Poiitični ogled. Avstrijske defele. Zavolj pričetja deželnib zborov 26. t. m. moral je državui zbor na vso snpo delati in je silno važuo postavo zastrau posojila 80 milijoiiov v dveb dueb zinotal, ko bi bilo najmenj dveh tjednov komaj za to. — Ker tudi za obravnavo proračuna časa ni bilo, we je ministerstvu dovolilo, da siue kakor do zdaj davke pobirati do meseca maja 1874. Finančni minister je — kakor smo zadnjič ob kratkem omeuili — prav židaue volje predložil proračun za 1. 1874, češ, da bo nad 2 milijona potroskov manj od letos. Bilo bi to zuamenje boljšega tinančnega stanja. Pa ravno uarobe je! Piav za piav menjka za pribodnje leto 23,500.000 gold., vrh tega še pa nov dolg 80 milijonov v srebru! Miaister namreč šteje nicd dohodke pribodujcga leta tudi kasin ostanek od t. 1. z 21 milijoni in pa dobitek iz prodanega državn e g a i m e t k a z 2,500.000 gld., kar pa n i s o dobodki, marveč zin.anjšanje pribodkov v pribodujem letu, ker nič v ka.«i ne ostane in se uepremakljiv imctck proda. Dokler pravi dohodki iz davščin iu drugib pridobitev nad stroški ne stojč, ui finančnega zboljšanja, posebno pa tako dolgo nc, doklcr se ne morcjo davki izdatno znižati. Tedaj nikjer ustavakom slave lavorik ne zeleni! Prvosednik drž. zbora je opomnil nenavzoče poslance (iz Ceskega, Moravskega in Predarlskega), naj pirdejo alj pa svojo uenavzo(3uost opravičijo. Moravciso že odgovorili in sicer blizo tako le: Dozdaj še nismo uteguili priti, ker stno doma imeli dovolj opraviti z volitvami v dež. zbor. In ker smo tudi vedli, da niora diž. zbor kmalu prenebati, se nam ni mudilo na Duuaj. Tako smo tedaj za zdaj opravičeni. Kaj pa bo po novem letu, bomo potem povedali, ker imamo več raz1 o g o v, zakaj da smo doma. Adresa se je po dvadnevuem pričkanji po 'Herbstovi osuovi nesprcmcnj ena od večine sprejcla; uas]>roti so glasovali poslanci ,,pravue"  strauke, Poljaci iu Mladoslovenci pod dr. Razla-  ovim vodstvom.  V 7. seji dr. zb. je bil na vrsti Lienba- cberjev in tovarišev predlog, da se naj izbere iz vse zbornice poseben odbor, ki bo preiskaval uzioke finančnega poloma, in potem še le nasvetoval, kako in kaj ? Zastonj so bile vse besede; čeravuo uo tudi liberalci spozuali, da je predlog moder, ga je vendar večina vrgla pod klop, prav po nasvetu vladne ,,N. fr. Pr.," ki je par dni po-  prej svojim ucencem na ušesa klepetala: Vrzite predlog pod mizo, ako nočete brez ,,državne ponioči'" ostati. — V nedeljo in pondeljck je bila razpiava zastran posojila 80 milijonov. Za iu nasprotijih je mnogo govorilo, posebno pravna strauka se je krepko ncsrečne postave branila, ter po g. Hermanu, Lienbacberju in drugib posojilo pobijala; pa slcdnjič je tudi to postavo ustav^ška večina — s p r e j c 1 a z malimi spremembami. Med temi je vsaj ta, da sena borzne akcije sploli pomoč ne bo dobila. Za to preineinbo jib jc glasovalo 119, vsi naši poslanci, pa tudi mnogo od nasprotne stianke, med kterirni je tudi Brandstetter. Kasproti pa, t.j. za borzne papirje je glasovalo 116, med teuii 6 ministrov in tudi Seidl, ki je zopet s tem pokazal, kako da potrebe ljudstva pozna in ljudstvu na korist dela! — Ogersko. Ministia: Kerkapoly (finauce) in Tisza (kupčijstvo) sta odpoved cesarju izročila; šli bodo pa neki tudi drugi ministri, brž ko bodo končane svečanosti 251etnice cesavjevega vladanja. Vse ugiba, kdo bode stopil na čelo? Naj bolj se imenuje vodja, konservativne stranke, baron Sennyey. Če bo on prvosednik, potem utegne tudi — Andrassy nas zapustiti. Vnenje države. Narodna skupščina frau coska je 19. t. m. z večino 70 glasov doscdanjemu prvoseduiku, Mac-Mabonu, p o p o 1 n o oblast na 7 let podaljšala.