo pravo vero;

b) grešnike, da se izpreobrnejo;

c) brate in sestre vseh treh redov sve¬
tega Frančiška, da vlada med njimi
pravi duh ustanoviteljev;

135

d) reveže, da jim preskrbi kruha;

e) one, ki so izgubili vsled nesreče ali

preganjanja premoženje ali dobro

ime, da ga zopet najdejo.

Dol žnosti udov.  Udje bratov¬
ščine naj:

1. Molijo vsak dan trikrat Čast bodi
v zahvalo troedinemu Bogu, ker je po¬
delil priprošnji sv. Antona toliko moč;

2. molijo vsak dan slavospev sv. Bo¬
naventure, ali, če ga ne morejo, Oče
naš, Češčenamarijo in Čast bodi;

3. podpirajo reveže, če'jih je Bog
uslišal po priprošnji sv. Antona;

4. naznanijo voditelju bratovščine
milosti in dobrote, ki so jih prejeli na
priprošnjo sv. Antona;

5. prejmejo na praznik sv. Antona
(13. junija) ali v osmini zakramenta
svete pokore in svetega Rešnjega Te¬
lesa,

Pogoji sprejema.  Kdor hoče
pristopiti bratovščini, naj:

1. Naznani krstno in rodbinsko ime
in stanovanje vodju bratovščine, ki ga
imenuje frančiškanski general v Rimu;

2, opravlja vestno dolžnosti udov
bratovščine.

136

Koristi udov:

1, Vsak torek se daruje sv. maša za
vse ude bratovščine v cerkvi svetega
Antona v Rimu;

2. udje so deležni vseh molitev in
dobrih del frančiškanskega reda.

Odpustki bratovščine.  Po¬
polni odpustek dobe udje pod navad¬
nimi pogoji:

1. Na dan sprejema ali prihodnjo
nedeljo;

2. 13. junija, na praznik sv. Antona;

3. 15. februarja, ko obhajajo fran¬
čiškani spomin prenosa svetnikovih
ostankov;

4. vsak izmed trinajsterih torkov v
letu, če prejmejo zakramenta sv. pokore
in sv. Rešnjega Telesa in opravijo še
kako drugo pobožno vajo v čast svetega
Antona. Torke si lahko sami izberejo;
odpustke pa dobe le enkrat na leto;

5. ob smrtni uri.

Nepopolni odpustki:

1, 7 let in 7 kvadragen vsak dan v
noveni pred praznikom sv. Antona (od
4. do 12. junija);

2, 100 dni za vsakdanjo molitev Čast
bodi;

3, 100 dni na dan za katerokoli mo¬
litev v družbene namene.

137

Vsi ti odpustki se morejo nakloniti
dušam v vicah.

Želeti bi bilo, da bi pristopilo k bra¬
tovščini kar največ udov. Sveti čudo¬
delnik je že mnogim pomagal in bo go¬
tovo še bolj milostljiv, če jih združi še
več svoje molitve.

V bratovščino se je možno vpisati
tudi v Inomostu. Ustanovljena je bila
namreč ondi že leta 1652. v frančiškan¬
ski cerkvi »Bratovščina v čast svetega
Antena Padovanskega in v pomoč in
tolažbo ubogih duš«, ki je zelo cvetela
in štela med udi celo osebe plemenitega
rodu. Ko so pa leta 1785. razpustili fran¬
čiškane v Inomostu, je prenehala tudi
bratovščina. Pozneje (1. 1894.) je zopet
oživela in bila priklopljena »Bratov¬
ščini v čast sv. Antona Padovanskega v
Rimu«. Vodi jo gvardijan frančiškan¬
skega reda v Inomostu.

II. »Kruh sv, Antona«,

V najnovejšem času se je udomačila
posebna pobožnost v čast sv. Antonu z
imenom »Kruh sv. Antona«, Pobožnost
je že zelo razširjena in splošno priljub¬
ljena. Zato bi ne bilo prav, če bi o njej
nič ne izpregovorili. Naslednji sestavek
opisuje začetek pobožnosti, njeno upra-

138

vičenost in način, kako jo je treba
opravljati.

1. Začetek pobožnosti.

Krščanski zgodovinar je proučeval
običaje stare francoske župnije. Mecl
drugim je našel posvečbo, ki je nosila
nenavaden napis »Darilo z ozirom na
otroško težo«. Bila je namreč navada,
da so dajali stariši, ki so hoteli izprositi
otroku božji blagoslov in zaeno pod¬
pirati siromake, kakemu dobrodelnemu
zavodu toliko žita, kolikor je tehtal
otrok. Pri tem so se priporočali pri¬
prošnji sv. Antona, V tej pobožni vaji iz
štirinajstega stoletja že najdemo glavne
lastnosti pobožnosti »Kruha svetega
Antona«. Tako, kakor sedaj, pa so za¬
čeli opravljati pobožnost šele v naj¬
novejšem času, in sicer vsled prav ne¬
znatnega pojava.

Pred več leti je bilo. Pobožna Luiza
Bouffier (Bufje) je hotela odpreti zjutraj
vrata trgovine, pa ni šlo, ker se je po¬
kvarila ključavnica. Pošlje po ključav¬
ničarja, Toda, četudi se je trudil nad
eno uro, se vendar ključ ni hotel za¬
vrteti v ključavnici. Že je hotel s silo
odpreti, Tu obljubi Luiza razdeliti v čast
sv, Antonu kruha med reveže, če bi

139

mogla vrata odpreti brez sile. Ključav¬
ničar poizkusi še enkrat, in glej — prvi
ključ je odprl vrata.

Je li to čudež, ali ne, o tem prepu¬
ščamo sodbo drugim. Zgodilo se je tako,
Morda je bilo to naključje, ali pa je res
uslišal sv, Anton pobožno Luizo. A tudi
pozneje je obljubil marsikateri častilec
sv. Antona darovati v zahvalo, če bo
uslišan, gotovo vsoto denarja za reveže.
Pobožnost se je zelo širila. Samo v
mestu Toulon n. pr. se je nabralo leta
1884. 108.560 frankov za »Kruh svetega
Antona«, Tudi v Avstriji, na Nemškem,
v Italiji, v Španiji in Ameriki so zbrali
ne male vsote v isti namen. Vse te pod¬
pore so darovali v zahvalo, ker jih je
uslišal sv. Anton. Torej so bili prepri¬
čani, da jim je pomagal Bog na pri¬
prošnjo sv. Antona. Ni pa verjetno, da
bi se bili vsi darovalci motili ali varali.
Zato smemo mirno verjeti, da je pobož¬
nost svetniku ljuba in da nam vsled nje
deli dobrote,

2. Opravičenost pobožnosti.

Jasno je, da se smemo priporočati
priprošnji sv. Antona. Saj častimo svet¬
nike najlepše s tem, ako se jim pripo¬
ročamo v potrebah. Tako umeva to

140

tudi sv. Cerkev. Vsak dan moli duhov¬
nik v brevirju in pri sv. maši v čast
svetniku tistega dne. Toda, je li opra¬
vičeno častiti sv. Antona tako, kakor
pri tej pobožnosti? Ali ni to isto, kakor
pogajati se z Bogom in svetnikom? In
ni li to Boga nevredno? Odgovor na to
vprašanje nam nudi sv, pismo, nudijo
spisi svetih mož, ki so svetopisemske
besede tako umevali, a jih Bog za to ni
grajal. Poglejmo! Jakob je bežal pred
bratom Ezavom in imel nebeško pri¬
kazen. In potem »je napravil tudi,«
govori sv, pismo, »obljubo, rekoč: Ako
bo Bog z menoj in me varoval na poti,
po kateri bom hodil, in mi dal kruha v
hrano in oblačil, če se resnično vrnem v
očetovo hišo, potem bo Gospod moj
Bog ... od vsega, kar mi boš dal, Ti
bom daroval desetino.« (I. Moz. 18, 20.)
— V drugi Mozesovi knjigi beremo:
Arad, kananejski kralj, je premagal
Izraelce in naropal obilo plena, Izraelci
se zavežejo Bogu z obljubo, rekoč: »Če
daš to ljudstvo v naše roke, bomo raz¬
dejali njihova mesta. In Gospod je usli¬
šal prošnje Izraelcev in jim dal Kana-
nejce v roke, da so jih pomorili in raz¬
dejali njihova mesta.« — Ana, žena
Elkanova, je bila brez otrok. Molila je

141

h Gospodu in obljubila, če ji da sina, da
ga bo posvetila Gospodovi službi vse
dni življenja. In Gospod jo je uslišal ter
ji dal sina Samuela, ki je postal velik
prerok in voditelj Izraelcev,

V vseh teh slučajih govori sv, pismo
o prošnji k Bogu, in sicer o prošnji za
časne dobrote. Vsi prosilci tudi obljubijo
izvrševati dobra dela, če jih Bog usliši.
Jakob obljubi desetino, Izraelci pomo¬
riti brezbožne Kananejce, Ana posvetiti
svojega sina božji službi. Isto je pri po¬
božnosti »Kruha sv. Antona«. Boga pro¬
simo milosti, da nas ohrani v. dobrem in
odvrne hudo od nas. Poleg tega se za¬
tečemo tudi k sv. Antonu, ki je storil že
mnogo čudežev in tako pokazal moč
svoje priprošnje, da nas Bog tem goto-
veje usliši. Obenem obljubimo, če bomo
uslišani, izkazati se hvaležne s tem, da
bomo delili miloščino. Saj smo trdno
prepričani, da nam bo Bog tem bolj
milostljiv in nas tem rajši usliši, če se
tudi mi usmilimo revežev. To je pa iste,
kar je storil Jakob, kar Ana. Razloček
je le v tem, da govori sv. pismo o pravi
obljubi, pri »Kruhu sv. Antona« pa gre
le za navadno zagotovilo, kar pa ni
bistveno. Tudi je vseeno, če prosimo
naravnost Boga, kakor so storili oni v

142

sv. pismu, ali pa če se obrnemo do svet¬
nikov, kakor pri naši pobožnosti, češče-
nje svetnikov se nanaša namreč vedno
na Boga, ki jim je podelil milosti in jih
poveličal.

Toda čemu poleg prošnje še milo¬
ščina? Stvar je lahko umeti. Bogu in
svetnikom je gotovo bolj všeč prošnja,
s katero je združena tudi miloščina, in
'bolj gotovo jo uslišijo. S tem posne¬
mamo Boga samega. Bog nam namreč
deli milosti, mi pa darujemo v zahvalo
del milosti kot podpora ubogim, ki so
tudi otroci božji.

Zdi se, da bi tudi kdo ugovarjal, češ:
»Čemu zopet nova pobožnost. Ostanimo
rajši pri starih!« — Stare pobožnosti so
gotovo koristne. Toda tudi češčenje
sv. Antona je že staro, saj se je začelo
že ob svetnikovi smrti in traja še vedno.
Drugič pa ni mogoče navesti pametnega
razloga zoper pobožnost. Nima na sebi
nič takega, kar bi se ne ujemalo s cer¬
kvenim duhom, rosi pa božji blagoslov
in je povzeta takorekoč iz sv. pisma.
Tudi tu ni govora o javnem češčenju
sv, Antona; o tem ima govoriti le cer¬
kvena gosposka. Gre le za zasebno
češčenje, do katerega ima vsak pravico,
če se le giblje v mejah določil sv. Cer-

143

kve. Sicer pa je pobožnost odobrila
molče najvišja cerkvena oblast sama.
Udje kanonično vpeljane »Bratovščine
v čast sv, Antona v Rimu« so namreč
dolžni po pravilih, deliti revežem milo¬
ščino v zahvalo, če jih je Bog uslišal po
priprošnji sv. Antona. Miloščino morajo
sicer navesti že v prošnji, kar pa je
brezpomembno.

Velike važnosti je tudi, da je Kristu¬
sov namestnik papež Leon XIII. sam
pohvalil pobožnost in jo dovolil v pismu
dne 1. marca 1898. Obenem je dovolil
popoln odpustek vsem, ki' opravljajo
pobožnost trinajsterih nedelj ali torkov.
S tem je pripomogel, da se je svetnikovo
češčenje še bolj širilo, in poživilo. Pismo
se glasi dobesedno tako-le:

Papež Leon XIII. v večen spomin.

Zveselila nas je prošnja, ki nam jo je
pravkar izročil ljubljeni sin Lavrencij
Carastelli, glavni predstojnik konven-
tualov iz reda manjših bratov sv. Fran¬
čiška. Prav kakor mi, hrepeni tudi on
prav vneto po tem, da se češčenje sve¬
tega Antona Padcvanskega vedno bolj
širi. Katoličani imajo pa tudi dosti vzro¬
kov, da pobožno časte sv. Antona. Po
izredni milosti mu je namreč podelil Bog
moč, da deli krščanskemu ljudstvu to-

144

Jiko milosti, mu deli vsak dan toliko
dobrot, da sv. Cerkev sama navaja take,
ki žele čudežev, naj se zatečejo k sve¬
temu Antonu. Zdi se razentega, da sta
se združila v teh žalostnih časih sveti
Anton in sv. Vincencij Pavlanski in de¬
lujeta v prijateljski ljubezni v pomoč
bednemu nižjemu ljudstvu tako, da eden
skrbi za kruh, drugi ga pa deli. V mno¬
gih cerkvah je izpostavljena namreč
ljubezniva podoba sv. Antona, ki drži v
naročju božje Dete in ga prosi nekako
milosti in je izpostavljena zato, da se
zbirajo ondi doneski za podporo reve¬
žev. Podoba vabi takorekoč vernike in
jih opominja, naj prosijo 1  sv, Antona
milosti in darujejo, če jih usliši, obljub¬
ljeni denar, da se nakupi kruh za reveže.
Vincencijeva družba, ki oskrbljuje pra¬
viloma kruh nižjim slojem, pričakuje
prav zato od sv. Antona izdatne pomoči
in varstva. Zato iz srca radi ustrezamo
njegovi želji. Da pa verniki še bolj
rastejo v tej pobožnosti in duhovnem
življenju, dovoljujemo milostno v Go¬
spodu z ozirom na zaklade svete Cerkve
popolni odpustek in odpuščenje grehov
vsem vernikom obojega spola, ki se
skesane izpovedo in prejmejo sv. obha¬
jilo, pod pogojem, da opravijo trinajst

145

zaporednih torkov v letu, ki si jih lahko
sami izberejo, premišljevanje ali kako
drugo pobožno vajo v svetnikovo čast
in slavo. Popolni odpustek prejmejo
vsako nedeljo ali torek, ko opravljajo
pobožnost, in ga lahko naklonijo tudi
dušam v vicah.

Pismo sv. očeta se konča v običajni
obliki takih listin in obsega troje. Prvič:
Po božji volji pomaga zlasti sv. Anton v
vsakdanjih stiskah in potrebah. Drugič:
Prav primerno častimo sv. Antona, če
obljubimo denar v podporo revežem v
zahvalo za uslišano prošnjo. Tretjič;
Odpustke, namenjene le udom pobož¬
nosti in navezane le na pobožnost tri-
najsterih torkov, morejo prejeti tudi
drugi verniki, in sicer na olajšan način.
Po besedah papeževega pisma prejmejo
vsi verniki obojega spola vsak torek ali
vsako nedeljo trinajsterih torkov ali
nedelj v letu popolen odpustek, ki ga
morejo nakloniti tudi dušam v vicah, in
sicer pod temi pogoji:

1. Pobožnost lahko začno opravljati
poljuben torek (nedeljo) v letu, ne smejo
pa izpustiti potem prav nobenega torka
(nedelje). Kdor je izpustil le en torek
(nedeljo), mora začeti iznova.

2. Vsak torek (nedeljo) morajo pre-

146

jeti zakramenta sv. pokore in sv, Reš-
njega Telesa. Le onim, ki hodijo redno
vsak teden k sv. spovedi, zadošča ta
spoved, da morejo prejeti odpustek; niso
torej dolžni iti v torek (nedeljo) iznova
k sv. spovedi.

3. Poleg tega naj opravijo tiste dni
še kako drugo pobožno vajo v čast sve¬
temu Antonu, naj molijo ali premišljujejo.

3. Kako treba opraviti pobožnost.

Če želiš častiti svetega Antona s to
pobožnostjo, nikar ne misli, da se boš
z Bogom in svetnikom nekako pogajal.
Vedi, da Bog ni dolžan  sprejeti po¬
nudbe in te potem uslišati. Končno je
vse odvisno od Boga in od prošnje.
Prošnja mora imeti vse lastnosti prave
molitve. Predvsem prosi za kaj takega,
kar je po volji božji; to pa je le tedaj,
če je za zveličanje duše potrebno, ko¬
ristno ali vsaj ni nasprotno. Prosi tudi
za kaj takega, kar sam ne moreš doseči
brez posebne milosti božje. Kdor bi
n. pr, prosil blagoslova pri gospodar¬
stvu, a pri tem sam zanemarjal delo, bi
prosil zastonj. Bog blagoslavlja namreč
le pošteno delo. Prosi ponižno, to je
zanašaj se edino na božjo dobrotljivost
in na zasluge Kristusove, ker nas Bog

147

Oče v nebesih ie potem usliši. Prosi
zaupno! »Prosi naj,« piše sv, Jakob, »v
veri; nikar naj ne dvomi; kdor dvomi, je
podoben morskemu valu, ki ga pre¬
metava veter semtertje. Zato naj nikar
ne pričakuje tak človek, da bo kaj pre¬
jel od Boga,« (1, 6.) Imamo tudi vzrok,
da zaupamo neomajano, Bog je neskon¬
čno dobrotljiv, kar obljubi, gotovo
izpolni. Moli stanovitno!

Miloščino lahko, deliš sam. Kupi za
obljubljeni denar kruha ali drugih živ-
ljenskih potrebščin ter jih razdeli po¬
ljubno med reveže. Po mnogih cerkvah
imajo v ta namen podobo sv, Antona in
nabiralnik za »Kruh sv, Antona«. Na¬
brani denar pobere dobrodelno društvo
ali v to določena oseba in ga obrne
ubogim v prid. Samoposebiumevno od¬
ločuje le dušni pastir, ali naj se napravi
nabiralnik ali ne, in če se napravi, kam
naj se postavi. Tudi bi bilo primerno,
da nadzira dušni pastir sam ali po dru¬
gih »Kruh sv. Antona«. Ni pa priporoč¬
ljiva navada napravljati nabiralnike po
zasebnih hišah. Ljudje namreč radi
molijo pred svetnikovo podobo. Potem
pa je nevarno, da bi se udomačila kaka
takozvana skrivna pobožnost, ki jo
mora preprečiti vsak dušni pastir.

TRETJI DEL.

Molitvenik.



151

Jutranja molitev,

V imenu Očeta in Sina in Svetega
Duha. Amen.

O moj Bog! Molim Te v največji po¬
nižnosti. — Verujem v Tebe, ker si
neskončno resničen; — upam v Tebe,
ker si vsemogočen, neskončno dobrot¬
ljiv in zvest; — ljubim Te nad vse, ker
si neskončno popoln in vse ljubezni
vreden.

Zahvalim Te za vse dobrote, ki si
mi jih kdaj skazal, — zlasti pa, da si me
tudi to noč milostno varoval.

Tebi v čast bodi vse, kar bom danes
mislil in govoril, delal in trpel. — Zato
združim vse to z namenom in zasluže-
njem Jezusa, Marije in vseh svetnikov,
— in tako združeno Tebi darujem. —
Želim se udeležiti vseh svetih maš, ki
se bodo danes darovale, — in vseh od¬
pustkov, ki jih morem danes dobiti s
svojimi molitvami in drugimi dobrimi
deli.

Trdno sklenem, ogibati se vsakega
greha, posebno pa tistega, ki mi je pri¬
šel že v navado. — Daj mi milost, o Bog,
da bom vestno izpolnjeval ta svoj sklep.

152

Sladko Srce Jezusovo, daj, da Te
bom ljubil vedno bolj in bolj,

(300 dni odpustka vsakikrat. — Pij IX.,
26. nov. 1876.)

Sladko Srce Marijino, bodi moje
rešenje,

(300 dni odpustka vsakikrat. — Pij IX,,
30. sept. 1852.)

Sveti angel varih, moj sveti patron
in vsi svetniki božji, prosite zame.

Oče naš, Češčena Marija. Vera. Čast
bodi.

Večerna molitev,

f Moj Gospod in moj Bog! — Molim
Te in zahvalim za vse dobrote, ki si mi
jih tudi danes skazal na duši in telesu.

— Ali sem pa tudi vsako prav porabil?
Ali sem izpolnjeval Tvoje zapovedi? —
Pomagaj mi, da o tem dobro izprašam
svojo vest.

Premišljuj in moli:

O moj Bog! — Ti in vsi moji grehi
so mi resnično žal, ■— ker sem z njimi
zaslužil, da me po vsej pravici kaznuješ.

— Žal so mi, ker sem Tebe, svojega naj¬
boljšega Očeta, — največjo in preljubez-
nivo dobroto, z njimi razžalil. — Trdno
sklenem, s Tvojo milostjo svoje življenje

153

poboljšati, — bližnje priložnosti v greh
se varovati in nič več ne grešiti.

V Tvoje roke, o Bog, izročim svoje
telo in svojo dušo; — Tebi priporočim
tudi svoje stariše, sorodnike in dobrot¬
nike, žive in mrtve,

Obišči, prosimo Te, Gospod, to pre¬
bivališče — in odženi od njega vsa
zalezovanja hudega duha, — Tvoji sveti
angeli naj v njem stanujejo ter nas varu¬
jejo v miru, — in Tvoj blagoslov bodi
vedno nad nami. Po Kristusu, Gospodu
našem. Amen.

O Marija, brez madeža spočeta,
prosi za nas, ki se k Tebi zatekamo.

(100 dni odpustka enkrat na dan. —
Leon XIII., 15. marca 1884.)

Jezus, Marija, Jožef! Vam podarim
svoje srce in svojo dušo.

Jezus, Marija, Jožef! Stojte mi na
strani v zadnjem boju.

Jezus, Marija, Jožef! Naj združen z
vami mirno izdihnem svojo dušo.

Oče naš, Češčena Marija. Čast bodi.

(300 dni odpustka vsakikrat, — Pij VIL,
28. aprila 1807.)

Moli tudi za uboge duše v vicah.

i54

Prva sv. maša.

Premišljevanje trpljenja Jezusovega in
njegove Matere.

Če preostaja kaj časa, se vmes moli žalostni
del rožnega venca.

Molitev za pripravo.

0 večni Oče, čutiti želim žalost, ki
jo je čutil Tvoj Sin na svojem potu iz
Jeruzalema na Kalvarijo, Obnoviti ho¬
čem zdaj spomin na trpljenje in smrt
brezmadežnega Jagnjeta, ki se je zame
darovalo,

Padem, o moj Bog, pred Tvojo pri-
čujočnostjo na kolena in si ne upam
dvigniti oči k Tebi, pred katerim zakri¬
vajo svoje obličje angeli.

Božji Jezus, presuni me z občutki
žalosti in kesanja, kakor bi jih bil imel,
ko bi bil na Kalvariji ob Tvojih nogah,
ob strani Tvoje svete Matere, ki je jo¬
kala pod križem. Daj, da se moje solze
žalosti in ljubezni združijo z onimi, ki
jih je ona potočila. O Mati žalosti,
vtisni v moje srce žalost, ki jo je obču¬
tila tvoja duša zaradi trpljenja tvojega
Sina.

155

Mašnik pred oltarjem.

Jezus na Oljski gori.

Jezus. Moja duša je žalostna do
smrti. Smrtni strah me navdaja pred
trpljenjem, ki ga moram pretrpeti, da
operem tvoje grehe. Krvav pot mi
kaplja od telesa tako obilno, da napaja
zemljo.

Vernik.  0 moj Jezus, jaz trpim s
Teboj in se žalostim z angeli, ki so Te
obiskali na Oljski gori. Priznam, da Ti
številni in veliki moji grehi napravljajo
smrten strah in Ti iztiskavajo krvav pot,
Rad bi daroval svoje življenje za Te,
da bi Ti pokazal svojo ljubezen in ke¬
sanje.

Sveta Devica Marija, ki si tako ne¬
ustrašeno nosila bolečine s svojim bož¬
jim Sinom, izprosi mi usmiljenje in
odpuščenje.

Jezusa zasramujejo.

Jezus.  Z vso močjo me bijejo v
lice in pljujejo v obraz.

Vernik.  Moj dobri Jezus, prosim
Te plemenitega odpuščenja za žaljenje,
ki ga trpiš. Od sedaj dalje se hočem
šteti srečnega, kadarkoli bom pozabljen,
ponižan in žaljen.

156

O Marija, najčistejša in najponiž-
nejša Devica, uči me ljubiti in gojiti
čistost in ponižnost.

Kirie eleison.

Peter zataji Jezusa.

Jezus.  Prvi izmed mojih apostolov,
Peter, me zataji. Z enim samim pogle¬
dom pa ganem njegovo srce, da celo
življenje objokuje svoj greh.

Vernik,  0 moj Bog, tudi jaz sem
Te pogostokrat zatajil kot Peter, če
je šlo za Tvojo čast in mojo korist. Ka¬
kor on, hočem tudi jaz objokovati svoje
grehe celo življenje in delati odkrito¬
srčno in resnično pokoro.

0 Marija, ki si tako pogostokrat
jokala nad grehi sveta, izprosi mi kesa¬
nje in solze apostola-prvaka.

List.

Jezus pred Pilatom.

Jezus.  Pred Pilatom se ne izkušam
opravičevati, molčim, trpim vse iz lju¬
bezni do tebe.

Vernik.  Moj vse ljubezni vredni
Jezus, učil si me, naj več molčim kot
govorim. Podeli mi milost, da ljubim
molčečnost in zbranost kot močno
sredstvo, s katerim najdem Tebe, da

157

slišim Tvoje sladke besede, ki jih v
samoti in pri sv, obhajilu govoriš moji
duši,

O Marija, uči me ljubiti molčečnost
in zbranost, da moja duša vedno pazi na
vsak glas tvojega božjega Sina.

Evangelij.

Jezus pred Herodom.

Jezus,  Pilat me pošlje k Herodu,
ki se norčuje iz mene, me zasramuje in
ogrne z belim plaščem.

Vernik.  Grozno, o Gospod! Nor¬
čuje se iz Tebe, ki si večna modrost in
resnica! Toda ali nisem tudi jaz tega
ravnotako kriv, kakor ta brezbožni vla¬
dar in nečloveški Judje, kadarkoli delam
po lažnivih naukih sveta? Kakšna sra¬
mota zame, ki si me Ti tako pogostokrat
razsvetljeval z lučjo evangelija!

O Marija, sedež večne modrosti, iz¬
prosi mi, prosim te, resnično modrost
in pravo pamet, da se po tvojem zgledu
nikdar ne ločim od Jezusa in Njegove
rimsko-katoliške Cerkve.

Darovanje.

Jezusa bičajo.

Jezus,  Pilat me ukaže bičati. Sle¬
čejo me, privežejo k stebru, rablji

158

besne nad menoj in me bijejo, da curlja
kri po telesu in je celo telo ena sama
rana. Vse te muke trpim, da se pokorim
za tvojo mehkužnost, prevzetnost in
nečistost. Ali se jim ne boš nikoli od¬
rekel?

Vernik.  0 Jezus, Jagnje božje,
molim Te v češčenja vrednem stanju,
ko si bil bičan. Poljubljam Tvoje svete
rane ter naredim za vselej sklep, da se
odpovem mesenemu poželenju in uži¬
vanju. 0 moj Odrešenik, zavoljo. teh
potokov krvi, ki si jo prelil, in sramotne
golote, ki je bila Tvoje največje trpljenje,
Te prosim, da me očistiš vsakega ma¬
deža in umiješ v svoji krvi.

O Marija, ko tako strašno bičajo in
mesarijo telo. tvojega božjega Sina, od¬
meva vsak udarec v globočini tvojega
srca. O nebo, kako moreš prenašati te
grozovite muke?

0 mila, prežalostna Mati, moje srce
se trga bolečin, ko pomislim, da so
moji grehi povzročili Jezusovo in tvoje
trpljenje.

Predglasje.

Jezusa s trnjem kronajo,

Jezus.  Strgajo mi s telesa suknjo,
ki se je bila prijela ran, da se znova

i

159

odpro in krvave; ogrnejo me s starim
škrlatnim plaščem, pritisnejo na mojo
glavo krono z dolgimi trni, da se mi
vliva kri po obrazu. Nato mi dado v
roke trst ter me z zasramovalnim po¬
smehom pozdravljajo.

Vernik.  0 Jezus, kralj mučencev,
ta trnjeva krona, ki moči Tvoje lice s
krvjo, me uči, da moram, če hočem uži¬
vati s Teboj slavo, s Teboj čutiti tudi
trpljenje. O moj Jezus, Ti si kralj poln
milobe, zato želim, da od sedaj dalje
sam vladaš v moji duši in v mojem srcu.

O Marija, kraljica mučencev, pri
pogledu na trnje, ki venča tvojega Sina,
in. pri pogledu na kri, ki teče od Nje¬
govega telesa, stiska tvoje Srce bolest
in smrten strah. O, vzemi iz krone en
trn in vtisni ga v moje zadolženo srce,
da čutim s teboj tvoje bolečine.

Sanktus.

Jezusa obsodijo na smrt.

Jezus.  Pilat me pelje pred Jude s
trnjevo krono na glavi in ogrnjenega s
starim plaščem, da se vidi del razmesar¬
jenega in s krvjo oblitega telesa. »Ecce
homo, glejte, človek!« pravi Pilat, in
Judje kriče: »Križaj Ga, križaj Ga!«

160

Četudi spozna Pilat mojo nedolžnost,
me obsodi v smrt.

Vernik.  O Jezus, kakšne sramot¬
ne očitke mi dela moja vest! Ali nisem
jaz zahteval in povzročil Tvoje smrti,
kadarkoli sem grešil? Kako naj me ne
presune najglobočja žalost? Navdaj
vendar moje srce z žalostjo in ljubez¬
nijo do Tvojega trpljenja! O Jezus, ki
si bil mučen, zaničevan in razmesarjen,
poglej name z usmiljenjem! Četudi Tvoja
usta molče, slišim v svoji duši glas Tvoje
krvi, ki kliče za usmiljenje. Kako bi mi
meglo še manjkati zaupanja, ko vidim
vse to, kar trpiš Ti iz ljubezni do mene!

O Marija, iz dna svojega srca čutim
s teboj grenko žalost, ki si jo občutila,
ko si videla svojega Sina s trnjem kro¬
nanega, z ranami obdanega in k smrti
obsojenega.

Spomin živih.

Jezusu nalože križ.

Jezus.  Dado mi križ in jaz ga
vzamem nase. Tvoji grehi me tako
težijo, da obnemorem. Rablji me tolčejo
s pestmi in nogami. Vzdignem se in
vidim svojo Mater vso v solzah in blizu
smrti; podpirata jo Janez in Magdalena.
Ker padaš ti zopet in zopet nazaj v

161

grehe, padem tudi jaz trikrat pod kri¬
žem. Simon iz Cirene mi pomaga nesti
križ. Ko pomočim vso pot s svojo krvjo,
dospem na Kalvarijo.

Vernik.  O moj ljubeznivi Jezus,
Ti padaš pod težo križa in še bolj pod
težo mojih grehov! Moje vedno padanje
v grehe je vzrok treh Tvojih padcev
pod križem. 0 Gospod, da jih odstra¬
nim, hočem potrpežljivo prenašati bo¬
lezni in bolečine, ki mi jih pošiljaš. Da
me očistiš, hočem za Teboj prav na
križ.

O sveta Mati Jezusova, ko si prišla
na Kalvarijo, videla si pot vso pomo¬
čeno z Njegovo krvjo. Ko so Ga pa
ugledale tvoje oči, si Ga komaj spoznala,
kajti vsega so izpremenile in popačile
rane, znoj in kri pod težkim bremenom
križa. O Mati, potrta od bolesti, iz dna
svoje duše čutim z vsemi tvojimi bole¬
činami.

Povzdigovanje sv. hostije,

Jezusa povzdignejo na križu.

Jezus.  Koliko je moje osramočenje!
Poleg druge moje obleke s silo strgajo
raz mene suknjo, ki se je bila prijela
ran. Neizmerne bolečine trpim, ko mi
noge in roke prebodejo z žeblji. Posta-

Sv. Anton.

10

162

vijo me na križ pribitega pokoncu, in
ko zasade in pritrdijo križ v jami, po¬
vzroči ta sunek po vseh mojih udih ne¬
znanske bolečine.

Vernik.  O moj Zveličar, najpo-
nižneje Te molim iz ljubezni do mene
povzdignjenega in pribitega na križ. O
sveta in češčenja vredna žrtev, o zame
darovano Jagnje božje, jaz ubog greš¬
nik se morem tukaj samo globoko po¬
nižati ter v svojem srcu in v svoji duši
trpeti.

Povzdigovanje keliha.

O presveta kri, ki tečeš iz rok in
nog mojega Jezusa, teci v moje srce!
O moj predobri Zveličar, ker prelivaš
zame svojo kri, sem pripravljen, da dam
svoje življenje za Te. O bodi tako dober
in podeli moji ubogi duši sadove in za-
služenje svoje krvi.

Po povzdigovanju,

Jezus umrje na križu.

Jezus.  Teža telesa razširja rane
rok in nog; moje bolečine so neizrek¬
ljive, moje meso se trga, noge stopijo iz
členov, žile se odpro, in kri se, kakor
vidiš, v velikih curkih razliva po mojem
telesu. Svojemu nad vse ljubljenemu

163

učencu izročim svojo Mater, ki postane
tudi tvoja, in umrjem zate.

Vernik.  0 moj mili Jezus, spo¬
znam v grenkosti svoje duše, da je Tvo¬
jih bolečin krivo moje početje. S svojo
nečistostjo sem prebodel Tvoje roke in
s svojimi napačnimi poti Tvoje noge. O,
da bi mogel objokovati svoje grehe s
krvavimi solzami; še več, da bi mogel
s Teboj na križu trpeti in umreti! Ker
pa tega ne morem, daj, da trpim iz lju¬
bezni do Tebe. Daj, da čuti moje srce
in moja duša posebej vsako bolečino
Tvoje s trnjem venčane glave; -  Tvojih
motnih in s solzami zalitih oči, Tvojega
od udarcev razmesarjenega obraza,
Tvojih krvavečih in z žolčem pojenih
ust, Tvojih prebodenih rok in nog, Tvo¬
jih razklenjenih udov, pretrganih živ¬
cev in žil, Tvojega krvavečega in z
ranami obdanega telesa. O moj Od¬
rešenik, če bi bilo celo moje telo v tako
žalostnem stanju, kakor je bilo Tvoje,
kaj bi bilo to v primeri s tem, kar dol¬
gujem Tebi, ki si pretrpel in umrl na
križu, da dosežeš zame nebeško živ¬
ljenje! O sladki Jezus, Bog moj, zdaj ko
umiraje nagneš glavo, dihni vame po¬
ljub miru in sprave. V tem trenutku bo
duša čutila neizrekljivo sladkost odpu-

10 '

164

ščenja in usmiljenja, odsev sladkosti
nebes, ki jih more tu doli okusiti le tisti,
kdor z veseljem in ljubeznijo prenaša
vse bolečine.

O Marija, o bolesti polna Mati, če
jokajo angeli, ko vidijo Jezusa pribitega
na križu umirati, kakšne so morale biti
bolečine tvoje duše in tvojega srca. O
moja mila Mati, vtisni globoko v mojo
dušo in v moje srce občutke bolečin, ki
si jih prestala pod križem, da morem s
teboj trpeti.

Jagnje božje.

Srce Jezusovo prebodeno s sulico.

O moj dragi Jezus, ali rane Tvojega
trpljenja, bolečine biča in trnja še ne
zadostujejo Tvoji ljubezni do mene? Ali
naj še sulica prebode Tvoje Srce? Da,
in zato, da moreta moja duša in srce
ložje vstopiti vanj, da moreta globlje
prodreti, se užgati in poživiti v žaru
božjega ognja, v tem globokem morju
ljubezni. O presveto Srce, daj, da kane
na moje srce ena kaplja one krvi, ki je
pritekla, ko si bil preboden s sulico, da
se bolj in bolj užiga v živih plamenih
Tvoje ljubezni. Moj sladki Jezus, skrij
me kljub moji nevrednosti v to rano
svojega Srca. Pridi tudi v moje srce, o

165

božje Srce Jezusovo, in vtisni mu pečat
svoje ljubezni. Bodi srce mojega srca,
življenje mojega življenja v ljubezni in
v bolečinah, Razlij nad mene milosti,
katerih studenec si ti,

O sveta Mati božja, prerokovanje
Simeonovo se izpolnjuje na tebi, in tvoja
duša je globoko ranjena od sulice, ki je
prebodla Srce Jezusove. O sveta De¬
vica, da bi vendar mogel potegniti mo-
rilno železo iz tvojega ranjenega Srca
in ž njim prebosti svoje pokvarjeno
srce, da bo strto od bolečin zaradi
mojih grehov!

Obhajilo,

Marija sprejme v svoje naročje s križa snetega
Jezusa.

Moj Bog, verujem v Te, ker si sama
resnica; upam v Te, ker si v svojih ob¬
ljubah neskončno zvest; molim Te in
ljubim iz celega svojega srca, ker si ne¬
skončno dober in ljubezniv; moja duša
hrepeni po Tebi, ker si njeno veselje in
njena sreča.

O moj dragi Jezus, vsa Tvoja kri je
iztekla, in Tvoj zadnji vzdih velja od¬
rešenju človeštva. Ti umrješ, da živim
jaz, in Tvoja sveta Mati postane moja.
Jokajoča in do smrti potrta Mati

166

sprejme v svoje naročje Tvoje krvavo
in mrtvo telo. O kakšna žalost! Moje
srce je potrto od bolesti; želim, da bi
mogel prelivati gorke solze pri pogledu
na Tvoje krvavo in mrtvo telo, ki ga
vidim v naročju Tvoje neutolažljive
Matere. Njeno; ogrinjalo je pomočeno s
krvjo, ki je pritekla iz Tvojih rok; ko
Te poljublja, se pomočijo njene ustnice
in njena lica s krvjo.

0 moj Bog, združim se z obhajilom
mašnikovim in z obhajilom vseh tistih,
ki so toliko srečni, da se hranijo s Tvo¬
jim svetim mesom in krvjo. Sprejmi
dobrohotno živo željo, da Te prav
kmalu prejmem, da se prenovim v Tebi.

Presv. duša mojega Jezusa, žalostna
do smrti, pridi v me in blagoslovi me!

Srce mojega Jezusa, s sulico pre¬
bodeno Srce, užgi me!

S krvjo oblito telo mojega Jezusa,
reši me!

Predragocena kri mojega Jezusa,
teci v moje srce in napoji ga!

Najčistejša in živa voda, ki si pri¬
tekla iz strani mojega Jezusa, očisti me!

Odprte rane mojega Zveličarja,
skrijte me v se!

Bolečin polno; trpljenje mojega Je¬
zusa, podpiraj me v mojih bolestih!

167

O moj Zveličar, ganjen ljubezni mo¬
lim rane Tvojega telesa. Žalosti in lju¬
bezni polne solze, ki jih prelivam s
Tvojo sveto Materjo, so tisočkrat slajše
kakor vse veselje tega sveta, Kajti če¬
tudi si ves izpremenjen in s krvjoi oblit,
zdiš se mi vendar silno lep, prikupljiv,
češčenja vreden. Vsa moja sreča je v
tem, da ganljivo častim Tvoje rane ter
jih z ljubeznijo poljubljam, kajti iz
celega srca ljubim rane svojega odre¬
šenja. Moja duša najde v njih veselje,
radost, čast in srečo. Pogostokrat ho¬
čem v duhu stopiti na Kalvarijo pod
vznožje križa in Te moliti v naročju
Tvoje svete Matere dotlej, da me po¬
kličeš k sebi, da Te večno hvalim in
ljubim v nebesih.

O sveta Mati božja, moje srce se
žalosti, ko vidim Tvoje solze teči na
okrvavljeno in mrtvo truplo tvojega
Sina, ki Ga držiš v naročju. In če si ti
vsled neprestanega jokanja pretakala
gorke solze, kako grenka žalost mora
navdati šele mojo dušo in moje srce, ko
pomislim, da so naši grehi krivi tvojih
solza, ki so se mešale s krvjo mojega
Odrešenika in Boga. O globoko potrta
Mati žalosti, o sveta kraljica mučencev,
ki si vsled svojih bolečin pri trpljenju

168

Jezusovem postala naša soodrešenica,
ne dovoli, da bi jaz povzročil še kdaj
tvojemu božjemu Sinu nove bolečine in
tvojemu prežaljenemu Srcu novo žalost.

Zadnji evangelij.

Jezusa polože v grob.

0 mej Odrešenik, šele s smrtjo torej
in v grobu nehajo muke Tvojega trplje¬
nja. Kaj je postalo iz tega obličja, ki dela
veselje angelom in ki se je svetilo na
gori Tabor svetlejše kakor solnce? Pa
kaj vidim? Učenci so primorani s sveto
silo iztrgati Mariji iz naročja Jezusa,
ker se ne more ločiti od Njega in Ga
moči s svojimi solzami. Mati žalosti, o
moja ljuba Mati, dovoli mi, da grem s
teboj, svetim Janezom in Magdaleno za
pogrebom tvojega božjega Sina. O telo
mojega Odrešenika, ki soi ga zavili v
tančico, da so ga položili v grob, molim
te kar najprisrčneje!

Marija še poljublja svojega Jezusa
ter Ga pritiska na svoje Srce. Končno
Ga ji iztrgajo iz rok, da Ga polože v
grob. Grob se zapre in neutolažljiva
Mati pritiska svoje ustnice na mrzli
kamen ter ga moči s svojimi solzami.

O Marija, moja nad vse ljubljena
Gospa, daj, da čutim s teboj tvoje bole-

169

čine. Ljubezen je tebi prinesla križ;
daj, da meni križ prinese ljubezen. Iz¬
prosi mi, da bom iz ljubezni do Jezusa
in do tebe tudi jaz voljno nosil svoje
križe.

Molitve po maši (kleče).

Druga sv. maša.

Začetek.

Usmiljeni Bog, nebeški Oče — lju¬
bim Te nad vse. — Iz srca obžalujem
svoje grehe — in trdno sklenem več ne
grešiti.

Tvojemu veličastvu — hočem daro¬
vati nedolžno jagnje Jezusa, — Tvojega
ljubega Sina.

Naj bo ta sveta daritev — Tebi v
spodobno; čast in hvalo;

in v vredno zahvalo za vse prejete
dobrote.

Naj za naše grehe zadostuje — Tvoji
božji pravičnosti, — da dobim milost
kesanja in pokore — in odpuščenje
kazni za greh,

V zaupanju na to daritev Te prosim,
— daj meni in mojim starišem, — do¬
brotnikom in vsem vernim na zemlji —
vse dobro za dušo in telo, — vernim

170

dušam v vicah pa večni mir in pokoj.
Amen.

Pri evangeliju.

f Moj Gospod Jezus Kristus, — trdno
verujem vse, kar si nam razodel in nam
po sveti katoliški Cerkvi zapoveduješ
verovati. Daj mi milost, — da to sveto
vero pred svetom spoznavam — ter po
njej živim in umrjem. Amen.

Pri darovanju.

Nebeški Oče, — darujem Ti po maš-
nikovih rokah in po njegovem namenu

— kruh in vino, — ki se bosta izpreme-
nila v telo in kri Jezusa Kristusa, Tvo¬
jega Sina. — S Srcem božjega Zveličarja
združim tudi svoje srce — in se tako
Tebi darujem z dušo in telesom, —
Sprejmi, Gospod, to daritev — v hvalo
in čast svojemu imenu, — nam v blagor

— in na korist svoji sveti Cerkvi. Amen.

Svet.

Svet, — svet, — svet si Ti, o Gospod,

— Bog vojnih čet. — Polna so nebesa
in zemlja Tvoje slave. — Hosana na
višavah. — Blagoslovljen, ki pride v
imenu Gospodovem. — Hosana na vi¬
šavah.

171

Pri povzdigovanju.

Molim Te, presveto Rešnje Telo
Jezusovo, zame darovano na križu!

Jezus, verujem v Te,

Jezus, upam v Te,

Jezus, ljubim Te nad vse.

Bodi milostljiv meni ubogemu greš¬
niku. Amen.

Molim Te, presveta Rešnja Kri Je¬
zusova, zame prelita na križu!

Jezus, Tebi živim.

Jezus, Tebi umrjem.

Jezus, Tvoj sem živ in mrtev.

Očisti me, Gospod, s svojo krvjo in
usmili se vernih duš v vicah. Amen.

Večni Oče, — darujem Ti predrago
kri Jezusa Kristusa — v zadoščenje za
svoje grehe — in za potrebe svete ka¬
toliške Cerkve, Amen.

(100 dni odpustka vsakikrat. — Pij VII.,
22. septembra 1817.)

Pri obhajilu.

Gospod, — nisem vreden, da greš
pod mojo streho, — ampak reci le z
besedo, — in ozdravljena bo moja duša.
(Trikrat.)

Duhovno obhajilo.

Moj Jezus, živo verujem, da si v
zakramentu presvetega Rešnjega Telesa

172

resnično pričujoč, — in Te ponižno
molim, — Ljubim Te nad vse — in zato
obžalujem vse svoje grehe, — Rajši
hočem vse pretrpeti, —- kakor Tebe
kdaj z grehom izgubiti, — Moja duša
hrepeni po Tebi, moj Bog, — Ker Te
pa zdaj v zakramentu ne morem pre¬
jeti, — pridi v moje srce vsaj s svojo
milostjo, — Pridi, — sprejmem Te ka¬
kor v resnici pričujočega — in se popol¬
noma sklenem s Teboj, -— Ne dopusti,
da bi se kdaj ločil od Tebe, Amen,

Pri blagoslovu.

Blagoslovi nas vsemogočni Bog f
Oče f Sin in Sveti f Duh, Amen,

Zahvala,

Hvala Tebi, nebeški Oče, — za vse
milosti te svete maše, — Sprejmi jo v
svojo čast in moje zveličanje, — Tvoj
sveti blagoslov naj me spremlja po vseh
mojih potih — in naj me vodi v večno
življenje.

Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu
Duhu, — kakor je bilo v začetku, —
tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen,

Molitve po maši (kleče).

173

Spovedne molitve.

Molitev pred izpraševanjem vesti.

Pridi, Sveti Duh, razsvetli mi um, da
prav spoznam svoje grehe; nagni mi
voljo, da se jih resnično kesam, odkrito¬
srčno spovem, zanje zadostujem in se
resno poboljšam,

O Marija, usmiljena Mati, izprosi mi
milost, da vredno prejmem zakrament
svete pokore.

Moj angel varih, moj sveti patron in
vsi svetniki, posebno vi, blaženi spokor¬
niki, ki ste zdaj po usmiljenju božjem
pravični in srečni, prosite zame greš¬
nika.

Oče naš. Češčena Marija. Čast bodi.

Izpraševanje vesti.

Pri izpraševanju vesti je treba velike skrb¬
nosti, kakor pri vsakem imenitnem opravilu; ne
smemo biti površni in lahkomiselni, pa tudi ne
prebojazljivi.

Resno se izprašuj: Kdaj sem bil zad¬
njič pri spovedi? — Ali sem zamolčal
kak smrtni greh? — Ali sem se takrat
resnično kesal svojih grehov, in ali sem
sklenil, da jih več ne storim? — Ali
sem v smrtnem grehu prejel sveto ob-

174

hajilo? — Ali se je to zgodilo tudi o
velikonočnem času? — Ali sem na¬
tančno opravil naloženo pokoro? — Ali
sem po svoji moči poravnal škodo, če
sem jo bil storil bližnjemu?

Potem se izprašuj (brez tiskanih
vprašanj), kaj si grešil od tistega časa,
ko si začel greh spoznavati, ali od zad¬
nje dobro opravljene spovedi.

Premisli božje in cerkvene zapovedi
in poglavitne grehe, in vprašaj se prav
resno, kaj si grešil v mislih, v željah, v
besedah, v dejanju, ali z opuščanjem
dobrega.,.

Dalje še premisli, ali si se udeležil
kakega tujega greha, in ali si izpolnjeval
dolžnosti svojega stanu . ,,

Če si smrtno grešil, izprašuj se tudi
o številu smrtnih grehov in o takih
okoliščinah, ki izpreminjajo vrsto greha,
ali ki iz sicer malega greha narede
smrtni greh. Premišljuj, ali si storil
smrtni greh vsak dan, vsak teden, vsak
mesec; in kolikrat na dan, na teden,
na mesec . . ,

Potem se še vprašaj, kateri greh
storiš največkrat (da spoznaš svojo po¬
glavitno napako). Da jo odpraviš, ti
bodi posebna skrb.

175

Kes ali obžalovanje.

Moj Bog, kako zadolžen stojim pred
Teboj! Neštevilnokrat sem žalil Tebe,
neskončno dobroto, in omadeževal svojo
dušo. Pomagaj mi s svojo milostjo, da se
rešim greha, ki je največje hudo.

0 Sveti Duh, razsvetli moj um in
gani moje srce, da bom svojo hudobijo
prav spoznal in iz vsega srca obžaloval.
Marija, pribežališče grešnikov, podpiraj
me, ubogega grešnika! In ti, moj angel
varih, ki si bil priča mojih grehov, po¬
kaži mi vso njihovo gnusobo, da se jih
bom iz srca kesal in zopet našel usmi¬
ljenje božje. Amen.

Trdni sklep.

O moj Bog! Trdno sklenem, s Tvojo
milostjo svoje življenje poboljšati, bliž¬
nje priložnosti v greh se varovati in nič
več ne grešiti, Odslej Ti hočem zvesteje
služiti. Daj mi milost, da izpolnim ta
svoj sklep. Amen.

Spoved.

Ko pride vrsta nate, poklekni k spovednici.
Ko spovednik odpre vratca, se pokrižaj in reci:

Prosim svetega blagoslova, da se
svojih grehov prav in čisto spovem.

176

Jaz ubogi grešnik se spovem Bogu
vsemogočnemu, preblaženi Devici Ma¬
riji, vsem ljubim svetnikom in vam,
častitemu mašniku, božjemu namest¬
niku, da sem po svoji zadnji spovedi, ki
sem jo opravil — (tu se pove kdaj) —
velikokrat in obilno grešil; posebno pa
se obtožim —,

Spovej se zdaj svojih grehov. Skleni spoved
s tem, da še enkrat obudiš kes ali obžalovanje,
rekoč:

O moj Bog! — Ti in vsi moji grehi so
mi resnično žal, — ker sem z njimi za¬
služil, da me po vsej pravici kaznuješ.

— Žal so mi, ker sem Tebe, svojega naj¬
boljšega Očeta — največjo in preljubez-
nivo dobroto, z njimi razžalil. — Trdno
sklenem, s Tvojo milostjo svoje življenje
poboljšati, — bližnje priložnosti v greh
se varovati in nič več ne grešiti.

Prosim, duhovni oče, zveličavne
pokore in svete odveze.

Molitev po spovedi.

Zahvalim se Ti, nebeški Oče, za
Tvojo milost. — Veliko je bilo moje za-
dolženje, ali še večje je Tvoje usmiljenje.

— Bil sem izgubljen sin, zdaj pa si me
zopet sprejel za svojega otroka, — ker

177

nočeš smrti grešnikove, ampak da se
spokori in živi.

Moj Odrešenik, Jezus Kristus, —
svojo kri si prelil na križu za grešnike

— in postavil zakrament svete pokore,
da bi jih rešil večne smrti! — Iz dna
svojega srca Ti želim biti hvaležen; —
zato ponovim danes svoj sklep: — nikoli
več Te nočem žaliti, — Boljše je zame,
da bi se zgrudil mrtev na zemljo, — ka¬
kor da bi še kdaj živel v smrtnem grehu.

— Jezus, v Tvoje usmiljenje upam: —
pridi na pomoč moji slabosti,- — da ne
padem nikdar več.

Sveta Marija, — tebi prav posebno
priporočim svoje sklepe. — Tebi ne bo
odrekel nobene prošnje tvoj Sin, Jezus
Kristus: ■—- o izprosi mi milost stanovit¬
nosti do zadnje ure mojega življenja.
Amen.

Zadostovanje,

Kdor naložene pokore po lastni krivdi ne
opravi, ta greši in izgubi mnogo milosti. Zato
opravi pokoro: 1. natančno tako, kakor je bila
naložena; in 2, brez odlašanja.

178

Obhajilne molitve.

Obujenje vere.

O Jezus, moj Gospod in moj Bog!
— Kar si govoril Izraelcem, govoriš tudi
nam: —

»Jaz sem živi kruh, ki sem prišel
iz nebes. — Ako kdo je od tega kruha,
bo živel vekomaj, — in kruh, ki ga bom
jaz dal, — je moje meso za življenje
sveta.

Resnično, resnično vam povem: ako
ne boste jedli mesa Sinu človekovega
in pili Njegove krvi, ne boste imeli živ¬
ljenja v sebi.

Kdor je moje meso in pije mojo kri,
ima večno življenje, in jaz ga bom obudil
poslednji dan.«

»Ko so pa (apostoli z Jezusom)
večerjali, je vzel Jezus kruh, in ga je
posvetil in razlomil ter dal svojim učen¬
cem, rekoč:

Vzemite in jejte, to je moje
telo.

In vzel je kelih, zahvalil (nebeškega
Očeta) in jim dal, rekoč:

Pijte iz njega vsi. Zakaj to je
moja kri nove zaveze,  ki bo
za njih veliko prelita v odpuščenje

179

grehov.« »Kolikorkrat boste to delali,
delajte v moj spomin.«

Te besede si govoril Ti sam, o
Jezus, — Ti moj Bog, — ki ne moreš
ne goljufati, ne goljufan biti. — Zato
verujem, — da si v zakramentu svetega
Rešnjega Telesa resnično in bistveno
pričujoč. — O Jezus, poživi mojo vero.
Amen,

Obujenje upanja.

Gospod Jezus Kristus, — nisi prišel
na zemljo iskat pravičnih, ampak greš¬
nike. — Tudi zdaj nas vabiš in kličeš: —
»Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste
obteženi, — in jaz vas bom poživil.«

Tvoja ljubezen mi daje upanje, —
da tudi mene ne boš zavrgel. — Nisem
vreden, da bi Te prejel v svoje srce, —
ali zaupati moram na Tvoje besede. •—
Pridi torej, -— naj se zgodi, kakor si
rekel: — »Kdor je moje meso in pije
mojo kri, — ima večno življenje, in jaz
ga bom obudil poslednji dan.« — Pridi,
o Jezus, in utrdi moje upanje.

Obujenje ljubezni,

Z večno ljubeznijo si me ljubil, moj
Bog. Ko me še na svetu ni bilo, si zame
že pripravljal zveličanje. Postal si člo-

180

vek, da bi me odrešil; postavil si Za¬
krament ljubezni, da bivaš vedno med
nami; in vabiš me k sveti večerji, v
kateri boš Ti sam moja jed in pijača.

Ljubim Te, moj Odrešenik, — moj
Bog in moje vse. — Ljubim Te iz vsega
srca nad vse, — in žal mi je, da Te nisem
vedno tako ljubil. — Danes pa Ti oblju¬
bim večno ljubezen. — Nobena stvar me
ne bo ločila od Tebe. — Tebi hočem
živeti, Tebi hočem umreti. — O Jezus,
vnemaj bolj in bolj mojo ljubezen do
Tebe. Amen,

Obujenje ponižnosti in kesanja.

Gospod Jezus Kristus, — čim bolj
se bliža sveti trenutek, ko se boš sklenil
z menoj, — tem bolj čutim svojo nevred¬
nost. — Ti si neskončni Bog, jaz pa
sem prah in pepel. — Ti si neskončno
svet, jaz pa z grehi omadeževan. -— Ti
si me ljubil, jaz pa sem Te žalil.

Moj Bog, — sramujem se svoje ne¬
vrednosti — in iz vsega srca obžalujem,
— da sem prestopal Tvoje svete zapo¬
vedi. — Žal mi je, da sem svojo dušo
omadeževal z grehi; — žal mi je, da sem
zaslužil pekel in izgubil nebesa; — naj¬
bolj pa mi je žal, — da sem žalil Tebe,

181

svojega Odrešenika, — ki me ljubiš in
vabiš k svoji mizi.

češčenje in hrepenenje.

Gospod Jezus Kristus, — kakor
Bog in človek si pričujoč v podobi
kruha, — da bi bil moji duši hrana za
večno življenje. — Molim Te, moj Bog
in moje vse.

Pridite semkaj, vse stvari božje,
— molite z menoj Jezusa!

Pridite iz nebes, angeli božji, —
molite z menoj Jezusa na altarju! —
Pridi, sveta Devica Marija, ki svojega
Sina ljubiš, — moli z menoj Jezusa v
Zakramentu ljubezni. — Moj Bog in
Odrešenik, — iz globočine svoje ne¬
vrednosti vzdihujem po Tebi; — pridi
v moje srce. — Kakor žejni jelen hre¬
peni po studencu, — tako moja duša
koprni po Tebi.

Ponavljaj pred Jezusom vroče vzdihljeje,
dokler ne pride čas svetega obhajila.

Molitve po svetem obhajilu.

1. Počeščenje in zahvala.

Bodi tisočkrat pozdravljen v mojem
srcu, ljubi Jezus! Odkod meni ta neiz¬
rekljiva sreča, da si prišel k meni, Ti,

182

moj Gospod in moj Bog! Nebesa Te ne
morejo obseči, ali Tvoja ljubezen Te je
nagnila, da si prišel prebivat v srce
ubogega grešnika!

O kako srečen sem danes! Našel
sem Njega, ki Ga ljubim. V mojem srcu
živi On, ki je moje veselje.

Moja duša poveličuje Gospoda, —
in moj duh se raduje v Bogu, mojem
Zveličarju. — Zakaj velike reči mi je
storil — On, ki je mogočen in čegar ime
je sveto.

Pridite, angeli nebeški, — poveli¬
čujte z menoj Jezusa! — Pridite, apo¬
stoli in mučenci, spoznavale! in device,
— hvalite z menoj Gospoda! — Pridi,
Marija, — božja Mati in Devica, — po¬
magaj mi, da se dostojno zahvalim svo¬
jemu Odrešeniku, — tvojemu Sinu! —
Jezus, Tebi čast in hvala vekomaj.
Amen.

2. Daruj samega sebe Jezusu
in ponovi sklepe.

Kaj bom povrnil Gospodu za vse,
kar mi je dal? — Sprejmi moje srce, o
Jezus. — Vse moje življenje naj bo Tebi
posvečeno.

»Sprejmi, Gospod, vso mojo pro¬
stost. — Sprejmi moj spomin, — moj

183

razum in vso mojo voljo. — Karkoli
imam ali premorem, si mi podaril Ti;

— vse to Ti vrnem in izročim, — naj
nad vsem popolnoma vlada Tvoja volja.

— Daj mi le ljubezen do Tebe in Tvojo
milost, — in bogat bom zadosti — in ne
bom prosil nič drugega več.«

(300 dni odpustka. — Leon XIII., 26. maja
1883.)

Utrdi, Gospod, moje dobre sklepe.

— Utrdi me posebno, da Te nikdar več
ne bom žalil, — Obljubim Ti, — da se
bom s Tvojo pomočjo ogibal bližnje pri¬
ložnosti v greb, — in da bom ljubil Tvojo
sveto Cerkev.

Jezus, Tebi živim, — Jezus, Tebi
umrjem. — Jezus, Tvoj sem živ in mrtev.
Amen.

3. Prosi Jezusa milosti.

O Jezus, ostani vedno v mojem srcu
s svojo milostjo. Ne dopusti, da bi se
kdaj ločil od Tebe.

»Kaj imam v nebesih, in kaj ljubim
na zemlji kakor Tebe? Bog mojega srca
in delež moj je Bog vekomaj.«

Duša Kristusova,  posveti me.
Telo Kristusovo, zveličaj me.

Kri Kristusova, napoji me.

Voda strani Kristusove, operi me.

184

Trpljenje Kristusovo, utrdi me.

O dobri Jezus, usliši me.

V svoje rane sprejmi me.

Od Tebe se ločiti ne pusti me.

Pred hudim sovražnikom brani me.

Ob uri moje smrti pokliči me, in k Tebi
priti pusti me,

da bom s Tvojimi svetniki hvalil Te
od vekomaj do vekomaj. Amen.

(Odpustek 7 let po sv. obhajilu; drugekrati
300 dni. — Pij IX., 9. januarja 1854.)

Litanije presv. imena Jezuso¬
vega.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog Sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Jezus, Sin živega Boga,

Jezus, odsvit Očeta,

Jezus, žar večne luči,

Jezus, kralj veličastva,

Jezus, solnce pravice,

Jezus, Sin Marije Device,

Jezus ljubeznivi,

Jezus čudoviti,

Jezus, močni Bog,

Jezus, oče prihodnjega veka,
Jezus, angel velikega sklepa,
Jezus najmogočnejši,

Jezus najpotrpežljivejši,

Jezus najpokomejši,

Jezus krotki in iz srca ponižni,
Jezus, ljubitelj čistosti,

Jezus, naš ljubitelj,

Jezus, Bog miru,

Jezus, začetnik življenja,

Jezus, zgled čednosti,

Jezus, goreči ljubitelj duš,

Jezus, naš Bog,

Jezus, naše pribežališče,

Jezus, oče ubogih,

Jezus, zaklad vernih,

Jezus, dobri pastir,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,

Jezus, naša pot in naše življenje,
Jezus, veselje angelov,

Jezus, kralj očakov,

Jezus, voditelj apostolov,

Jezus, učitelj evangelistov,

Jezus, srčnost mučencev,

186

Jezus, luč spoznavalcev,

Jezus, čistost devic,

Jezus, krona vseh svetnikov,

Bodi nam milostljiv, prizanesi nam, o
Jezus!

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus!

Vsega hudega — reši nas, o Jezus!

Vsega greha

Svoje jeze

Skušnjav hudičevih

Duha nečistosti

Večne smrti

Zanemarjanja tvojih navdihov
Po skrivnosti svojega svetega učlove¬
čenja

Po svojem rojstvu
Po svojem detinstvu
Po svojem božjem življenju
Po svojih trudih

Po svoji smrtni bridkosti in svojem trp¬
ljenju

Po svojem križu in svoji zapuščenosti
Po svojih bolečinah
Po svoji smrti in svojem pokopu
Po svojem vstajenju
Po svojem vnebohodu
Po svoji ustanovitvi najsvetejšega Za¬
kramenta
Po svojih radostih
Po svojem veličastvu

187

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
prizanesi nam, o Jezus!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usliši nas, o Jezus!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Molimo.  Gospod Jezus Kristus, ki
si rekel: »Prosite in se vam bo dalo,
iščite in boste našli, trkajte in se vam bo
odprlo,« daj nam, Te prosimo, gorečnost
svoje božje ljubezni, da Te bomo s celim
srcem, z besedo in dejanjem ljubili in
neprenehoma hvalili.

Daj nam, Gospod, da vedno v sebi
ohranimo strah in ljubezen do Tvojega
svetega imena, ker nikdar ne nehaš vo¬
diti teh, ki jih utrdiš v stanovitosti svoje
ljubezni. Ki živiš in kraljuješ od veko¬
maj do vekomaj. Amen.

(300 dni odpustka enkrat na dan. —
Leon XIII,, 6. jan. 1886.)

Molitev k presv, R. Telesu

se moli, kadar je izpostavljeno.

V. Kruh iz nebes si jim podelil. (Ale¬
luja.)

O. Ki ima vso sladkost v sebi. (Ale¬
luja.)

188

Molimo. O Bog, ki si nam v ču¬
dežnem zakramentu spomin svojega
trpljenja zapustil, daj nam, Te prosimo,
svete skrivnosti Tvojega telesa in Tvoje
krvi tako častiti, da bomo sad Tvojega
odrešenja vedno v sebi čutili. Ki živiš
in kraljuješ od vekomaj do vekomaj.

O. Amen.

Molitev za vse potrebe.

(Moli se navadno po litanijah ob nedeljah in
praznikih; na predvečere in ob največjih praz¬
nikih se primerneje izpušča.)

Molimo.  Vsemogočni večni Bog,
nebeški Oče, poglej z očmi svoje ne¬
skončne milosti naše bridkosti, nadloge
in težave. Usmili se vseh vernih krist¬
janov, za katere se je Tvoj edinorojeni
Sin, naš Gospod in Zveličar Jezus Kri¬
stus, voljno grešnikom v roke dal in tudi
svojo drago kri na lesu svetega križa
prelil. Po tem Gospodu Jezusu odvrni,
milostljivi Oče, zaslužene šibe, sedanje
in prihodnje nevarnosti, pogubne upore,
vojsko, draginjo, bolezni in žalostne,
hude čase.

Vsemogočni večni Bog, usmili se
svojega služabnika, našega papeža I., in
vodi ga v svojem usmiljenju po potu več¬
nega življenja, da bo, kar je Tebi pri-

189

jetno, s Tvojo pomočjo želel in z vso
močjo izvrševal.

O Bog, pastir in vladar vseh vernih,
glej milostljivo na svojega služabnika,
našega škofa I., ki si ga za pastirja naši
škofiji postavil; podeli mu, da bo tistim,
črez katere je postavljen, z besedo in
dejanjem koristil in tako s čredo, ki mu
je izročena, dosegel večno življenje.

Prosimo, vsemogočni Bog, naj Tvoj
služabnik, naš cesar I., ki je po Tvojem
usmiljenju sprejel cesarsko vladarstvo,
tudi raste v vseh čednostih, da bo, z
njimi lepo ozaljšan, mogel greha se va¬
rovati, sovražnike zmagovati, in k Tebi,
ki si pot, resnica in življenje, v milosti
dospeti.

Razsvetli in potrdi v vsem dobrem
duhovske in svetne gosposke in oblast¬
nike, da bodo pospeševali vse, kar more
pripomoči k Tvoji časti, k našemu zve¬
ličanju, k miru in sreči vsega krščan¬
stva.

Prosimo tudi, kakor hočeš, da mo¬
ramo prositi, za svoje prijatelje in ne-
prijatelje, za zdrave in bolne, za vse ža¬
lostne in revne kristjane, za žive in
mrtve.

Podeli nam, Bog miru, pravo edinost
v veri brez vsakega razdora in ločitve.

190

Obrni naša srca k pravi pokori in k po-
boljšanju našega življenja. Užgi v nas
ogenj svoje ljubezni. Daj nam goreče
želje po vsej pravičnosti, da Ti bomo
kakor Tvoji pokorni otroci v življenju in
smrti prijetni in dopadljivi.

Tebi, Gospod, bodi vedno priporo¬
čeno vse naše delo in opravilo, naše živ¬
ljenje in naša smrt. Daj nam Tvojo mi¬
lost tukaj uživati in tamkaj z vsemi iz¬
voljenimi doseči, da Te bomo v večnem
veselju in zveličanju hvalili in molili. To
nam podeli, Gospod, nebeški Oče, po
Jezusu Kristusu, svojem ljubem Sinu,
Gospodu našem in Odrešeniku, ki s Te¬
boj živi in kraljuje v edinosti Svetega
Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.
Amen,

V. Božja pomoč ostani vedno pri nas.

O. Amen.

Oče naš. Češčena Marija. (Trikrat.)
— Čast bodi.

Litanije presv. Srca Jezusovega.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

191

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog Sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Srce Jezusa, Sinu večnega Očeta,

Srce Jezusovo, v Materi Devici od Sve¬
tega Duha upodobljeno,

Srce Jezusovo, z Besedo božjo v osebi
zedinjeno,

Srce Jezusovo, neskončno veličastno,
Srce Jezusovo, sveti tempelj božji,

Srce Jezusovo, šotor Najvišjega,

Srce Jezusovo, hiša božja in vrata ne¬
beška,

Srce Jezusovo, žareče ognjišče ljubezni,
Srce Jezusovo, posoda ljubezni in pra¬
vice,

Srce Jezusovo, dobrote in ljubezni
polno,

Srce Jezusovo, globočina vseh čednosti,
Srce Jezusovo, vse hvale vredno,

Srce Jezusovo, kralj in središče vseh src,
Srce Jezusovo, v katerem so vsi za¬
kladi modrosti in vednosti,

Srce Jezusovo, v katerem biva vsa po¬
polnost božanstva,

Srce Jezusovo, nad katerim ima Oče
posebno veselje,

Srce Jezusovo, iz čigar polnosti smo
vsi prejeli,

192

Srce Jezusovo, hrepenenje večnih vi¬
šav,

Srce Jezusovo, potrpežljivo in neskonč¬
no usmiljeno,

Srce Jezusovo, bogato za vse, ki Te kli¬
čejo,

Srce Jezusovo, vir življenja in svetosti,
Srce Jezusovo, sprava za naše grehe,
Srce Jezusovo, z zasramovanjem nasi¬
čeno,

Srce Jezusovo, zavoljo naših hudobij
potrto,

Srce Jezusovo, do smrti pokorno,

Srce Jezusovo, s sulico prebodeno,

Srce Jezusovo, vir vse tolažbe,

Srce Jezusovo, naše življenje in vsta¬
jenje,

Srce Jezusovo, naš mir in naša sprava,
Srce Jezusovo, daritev za grešnike,
Srce Jezusovo, zveličanje v Tebe upa¬
jočih,

Srce Jezusovo, upanje v Tebi umirajočih,
Srce Jezusovo, sladkost vseh svetni¬
kov,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas!

193

V. Jezus krotki in iz srca ponižni.

O. Upodobi naše srce po svojem
Srcu.

Molimo,  Vsemogočni, večni Bog,
ozri se na Srce svojega preljubega Sina
in na češčenje in zadoščenje, ki Ti ga
opravlja v imenu grešnikov, in po Njem
potolažen odpusti njim, ki prosijo Tvo¬
jega usmiljenja, v imenu istega Tvojega
Sina Jezusa Kristusa, ki s Teboj živi in
kraljuje v edinosti Svetega Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

{300 dni odp. vsakikrat. — Leon XIII.)

(Kadar se molijo samo litanije do tukaj, se
pristavi Oče naš, Češčena Marija [trikrat] in
Čast bodi.)

Posvetitev presv. Srcu Jezusovemu.

(Moli se najprimerneje na praznik presvetega
Srca Jezusovega ali v nedeljo za njim, in v pr¬
vih petkih, oziroma prvih nedeljah.)

Presladki Jezus, Zveličar človeškega
rodu, ozri se na nas, ki v globoki poniž¬
nosti klečimo pred Tvojim altarjem.
Tvoji smo, Tvoji hočemo biti. Da bi pa
mogli biti s Teboj trdneje sklenjeni, glej,
zato se danes vsak izmed nas radovoljno
posveti Tvojemu presvetemu Srcu.

Tebe mnogi niso nikdar poznali,
mnogi pa so Tvoje zapovedi zaničevali

Sv. Anton.

11

194

in Te zavrgli. Usmili se obojih, dobrot¬
ljivi Jezus, in potegni vse k svojemu
svetemu Srcu. Kralj bodi, Gospod, ne
samo vernih, ki niso nikdar odpadli od
Tebe, temveč tudi izgubljenih sinov, ki
so Te zapustili; daj, da se skoraj vrnejo
v Očetovo hišo, da ne poginejo uboštva
in lakote. Kralj bodi tistih, ki jih slepi
verska zmota ali loči razkol, in pokliči
jih nazaj v zavetje resnice in k edinosti
vere, da bo kmalu en hlev in en pastir.
Kralj bodi tudi vseh tistih, ki žive v stari
zmoti poganstva; reši jih iz teme in pri¬
vedi jih k luči v božje kraljestvo.

Daj, Gospod, svoji Cerkvi varno in
blagonosno prostost; daj vsem narodom
red in mir; daj, da se bo od kraja do
kraja zemlje razlegal en glas: Bodi hva¬
la božjemu Srcu, ki nas je rešilo, slava
in čast Mu vekomaj!

O. Amen.

Molitev za vse potrebe

se pristavlja pri javnih večernicah ob nedeljah
in praznikih, kakor pri litanijah presv. imena
Jezusovega; glej stran 185.

Oče naš! Češčena Marija. (Trikrat.)
Čast bodi.

195

Lavretanskc litanije Matere
božje.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog Sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sveta Marija, prosi za nas!
Sveta Mati božja,

Sveta devic Devica, —

Mati Kristusova,

Mati milosti božje,

Mati prečista, —

Mati brezmadežna,

Mati nedolžna,

Mati deviška, —

Mati ljubezniva,

Mati čudovita,

Mati dobrega sveta, —

Mati Stvarnikova,

Mati Odrešenikova,

Devica najmodrejša, —

Devica častitljiva,

Devica hvalevredna,

Devica mogočna, —

n*

196

Devica milostljiva,

Devica verna,

Podoba pravice, —

Sedež modrosti,

Začetek našega veselja,

Posoda duhovna, —

Posoda časti vredna,

Posoda vse svetosti,

Roža skrivnostna, —

Stolp Davidov,

Stolp slonokosteni,

Hiša zlata, —

Skrinja zaveze,

Vrata nebeška,

Zgodnja danica, —

Zdravje bolnikov,

Pribežališče grešnikov,

Tolažnica žalostnih, —

Pomoč kristjanov,

Kraljica angelov,

Kraljica očakov, —

Kraljica prerokov,

Kraljica apostolov,

Kraljica mučencev, —

Kraljica spoznavalcev,

Kraljica devic,

Kraljica vseh svetnikov, —

Kraljica brez madeža izvirnega greha
spočeta,

Kraljica presvetega rožnega venca,

197

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas!

(300 dni odpustka vsakikrat. — Pij VII.,
30. sept. 1817.)

K presv, Rešnjemu Telesu

se moli, kadar je izpostavljeno.

V. Kruh iz nebes si jim podelil,
(Aleluja.)

O. Ki ima vso sladkost v sebi. (Ale¬
luja.)

Molimo,

O Bog, ki si nam v čudežnem zakra¬
mentu spomin svojega trpljenja zapustil,
daj nam, Te prosimo, svete skrivnosti
Tvojega telesa in Tvoje krvi tako častiti,
da bomo sad Tvojega odrešenja vedno v
sebi čutili. Ki živiš in kraljuješ od veko¬
maj do vekomaj.

O. Amen,

Molitev k Materi božji.

Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta
božja Porodnica, ne zavrzi naših prošenj
v naših potrebah, temveč reši nas vse-

198

lej vseh nevarnosti, o častitljiva in bla¬
goslovljena Devica, naša gospa, naša
srednica, naša besednica! S svojim
Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas pri¬
poroči, svojemu Sinu nas izroči!

O. Prosi za nas, sveta božja Porod¬
nica.

V. Da postanemo vredni obljub Kri¬
stusovih,

Molimo.  Podeli nam, svojim slu¬
žabnikom, prosimo, Gospod Bog, da se
bomo vedno veselili zdravja na duši in
na telesu, in da bomo po častitih proš¬
njah presvete Marije vselej Device se¬
danje žalosti rešeni in večnega veselja
deležni. (Po Kristusu, Gospodu našem.
Amen.)

Cerkvene antifone in prošnje do Matere
božje,

A, Od prve adventne nedelje do božiča.

Premila Mati Zveličarjeva, ki osta¬
neš vrata nebeška in morska zvezda,
pomagaj ljudstvu, ki je padlo, pa želi
vstati; ti, ki si svojega Stvarnika čudež¬
no rodila; ti, Devica prej in slej, ko si
iz Gabrielovih ust prejela oznanjenje,
usmili se grešnikov!

V. Angel Gospodov je oznanil Mariji,

O. In spočela je od Svetega Duha.

199

Molimo. Milost svojo, prosimo Te,
Gospod, v naša srca vlij, da, ki smo po
angelovem oznanjenju spoznali učlove¬
čenje Kristusa, Tvojega Sina, po Njego¬
vem trpljenju in križu dosežemo častit¬
ljivo vstajenje. (Po istem Kristusu, Go¬
spodu našem. Amen.)

B. Od božiča do svečnice.

Premila Mati Zveličarjeva .,. (kakor
pred božičem),

V. Po porodu si Devica čista ostala.
O, Božja Porodnica, prosi za nas!
Molimo.  O Bog, ki si po rodo¬
vitnem devištvu blažene Marije podelil
človeškemu rodu dar večnega zveliča¬
nja, daj nam, Te prosimo, naj čutimo, da
prosi za nas ona, po kateri smo bili
vredni, prejeti začetnika življenja, Go¬
spoda našega Jezusa Kristusa, Tvojega
Sina. (Amen.)

C. Od svečnice do velikega četrtka.

Zdrava, o nebes Kraljica,
zdrava, angelov gospa,
zdrava, korenina, zdrava vrata,
iz katerih svetu luč je prisijala!

O veseli se, Devica slavna,
nad vse krasna!

Bodi zdrava, o prelepa,
prosi za nas Kristusa!

200

V. Dovoli, naj te hvalim, o sveta
Devica.

O. Daj mi moč zoper sovražnike
svoje.

Molimo.  Podeli nam, milostljivi
Bog, pomoč v naši slabosti, da, ki ob¬
hajamo spomin svete božje Porodnice,
s pomočjo njene priprošnje od svojih
grehov vstanemo. (Po istem Kristusu,
Gospodu našem. Amen.)

D, Od velike sobote do prve pobinkoštne
nedelje.

Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja.
Zakaj On, ki si Ga bila vredna nositi,

aleluja,

je vstal, kakor je rekel, aleluja.

Prosi za nas Boga, aleluja.

V. Veseli in raduj se, Devica Marija,
aleluja,

O. ker je Gospod res vstal, aleluja.

Molimo.  O Bog, ki si z vstajenjem
svojega Sina, našega Gospoda Jezusa
Kristusa, svet razveselil; daj, prosimo,
da po Njegovi Materi Devici Mariji do¬
sežemo veselje večnega življenja. (Po
istem Kristusu, Gospodu našem. Amen.)

E. Od prve pobinkoštne nedelje do adventa.

Češčena bodi, Kraljica, Mati milosti,
življenje, sladkost in upanje naše, bodi

201

češčena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini
otroci; k tebi zdihujemo žalostni in ob¬
jokani v tej solzni dolini. Obrni torej,
naša pomočnica, svoje milostljive oči v
nas in pokaži nam po tem revnem živ¬
ljenju Jezusa, blagoslovljeni sad svojega
telesa. O milostljiva, o dobrotljiva, o
sladka Devica Marija.

V. Prosi za nas, sveta božja Porod¬
nica.

O. Da postanemo vredni obljub Kri¬
stusovih.

Molimo.  Vsemogočni, večni Bog,
ki si telo in dušo častite Device in Ma¬
tere Marije, da bi vredno prebivališče
Tvojega Sina biti zaslužila, s pomočjo
Svetega Duha pripravil, daj, da bomo,
ki se njenega spomina veselimo, po nje¬
nih milostljivih prošnjah prihodnjega
zla in večne smrti rešeni. (Po istem Kri¬
stusu, Gospodu našem, Amen.)

Molitev k svetemu Jožefu.

Glejte, zvesti in modri služabnik, ki
ga je Gospod postavil nad svojo dru¬
žino.

V. Prosi za nas, sveti Jožef!

O. Da postanemo vredni obljub Kri¬
stusovih.

202

Molimo. Naj nam pomaga, pro¬
simo Te, Gospod, zasluženje ženina
Tvoje presvete Matere Marije, da nam
bo po njegovih priprošnjah podeljeno,
česar naša slabost ne more doseči. (Ki
živiš in kraljuješ od vekomaj do veko¬
maj. Amen.)

Molitev za vse potrebe,

(Moli se po litanijah ob nedeljah in prazni¬
kih; na predvečere se primerneje izpušča.)

Ponižno Te prosimo, Gospod, razveži
milostno naših grehov vezi, in po proš¬
njah svoje izvoljene Matere, ljube De¬
vice Marije, in vseh svojih svetnikov
ohrani nas svoje služabnike, naše do¬
brotnike in naše družine v vsej svetosti.
Očisti grehov in hudobije vse naše so¬
rodnike in prijatelje, in napolni jih z
lepimi čednostmi. Podeli nam mir in
zdravje, odvrni od nas vidne in nevidne
sovražnike in odženi vse hude želje. Daj
nam zdravo vreme in dobro letino.
Skaži milost našim prijateljem in nepri-
jateljem. Obvaruj to duhovnijo z vsemi,
ki v njej prebivajo, kuge, lakote, vojske,
ognja, potresa in povodnji; in podeli
milostljivo vsem vernim kristjanom,
živim in mrtvim, v nebeškem kraljestvu
večne življenje, mir in pokoj.

203

Obvaruj našega papeža I., našega
škofa I., našega cesarja I., vso našo du-
hovsko in svetno gosposko in vse
krščansko ljudstvo vseh nadlog in vsega
hudega. In Tvoj blagoslov pridi iz nebes
na nas in ostani vedno pri nas. — Po
Gospodu našem Jezusu Kristusu, Tvo¬
jem Sinu, ki s Teboj živi in kraljuje v
edinosti Svetega Duha, Bog od vekomaj.

O. Amen,

V. Božja pomoč ostani vedno pri nas.

O. Amen,

Oče naš. Češčena Marija, (Trikrat.)
— Čast bodi.

Pri pobožnosti sv. rožnega venca v
oktobru.

(Po lavretanskih litanijah naj se moli na¬
mestil molitve »K svetemu Jožefu« in
»Za vse potrebe«  samo naslednja mo¬
litev.)

K tebi, o sveti Jožef, pribežimo v
svojih stiskah, in ko smo na pomoč kli¬
cali tvojo presveto nevesto, prosimo
zaupljivo tudi tvojega varstva. Pri lju¬
bezni, ki te je vezala z brezmadežno
Devico, božjo Materjo, in pri očetovski
ljubezni, s katero si objemal dete Je¬
zusa, te ponižno prosimo, ozri se milost¬
no na delež, ki ga je pridobil Jezus s

204

svojo krvjo, in pomagaj nam v naših po¬
trebah s svojo močjo in priprošnjo.

O preskrbni varih svete družine, va¬
ruj izvoljeno ljudstvo Jezusa Kristusa;
odvrni od nas, ljubeznipolni oče, vsako
kugo zmot in greha. Podpiraj nas mi¬
lostno z nebes, o mogočni naš varih, v
tem boju zoper moči teme, in kakor si
nekdaj otel dete Jezusa iz smrtne ne¬
varnosti, tako brani zdaj sveto Cerkev
božjo sovražnega zalezovanja in vsa¬
kega nasprotovanja. Varuj nas vsekdar,
da bomo po tvojem zgledu in s tvojo po¬
močjo mogli sveto živeti, srečno umreti
in doseči večno zveličanje v nebesih.

O. Amen,

Oče naš. Češčena Marija. (Trikrat.)
Čast bodi.

Litanije vseh svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!
Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog Sveti Duh,

205

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sveta Marija, prosi za nas!

Sveta Mati božja,

Sveta devic Devica,

Sveti Mihael,

Sveti Gabriel,

Sveti Rafael,

Vsi sveti angeli in nadangeli, prosite za
nas!

Vse svete vrste zveličanih duhov,

Sveti Janez Krstnik,

Sveti Jožef,

Vsi sveti očaki in preroki,

Sveti Peter,

Sveti Pavel,

Sveti Andrej,

Sveti Jakob,

Sveti Janez,

Sveti Tomaž,

Sveti Jakob,

Sveti Filip,

Sveti Jernej,

Sveti Matej,

Sveti Simon,

Sveti Tadej,

Sveti Matija,

Sveti Barnaba,

Sveti Luka,

Sveti Marko,

Vsi sveti apostoli in evangelisti,

206

Vsi sveti učenci Gospodovi,

Vsi sveti nedolžni otroci,

Sveti Štefan,

Sveti Lavrencij,

Sveti Vincencij,

Sveti Fabijan in Sebastijan, pro¬
sita za nas!

Sveti Janez in Pavel,

Sveti Kozma in Damijan,

Sveti Gervazij in Protazij,

Vsi sveti mučenci,

Sveti Silvester,

Sveti Gregorij,

Sveti Ambrozij,

Sveti Avguštin,

Sveti Hieronim,

Sveti Martin,

Sveti Nikolaj,

Vsi sveti škofje in spoznavalci,

Vsi sveti učeniki,

Sveti Anton,

Sveti Benedikt,

Sveti Bernard,

Sveti Dominik,

Sveti Frančišek,

Vsi sveti mašniki in leviti,

Vsi sveti menihi in puščavniki,

Sveta Marija Magdalena,

Sveta Agata,

Sveta Lucija,

207

Sveta Neža,

Sveta Cecilija,

Sveta Katarina,

Sveta Anastazija,

Vse svete device in vdove,

Vsi svetniki in svetnice božje,

Bodi nam milostljiv, prizanesi nam, o
Gospod!

Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Go¬
spod!

Vsega hudega — reši nas, o Gospod!
Vsega greha
Svoje jeze

Nagle in neprevidene smrti

Skušnjav hudičevih

Jeze, sovraštva in vse hude volje

Duha nečistosti

Treska in hudega vremena

Šibe potresa

Kuge, lakote in vojske

Večne smrti

Po skrivnosti svojega svetega učlove¬
čenja

Po svojem prihodu

Po svojem rojstvu

Po svojem krstu in svetem postu

Po svojem križu in trpljenju

Po svoji smrti in svojem pokopu

Po svojem svetem vstajenju

Po svojem čudežnem vnebohodu

208

Po prihodu tolažnika Svetega Duha
Na dan sodbe

Mi grešniki — prosimo te, sliši nas!
Prizanesi nam — itd.

Odpusti nam,

Pripelji nas k pravi pokori,

Vladaj in ohrani svojo sveto Cerkev,
Ohrani apostolskega pastirja in vse cer¬
kvene stanove v svoji sveti veri,
Ponižaj sovražnike svete Cerkve,

Varuj našega cesarja,

Daj krščanskim kraljem in oblastnikom
mir in pravo soglasje,

Daj vsemu krščanskemu ljudstvu mir in
edinost,

Potrdi in ohrani nas vse v svoji sveti
službi,

Povzdigni naše misli k nebeškim že¬
ljam,

Povrni vsem našim dobrotnikom z več¬
nimi darovi,

Reši duše naše in naših bratov, sorodni¬
kov in dobrotnikov večnega pogub¬
ljenja,

Daj in ohrani sad zemlje,

Daj vsem vernim dušam večni pokoj,
Usliši nas,

Sin božji,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
prizanesi nam, o Gospod!

209

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš ,.. (dalje tiho).

V. In ne vpelji nas v skušnjavo.

O. Temveč reši nas hudega.

Molitev k presv, Rešnjemu Telesu

se moli, kadar je izpostavljeno.

V. Kruh iz nebes si jim podelil,
(Aleluja.)

O. Ki ima vso sladkost v sebi. (Ale¬
luja.)

Molimo,

O Bog, ki si nam v čudežnem za¬
kramentu spomin svojega trpljenja za¬
pustil, daj nam, Te prosimo, svete skriv¬
nosti Tvojega telesa in Tvoje krvi tako
častiti, da bomo sad Tvojega odrešenja
vedno v sebi čutili. Ki živiš in kraljuješ
od vekomaj do vekomaj.

O. Amen.

210

Navadne molitve po litanijah.

Psalm 69.

O Bog, pridi mi na pomoč; Gospod,
hiti mi pomagat.

Osramočeni naj bodo in naj se sra¬
mujejo, * kateri mi strežejo po življenju.

Zavrnejo naj se in sram jih bodi,
kateri mi hudo žele,

Zavrnejo naj se hitro osramočeni,
kateri se mi posmehujejo.

Radujejo in vesele naj se v Tebi vsi,
kateri Te iščejo; * in kateri ljubijo:
Tvoje odrešenje, naj vedno govore:
Hvaljen bodi, Gospod!

Jaz pa sem revež in siromak, * Bog,
pomagaj mi.

Moj pomočnik in moj odrešenik si
Ti, * Gospod, nikar se ne mudi!

Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu
Duhu; * kakor je bilo v začetku, tako
zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

V. Pomagaj svojim služabnikom,

O, ki v Tebe zaupajo, moj Bog.

V. Bodi nam, Gospod, močen stolp,

O. pred sovražnikom.

V. Nič naj ne opravi sovražnik
pri nas.

O. In sin krivice naj se ne loti nam
škodovati.

211

V. Gospod, ne ravnaj z nami po
naših grehih,

O. In ne povračuj nam po naših
hudobijah,

V, Molimo za našega papeža I.

O, Ohrani ga, Gospod, poživljaj in
osrečuj ga na zemlji, in ne daj ga v roke
njegovih sovražnikov,

V. Molimo za našega škofa I.

O, Gospod, ohrani in varuj ga vsega
hudega.

V, Molimo za našega cesarja I,

O. Ohrani, Gospod, našega cesarja
in usliši nas na dan, ko kličemo k Tebi,

V, Molimo za svoje dobrotnike,

0, Povrni milostno, Gospod, vsem,
ki nam zavoljo Tvojega imena kaj do¬
brega store, z večnim življenjem.

V. Molimo za verne duše v vicah.

O. Gospod, daj jim večni mir in po¬
koj, in večna luč naj jim sveti,

V. Naj počivajo v miru,

O, Amen.

V. Molimo za svoje brate, katerih
ni tukaj.

O. Pomagaj svojim služabnikom, ki
v Tebe zaupajo, moj Bog.

V. Pošlji jim, Gospod, pomoč iz sve¬
tišča.

O. In varuj jih s Siona.

212

V. Gospod, usliši mojo molitev.

O. In moje klicanje naj pride k Tebi.

Molimo.

O Bog, ki Ti je lastno, da vedno
usmiljenje skazuješ in prizanašaš, sprej¬
mi naše prošnje, naj nas in vse Tvoje slu¬
žabnike, katere veže grehov veriga, mi¬
lostno odveže Tvoje dobrotno usmiljenje.

Usliši, prosimo, Gospod, naše po¬
nižne prošnje in odpusti nam grehe, ki
se Ti jih obtožimo, da nam z odpušče-
njem vred dobrotljivo mir podeliš.

Skaži nam milostno, Gospod, svoje
neizrekljivo usmiljenje, da nas vseh
grehov odvežeš, in kazni, ki jih zanje
zaslužimo, rešiš.

O Bog, ki Te greh razžali in pokora
potolaži, ozri se milostno na molitev
svojega ljudstva, ki Te ponižno prosi; in
odvrni šibe svoje jeze, ki jih za svoje
grehe zaslužimo.

Vsemogočni večni Bog, usmili se
svojega služabnika, našega papeža I., in
vodi ga v svojem usmiljenju po potu
večnega življenja, da bo, kar je Tebi
prijetno, s Tvojo pomočjo želel in z vso
močjo izvrševal.

O Bog, pastir in vladar vseh vernih,
glej milostno na svojega služabnika,

213

našega škofa I., ki si ga za pastirja naši
škofiji postavil; podeli mu, da bo tistim,
črez katere je postavljen, z besedo in
dejanjem koristil, in tako s čredo, ki mu
je izročena, dosegel večno življenje.

Prosimo, vsemogočni Bog, naj Tvoj
služabnik, naš cesar I., ki je po Tvojem
usmiljenju sprejel cesarsko vladarstvo,
tudi raste v vseh čednostih, da bo, z
njimi lepo ozaljšan, mogel greha se va¬
rovati, sovražnike zmagovati in k Tebi,
ki si pot, resnica in življenje, v milosti
dospeti.

O Bog, ki od Tebe izhajajo svete
želje, dobre misli in pravična dela, daj
svojim služabnikom tak mir, ki ga svet
ne more dati, da bodo naša srca Tvojim
zapovedim vdana, in da bodo časi po
zatrtem strahu pred sovražniki s Tvojo
pomočjo varni in mirni.

Užgi, Gospod, naša srca z ognjem
Svetega Duha, da Ti bomo s čistim
telesom služili in z neomadeževanim
srcem dopadli.

O Bog, Stvarnik in Odrešenik vseh
vernih, podeli dušam svojih služabnikov
in služabnic odpuščenje vseh grehov, da
usmiljenje, ki so ga vedno želele, s po¬
božnimi prošnjami dosežejo.

214

Začni, prosimo, Gospod, naša deja¬
nja s svojim navdihovanjem in spremljaj
jih s svojo pomočjo, da se vse naše
molitve in vsa naša dela vselej po Tebi
začno in po Tebi začeta končajo.

Vsemogočni večni Bog, ki gospo¬
duješ nad živimi in mrtvimi, in se usmi¬
liš vseh, o katerih veš, da bodo Tvoji
po veri in dobrih delih, ponižno Te pro¬
simo, naj vsi, za katere smo se namenili
moliti, ki še žive ali pa so se že s sveta
ločili, po prošnjah vseh Tvojih svetnikov
iz usmiljenja Tvoje dobrote odpuščenje
vseh svojih grehov dosežejo. Po Go¬
spodu našem, Jezusu Kristusu, Tvojem
Sinu, ki s Teboj živi in kraljuje v edi¬
nosti Svetega Duha, Bog od vekomaj do
vekomaj.

0. Amen.

V, Gospod z vami.

O. In s tvojim duhom,

V. Vsemogočni in usmiljeni Bog naj
nas usliši,

O. Amen.

V. In verne duše naj po milosti
božji počivajo v miru.

O. Amen.

Oče naš, Češčena Marija. (Trikrat.)
Čast bodi.

215

Litanije sv. Jožefa.

Gospod, usmili se nas!

Kristus, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kristus, sliši nas!

Kristus, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!
Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog Sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sveta Marija, prosi za nas!
Sveti Jožef,

Slavni sin Davidov,

Luč očakov,

Ženin božje Porodnice,

Čisti varih Device,

Rednik Sinu božjega,
Skrbni branitelj Kristusov,
Glavar svete Družine,

Jožef najpravičnejši,

Jožef najčistejši,

Jožef najmodrejši,

Jožef najsrčnejši,

Jožef najpokornejši,

Jožef najzvestejši,

Ogledalo potrpežljivosti,
Ljubitelj uboštva,

Zgled delavcev,

Kras domačega življenja,

216

Varih devic,

Steber družin,

Tolažnik siromašnih,

Up bolnikov,

Zavetnik umirajočih,

Strah hudobnih duhov,

Zaščitnik svete Cerkve,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
prizanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta,
usmili se nas!

V. Postavil ga je za gospodarja svoji
hiši.

O. In za vladarja vsej svoji posesti.

Molimo,  0 Bog, ki si v neizrek¬
ljivi previdnosti blaženega Jožefa mi¬
lostno izvolil za ženina svoje presvete
Matere, daj nam, Te prosimo, da bomo
njega, ki ga za variha častimo na zemlji,
imeli za priprošnjika v nebesih. Ki živiš
in kraljuješ od vekomaj do vekomaj.

O. Amen.

217

Sv. križev pot

sv. Leonarda Porto-Mavriškega,
Priprava.

O pridite, stvari,
kaj, glejte, se godi:

Edini božji Sin
strašno za nas trpi.

Molimo. Začni, prosimo, Gospod,
naša dejanja s svojim navdihovanjem, in
spremljaj jih s svojo pomočjo, da se vse
naše molitve in vsa naša dela vselej po
Tebi začno in po Tebi začeta končajo.
Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

(Kesanje.)  Usmiljeni Jezus, lju¬
bim Te nad vse, ker si neskončno po¬
poln in vse ljubezni vreden; iz vsega
srca se kesam, da sem Te razžalil, o
največja dobrota.

(Namen.)  Darujem Ti ta sveti
križev pot v čast tistega — trpljenja
polnega pota, po katerem si hodil zame
ubogega grešnika. Prejeti želim svete
odpustke in moliti na vse tiste namene,
za katere so bili podeljeni. O Jezus,
sprejmi jih zame in po rokah Marije
Device za uboge verne duše v vicah
(zlasti za , . J

1  Naredi namen, en popolni odpustek pre¬
jeti zase, druge vse pa daruj vernim dušam,

218

Daj mi, Gospod, po tem križevem
potu doseči v tem življenju Tvojo milost,
po smrti pa večno zveličanje. Amen.

Prva postaja.

Razbičan, zapljuvan
in kronan, zasramovan
pred sodni stol zdaj gre,
nedolžen v smrt izdan.

Pilat obsodi Jezusa k smrti,

V. Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj občudovanja vredno po¬
nižnost nedolžnega Jezusa, ko je poslu¬
šal in sprejel krivično sodbo. Vedi, da
so hudobije tvojega jezika
bile tiste lažnive priče, ki so preslepile
sodnika, da je nedolžnega Jezusa ob¬
sodil k smrti. Obrni se torej k svojemu
ljubezni polnemu Bogu in vzdihni bolj s
srcem kakor z usti:

O moj ljubi Jezus, kako neizmerna
je Tvoja ljubezen! Torej za tako ne¬
vredno stvar se ponižaš, da zavoljo nje
greš v ječo, sprejmeš vezi in udarce in
se daš celo obsoditi k tako. sramotni

katerim želiš pomagati. Lepa navada je, vse
odpustke darovati Mariji Devici, da jih ona
obrne v prid tistim dušam, katerim najbolj želi.

219

smrti. Oh, to me mora zadeti v srce
in ganiti h kesanju nad tolikimi grehi
mojega jezika; studijo se mi in bridko
jih obžalujem.  Zato bom po vsem
tem križevem potu prosil in klical: Moj
Jezus, usmiljenje! Moj Jezus, usmi¬
ljenje!

Oče naš. Češčena Marija.

V, Usmili se nas, o Gospod!

O, Usmili se nas!

Druga postaja.

Glej, križ Mu nalože
na ranjene rame;
objame ga voljno
in nese vseh dolge.

Jezus vzame križ na svoje
rame,

V. Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako je dobri Jezus rado-
voljno objel sveti križ, in s kakšno
krotkostjo je prenašal udarce in žalitve
hudobnega ljudstva. Ti pa ves nepo¬
trpežljiv bežiš pred križem,
kar le moreš, Ali ne veš, da brez križa
ne prideš v nebesa? Žaluj vendar nad
svojo slepoto, obrni se k svojemu
Gospodu in reci:

220

Ne Tebi, o Jezus, ampak meni se
spodobi težki križ, ki so Ti ga naložili
moji grehi! Ljubi Zveličar, daj mi moč,
da bom voljno objel vse križe,
ki jih zaslužijo moje velike pregrehe.
Daj mi tudi milost, da se ločim s tega
sveta v ljubezni do svetega križa; goreč
od te ljubezni naj tudi jaz želim, kakor
Tvoja služabnica sveta Terezija: Trpeti
ali umreti! Umreti ali trpeti!

Oče naš. Češčena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

Tretja postaja.

Opešal je v močeh,
podre Ga križ, naš greh,
vtopljen v dolge sveta,
leži potrt na tleh.

Jezus pade prvič pod križem.

V. Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako Jezus, zavoljo iz¬
gube toliko krvi oslabljen, prvič pade
pod križem. Glej, kako Ga s pestmi
bijejo in z nogami sujejo. In vendar po¬
trpežljivi Jezus ne odpre svojih ust,
ampak trpi in molči. Ti si pa že za¬
voljo lahkih križev nevo¬
ljen,  godrnjaš, se pritožuješ in morda

221

celo preklinjaš! Odpovej se vendar
svoji nepotrpežljivosti in svojemu na¬
puhu, in prosi svojega Gospoda, rekoč:

0 preljubeznivi Odrešenik! Glej,
pred Tvojimi nogami kleči nesrečen
grešnik. Kolikokrat in kako hudo sem
grešil! 0 Jezus, podaj mi v pomoč svojo
sveto roko. Pomagaj, da ves čas svojega
življenja več ne padem v smrt¬
ni greh,  in da si tako zagotovim po
smrti večno zveličanje.

Oče naš. Češčena Marija,

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

Četrta postaja.

O žalostni spomin,
ko sreča Mater Sin,
bridkosti meč ji gre
do Srca globočin.

Jezus sreča svojo žalostno
Mate  r.

V. Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, kolika bolečina je presunila
Srce Jezusu, in kolika bridkost je za¬
dela Srce Matere Marije, ko sta se
srečala! »O nehvaležna duša,« — ti
kliče žalostno Mati — »kaj ti je storil
moj Sin?« In v bolečinah te vpraša

222

Jezus: »Kaj ti je storila moja Mati? O
zapusti vendar svoj greh, ki je
kriv najine tolike bridko¬
sti!«  Grešnik, kaj praviš na to? —
Zdihni iz srca in reci:

O božji Sin Marijin! O presveta
Mati Jezusova! Potrt in skesan klečim
pri vajinih nogah. Zakaj jaz sem kriv
vajine žalosti; s svojimi grehi sem brusil
meč, ki je ranil vajini Srci. Ves
osramočen in skesan vaju
prosim: Odpustita  mi:  Usmi¬
ljenje, o Jezus, usmiljenje, o Marija!
Podelita mi milost, da vaju ne bom žalil
nikdar več, in da bom s sočutjem
premišljeval  vajino trpljenje in
vajine bolečine.

Oče naš. Češčena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

Peta postaja.

Omagal Jezus je
od teže križeve;

O Simon, sprejmi križ,

Gospoda usmili se!

Simon iz Cirene pomaga
Jezusu križ nositi,

V. Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

223

Premišljuj, da si ti, kakor ta Simon,
ker si preveč vdan sladnostim
tega sveta in zato križa ne nosiš iz lju¬
bezni do Jezusa, ampak le z nevoljo,
ker se ga ne moreš ubraniti. Vzdrami že
vendar svoje srce in usmili se svojega
težko obloženega Gospoda! Sprejmi
radovoljno vse težave, ki ti jih pošilja
nebeški Oče, in prizadevaj si, ne samo
potrpežljivo jih nositi, ampak zanje Bogu
tudi hvalo dajati. Moli torej in reci:

O moj preljubeznivi Jezus! Zahva¬
lim Te za premnoge priložnosti, ki mi
jih daješ, da bi mogel zate trpeti
in zase kaj zaslužiti,  O moj
Bog, daj mi milost, da bom vse križe
tega življenja potrpežljivo
nosil  in si s tem pridobil večnih do¬
brot.  Daj, da bom tukaj s Teboj žalo¬
val, po smrti pa s Teboj v nebesih
kraljeval.

Oče naš. Češčena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod!

0. Usmili se nas!

Šesta postaja.

S prtom Veronika
obriše Jezusa,
zato ji da spomin
obličja svetega.

224

Veronika poda Jezusu potni

prt.

V. Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Glej in premišljuj na prtu presveto
obličje svojega Zveličarja, in ginjen od
ljubezni do Njega, si prizadevaj, vtis¬
niti si globoko v srce Nje¬
govo podobo.  Srečen boš, ako boš
živel s to podobo v srcu; in nad vse
srečen boš, ako boš s to podobo v srcu
stopil tudi v večnost. Da boš pa vreden
tolike milosti, se obrni k svojemu Go¬
spodu in Ga prosi, rekoč:

O moj trpeči Zveličar! Prosim Te,
vtisni v moje srce podobo svojega sve¬
tega obličja, da bom vedno nate
mislil, Tvoje bridko trplje¬
nje imel pred očmi in ob¬
žaloval svoje grehe.  O Jezus,
zavoljo Tebe hočem svojo dušo napol¬
njevati z bridkostjo, in svoje grešno
življenje hočem objokovati do smrti.

Oče naš. Češčena Marija,

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

Sedma postaja.

Slabosti ves prevzet
Zveličar pade spet:

225

oh, grehi Ga teže,
ki jih ponavlja svet.

Jezus pade drugič pod križem,

V. Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako Jezus, tvoj Gospod
in Odrešenik, na zemlji leži, oslabljen
od bolečin, teptan od svojih sovražnikov
in zasramovan od razdivjanega ljud¬
stva. Pomisli, da Ga je ponižala tvoja
prevzetnost  in vrgel tvoj na¬
puh.  Zapusti vendar svoj greh in z
bridkim kesanjem nad svojo pretek¬
lostjo skleni, da boš v prihodnje poniž-
nejši. Reci s skesanim srcem:

O presveti moj Odrešenik! Vidim
sicer, da pod težkim križem potrt ležiš
na zemlji, vendar Te molim in častim
kakor svojega vsemogočnega Boga. Iz
ljubezni do Tebe sklenem zati¬
rati svojo prevzetnost.  Očisti
mi srce vseh ošabnih, častiželjnih in
samoljubnih misli. Podpiraj me s svojo
milostjo, da vse poniževanje sprejmem
z voljnim srcem, in da tako zaslužim, s
Teboj povišan biti v nebeškem kraljestvu.

Oče naš. Češčena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

Sv. Anton.

12

226

Osma postaja.

Usmiljene žene,
ne jokajte za me,
le zase in svoj rod
točite zdaj solze.

Jezus tolaži jeruzalemske
žene,

V. Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo.

0. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako zelo ti je treba žalo¬
vati: najprej zavoljo Jezusa, ki toliko
zate trpi; in potem še zavoljo sebe, ki
si tako n e h v a le ž e n, da se hočeš
le veseliti in ne nehaš Njega žaliti. Kako
moreš ostati še trd, če premisliš, kaj
tvoj Odrešenik zate trpi. Poglej, kako
je Jezus milostljiv do žalostnih žen.
Obrni se k Njemu tudi ti z zaupanjem,
in moli s skesanim srcem:

O moj ljubeznivi Zveličar! Zakaj se
moje srce ne razjoka od žalosti! Solz
prosim, o Jezus, solz žalovanja
in sočutja,  da dosežem tako usmi¬
ljenje, kakor si ga skazal žalujočim že¬
nam, O Gospod, ozri se name z milost¬
nimi očmi, da bom po svoji smrti tudi
jaz Tebe poln tolažbe mogel videti.

Oče naš. Češčena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O, Usmili se nas!

227

Deveta postaja.

Zveličar omedli,
pod križem spet leži;
o trdo srce, glej,
tvoj greh Ga žalosti.

Jezus pade tretjič pod križem.

V. Moiimo Te, Kristus, in Te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, s koliko bolečino Jezus
tretjič pade pod križem. Glej, kako Zve¬
ličarja, to krotko in nedolžno Jagnje,
neusmiljeno sujejo in semtertja vlačijo.
O nesrečni greh, ki samega Sinu
božjega tako grozovito" mu¬
čiš!  Grešnik, ali ni tvoj ves potrti
Jezus vreden tvojih solz? Reci torej z
žalostnim srcem;

Vsemogočni Bog, ki držiš s svojim
prstom nebo in zemljo, kdo Te je tako
neusmiljeno vrgel? Oh, to so storile
pregrehe, v katere sem se
vračal, in krivice, ki sem
jih ponavljal.  Od grehov ni ne¬
hala moja hudobnost, in tako sem z
njimi množil Tvoje bolečine. Toda po¬
glej, o Gospod, zdaj skesan  klečim
pri Tvojih nogah in s Tvojo milostjo
trdno sklenem: Ne bom grešil

nikdar več, moj Bog, nikdar
več!

12 '

228

Oče naš. Češčena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

Deseta postaja.

Ko pride na goro,
obleko Mu vzemo,
in za dolge sveta
še žolča Mu dado.

Jezusa slečejo in Mu ponu¬
dijo vina z žolčem mešanega.

V. Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, moja duša, kako Jezusa
vsega ranjenega zdaj še slečejo, in kako
Mu ponudijo grenke pijače. Poglej, kako
Gospod trpi za tvojo nesramež¬
ljivost in nezmernost.  Ali Ga
moreš pogledati brez sočutja?
Poklekni k nogam svojega tako osramo¬
čenega Zveličarja in reci:

O žalostni Jezus, kolik je razloček
med Teboj in menoj! Ti si ves ranjen, s
krvjo oblit in poln grenkosti, jaz pa ves
v prijetnosti, ničemuren in poln slad-
nosti, ali vsaj želim tak biti. Oh, jaz
nisem na pravi poti! Moj Bog, daj mi
milost, da izpremenim svoje
življenje,  in ogreni mi vse posvetne
prijetnosti, da bom namesto njih odslej

229

želel okušati le bridkosti Tvojega trp¬
ljenja, in da bom tako vreden uživati
kdaj s Teboj nebeško veselje.

Oče naš. Češčena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

Enajsta postaja.

Na križ Ga polože,
razpno roke, noge,
in ostri Mu žeblji
spet rane narede.

Jezusa pribijejo na križ.

V, Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj neizrekljive bolečine, ki
jih je občutil Jezus, ko so Mu na rokah
in nogah meso in žile z žeblji prebodli.
Kako je to, da se tvoje srce ne potopi
v žalosti, ko vidiš, da tvoji grehi
tako neusmiljeno mučijo Zve¬
ličarja!  Žaluj vsaj zdaj nad svojimi
grehi in moli:

O dobrotljivi, zavoljo mene križani
Jezus! Presuni vendar moje trdo srce s
sveto ljubeznijo do Tebe. In ker so moji
grehi krivi, da so ostri žeblji Tvoje roke
in noge prebodli ter pribili na križ, daj
mi to milost, da dušna bolečina
prebode tudi moje srce in

230

na križ pribije vse moje
hude želje. Naj bom v življenju in
smrti s Teboj križan, v nebesih pa s
Teboj poveličan.

Oče naš. Češčena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

Dvanajsta postaja.

Na križu Bog visi
in sveta teče kri:
za nas umira Bog, —
žalujte vse stvari!

Jezus umrje na križu.

V. Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Povzdigni svoje oči in premišljuj,
kako tvoj Odrešenik na križu visi in
umira. Glej, kako smrtno bled je Njegov
sveti obraz. Poslušaj, kako prosi od-
puščenja tistim, ki Ga križajo in žalijo.
Skesanemu razbojniku obljubi sveti raj;
svojo Mater izroči Janezu in svojo dušo
priporoči nebeškemu Očetu. Slednjič
nagne glavo in umrje. — Tako je torej
tvoj Odrešenik umrl;  umrl na križu
zavoljo tebe!  O moja duša, glej
mrtvo obličje Zveličarjevo, in ne hodi
proč drugače, kakor le z globokim

231

kesanjem. Objemi sveti križ in vzdihni
k Jezusu:

O ljubljeni Zveličar! Spoznal sem,
da so moji grehi Tebi vzeli življenje.
Nisem vreden Tvojega usmiljenja, ker
sem Te križal. Ali, koliko tolažbo čuti
moja duša, ko slišim, da na križu moliš
tudi za tiste, ki so Te križali! Kaj naj
torej storim zate, ki si toliko storil
zame! Glej, moj Bog, zavoljo Tebe
odpustim vsem,  ki so me kdaj
razžalili, in želim dobro vsem
ljudem.  Tako upam, da bom srečno
umrl v Tvoji ljubezni, kakor skesani
grešnik, ki je umiral na Tvoji desnici in
slišal Tvoje besede: Danes boš z menoj
v raju.

Oče naš. Češčena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

Trinajsta postaja.

O Mati žalostna,
ki ljubiš Jezusa,
objemlješ zadnjikrat
Sinu zdaj — mrtvega.

Jezusa snamejo s križa in
polože Mariji v naročje.

V. Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

232

Premišljuj, kako oster je bil meč
bolečin, ki je prebodel Srce Marijino,
ko je vzela v naročje svojega mrtvega
Sina. Ko Ga je gledala vsega ranjenega,
so se ji ponovile vse bolečine njenega
rahločutnega Srca, Ali kaj je bil ta meč,
ki jo je ranil? Greh je bil, ki je
vzel življenje ljubljenemu
Sinu.  Obžaluj torej svoj nesrečni greh,
združi svojo žalost s solzami žalostne
Matere Marije in reci:

O Kraljica mučencev, kdaj bom vre¬
den, prav spoznati tvoje bolečine! Kdaj
bom vreden, tvojo žalost v srcu nositi
in s teboj trpeti! 0 nebeška Gospa, iz¬
prosi mi milost, da bom vedno žaloval
zavoljo svojih grehov, ki so tebi pri¬
zadeli toliko trpljenja. Naj s teboj
tukaj žalujem in trpim, upam
in ljubim,  potem pa v tvojem var¬
stvu umrjem in pridem v tvojo družbo.

Oče naš. Češčena Marija.

V, Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

Štirinajsta postaja.

Bridko objokovan
je Jezus v grob dejan;
o grešnik, moli Ga,
tvoj greh je zdaj opran.

233

Jezusa polože v grob.

V. Molimo Te, Kristus, in Te hvalimo.

O. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premišljuj, kako so žalovali in jokali
sveti Janez, Marija Magdalena in vsi
prijatelji Jezusovi, ko je bilo Njegovo
telo v grob položeno. Najbolj pa premiš¬
ljuj, kako neutolažljivo bridkost je čutilo
Srce Matere Gospodove, ko je videla,
da nima več ljubega Sina. Ko v duhu
gledaš njene solze, se moraš pač sramo¬
vati, da si med svetim križevim potom
kazal tako malo sočutja.
Vzdrami se vsaj zdaj pri zadnji postaji!
Poljubi spoštljivo kamen svetega groba,
položi v duhu vanj svoje srce in v bridki
žalosti moli k svojemu Gospodu:

O usmiljeni Jezus, ki si hotel iz lju¬
bezni do mene sprejeti tolike bolečine
križevega pota, molim Te v grobu leže¬
čega. Po zasluženju svojega trpljenja mi
podeli milost, da prejmem za popotnico
v večnost — Tvoje presveto R e š n j e
Telo;  moje zadnje besede naj bodo:
»Jezus, Marija, Jožef«;  in naj
bo, kakor Tvoj, tudi moj zadnji vzdihljaj:
»Oče, v Tvoje roke izročim
svojo dušo.«  Z živo vero, trdnim
upanjem in gorečo ljubeznijo naj s Teboj

234

in za Tebe umrjem, da pridem s Teboj
uživat veselje od vekomaj do vekomaj.

Oče naš. Češčena Marija.

V. Usmili se nas, o Gospod!

O. Usmili se nas!

Sklep.

0 Jezus, hvali naj
ves svet Te vekomaj.

Po svojem križu nam
podeli sveti raj.

Molimo !

O Bog, ki si z drago krvjo svojega
edinorojenega Sinu hotel posvetiti križ
v znamenje življenja, prosimo Te, daj,
da se bodo vsi, ki se vesele poveličanja
svetega križa, veselili povsod tudi Tvo¬
jega varstva. Po Kristusu, Gospodu
našem.

O. Amen.

Molitev za duše v vicah.

Usmiljeni Bog, Stvarnik in Odreše¬
nik vseh vernih, odpusti ubogim dušam,
ki Te zdaj ljubijo, pa Te zavoljo časne
kazni ne smejo gledati. Sprejmi v zado¬
ščenje moje prošnje in moje trpljenje.
Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Oče naš .. , Češčena Marija . . .

235

Psalm  12  9,

Iz globočine kličem k Tebi, Gospod;
Gospod, usliši moj glas.

Naj poslušajo Tvoja ušesa glas moje
prošnje.

Ako boš gledal na grehe, Gospod,
— Gospod, kdo bo obstal?

Toda pri Tebi je sprava, in zavoljo
Tvoje postave zaupam v Tebe, Gospod.

Moja duša se zanaša na Njegovo
besedo, moja duša zaupa v Gospoda.

Od jutranje straže pa do noči naj
Izrael zaupa v Gospoda.

Zakaj pri Gospodu je usmiljenje in
pri Njem je obilno odrešenje.

In On bo Izraela odrešil od vseh
njegovih hudobij.

V. Gospod, daj jim večni mir in
pokoj.

O. In večna luč naj jim sveti.

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

Gospod, usmili se.

Kristus, usmili se.

Gospod, usmili se.

V. Oče naš ... (Dalje tiho.)

V. In ne vpelji nas v skušnjavo.

O. Temveč reši nas hudega.

V. Od vrat peklenskih —

236

O. Reši, Gospod, njih duše.

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

V, Gospod, usliši mojo molitev.

O. In moje klicanje naj pride k Tebi.

V. Gospod z vami,

O. In s Tvojim duhom.

Molimo.  O Bog, Stvar n i k  in Od¬
rešenik vseh vernih, podeli dušam svojih
služabnikov in služabnic odpuščenje
vseh grehov, da usmiljenje, ki so ga
vedno želele, s pobožnimi prošnjami
dosežejo. Ki živiš in kraljuješ od veko¬
maj do vekomaj.

O. Amen,

V. Gospod, daj jim večni mir in
pokoj.

O. In večna luč naj jim sveti.

V. Naj počivajo v miru.

O. Amen.

Za rajne stariše.

O Bog, ki si nam zapovedal očeta
in mater spoštovati, usmili se dobrot¬
ljivo duš mojega očeta in moje matere,
odpusti jim grehe in daj, da jih bom
videl v veselju večne slave. Po Kristusu,
Gospodu našem. Amen,

KAZALO.

Stran

Predgovor k slovenski izdaji.III

Prvi del.

Kratek življenjepis sv. Antona Padovanskega.

Dostavek o nekaterih čudežih, ki so se
zgodili na priprošnjo sv. Antona po nje¬
govi smrti.  29

Drugi del.

češčenje sv. Antona.

Pobožnost deveterih ali trinajsterih torkov
v čast sv. Antonu Padovanskemu ... 63

a) Kako je nastala ta pobožnost ... 63

b)  Kako naj se opravi pobožnost deve¬

terih ali trinajsterih torkov v čast sve¬
temu Antonu.66

c) Molitve in pobožnosti, ki naj se opra¬
vijo devet ali trinajst torkov ... 68

Molitev, s katero si izberemo sv. Antona

za zaščitnika.69

Jutranja molitev v čast sv. Antonu ... 69

Molitev v začetku pobožnosti trinajsterih .

torkov.70

Molitev, če nas Bog še ni uslišal ... 81

Zahvala za prejeto milost.81

Slavospev v čast sv. Antonu Padovanskemu 82
Slavospev sv. Antonu kot navadna molitev 84

Stran

Molitev ob sklepu pobožnosti.85

Molitev k detetu Jezusu v naročju sv. An¬
tona .86

Molitev k sv. Antonu.89

Devet molitev k sv. Antonu.92

Molitev pred altarjem sv, Antona ... 96

Molitev pred podobo sv, Antona ....  97

Trinajst molitev v čast sv. Antonu ... 99

Molitve v proslavo veselja, ki ga je užil

sv, Anton na zemlji.106

Enajst molitev v spomin enajsterih let, ki
jih je preživel sv. Anton v redu sv. Fran¬
čiška .109

Dnevnice v čast sv. Antonu Padovanskemu 114
Pobožna vaja, pri kateri se trikrat poklekne

v čast sv. Antonu.124

Trinajst pobožnih molitev v čast sv. An¬
tonu Padovanskemu.126

Molitev k sv. Antonu Padovanskemu za

kako posebno milost.131

Prošnja k sv. Antonu za posebno milost . 132

Molitev za „Kruh sv. Antona".133

Blagoslov sv. Antona zoper napade hudob¬
nega duha ..133

I. Bratovščina v čast sv. Antona Padovan-

skega.134

II. ,,Kruh sv. Antona".137

1. Začetek pobožnosti.138

2. Opravičenost pobožnosti.139

3. Kako treba opraviti pobožnost . , 146

Tretji del.

Molitvenik.

Jutranja molitev.151

Večerna molitev.152

Prva sv. maša.154

Stran

Druga sv. maša.169

Spovedne molitve.173

Obhajilne molitve.178

Litanije presv. imena Jezusovega ....  184

Litanije presv. Srca Jezusovega ....  190

Lavretanske litanije Matere božje . . . 195

Litanije vseh svetnikov.204

Litanije sv. Jožefa.215

Sv. križev pot.217

Molitev za duše v vicah.234

= 00 =

f

■!»S®|§fSS

wm


■ V:.

'




M

mm

;r-,; /n::


ffiSg^ili: ;J


>;'

ps |3 HE ' ; ,*« ^