la praznikov dally Sunday« and Holiday! PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravaiâki praetor! : 2607 South Lawndala Av%[ Offica of Publication: 2087 South Lawndala Ava. Telephon», Kockwall 4004 LETO-YEAR XL Cona liaia )• tt.00 ■utter Januar/1«. I Mi. at Uta Um Act ol Coocrwa «I March 1 II» CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 9. JULIJA (JULY I). 1941 Subacrlptlon SI.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 193 Jugoslavija se lahko A coop lane* tor maumg at »paciaJ *aie ol poataao provtaoo tor upira ruskemu vplivu Obsodba maršala Tita ni presenetila ameriškega poslanika. Ruska komunistična stranka zavrnila povabilo Now York. 7. jul.—Cavendish Cannon, ameriški poslanik v Jugoslaviji, ki je dospel v New York iz Belgrada, je dejal pred časnikarji, da ruska obsodba maršala Tita, predsednika jugoslovanske vlade, ga ni presenetila. Cannon je odletel iz Belgrada, preden se je Tito postavil po robu Moskvi in Komin-formi. Iz New Yorka je odpotoval v Washington, kjer bo poročal predsedniku Trumanu o situaciji v Jugoslaviji. "Čeprav je Titova vlada v sporu z Moskvo in Kominformo, je Jugoslavija edina država, ki se lahko upira sovjetskemu vpUl-vu," je dejal Cannon. "Jugoslavija je najvažnejša in najmočnejša država med sateliti Sovjetske unije. Jugoslovani imajo stvari v redu in dobri obliki. Dosegli so velike uspehe v obnovi dežele. Na uspehe so ponosni." Na vprašanje, ali je kavsanje le igra Jugoslavije, da bi dobila ameriško pomoč na podlagi Mar-shallovega načrta, je Cannon odgovoril: "Nekaj je v tem. V ozadju so morda stvari, katerih ne vidi- „„ 9t mo. povabilo zavrnjeno, "ker se je osrecfnji odbor jugoslovanske komunistične stranke izrekel proti udeležitvi konfernce Kominforme, ki je bila prejšnji mesec v Bukarešti, Rumunija. Jugoslovanska komunistična stranka se je s tem izločila iz družine komunističnih strank." Krvavi izgredi o Singaporu Britska vlada se odločila za akcijo S ing a por, 7. jul. — Malajska federalna vlada skuša zatreti krvave izgrede v tem mestu in drugih krajih polotoka. Šest nadaljnjih oseb je bilo ubitih v zadnjih 24 urah. Policija poroča, da so gerilci udrli v naselbino Kulai v bližini Singapora in ubili tri Kitajce. Navalili so tudi na policijsko postajo, preden so jih vojaške čete pognale v džungle. V Jahori so gerilci ustrelili u-Na drugo vprašanje, ali si je' pravitelja kavčukarske planta Tito v resnici nakopal jezo Mos- ie. Neuradno poročilo trdi, da kve, je poslanik odgovoril: je bilo najmanj 50 ljudi ubitih "Ne vem, toda iz vsega, kar sem videl in opazil, izgleda tako." _ - in čez dvesto ranjenih v izgredih v zadnjih dneh. . L—do«. 7. jul. — William F London, 7. jul.—Radiopostaja|flare, minister za kolonije, je naznanil, da bodo storjeni koraki za zatiranje izgredov v Sin gaporu. On je govoril v zbor- v Moskvi je sinoči naznanila, da je ruska komunistična stranka zavrnila povabilo jugoslovanske komunistične* stranke, naj pošlje deleghte na njen kongres, ki se bo sestal v Belgradu 21. julija. Naznanilo dostavlja, da je bilb Predsednik Truman se ne bo podal Izjava generala Eisenhower ja povzročila konfuzijo Washington. D. C.. 7. jul.— Predsednik Truman je namignil, da se ne bo podal, čeprav mu nekateri voditelji demokratske stranke svetujejo, naj se izreče proti nominaciji kot kandidat. Izjava generala Eisenhowerja, da ni kandidat za noben političen urad, ga je osrčila. Truman je ponovil napoved, da bo nomi niran pri prvem glasovanju na konvenciji stranke v Philadel phijl. Izjava generala je povzročila konfuzijo med onimi demokrati, ki so apelirali nanj, naj postane kandidat za predsednika Združenih držav. Kljub izjavi se kampanja v prilog generalu nadaljuje. Frank Hague, vodja politične mašine demokratske stranke v New Jerseyju, je pozval Truma-na, naj pridobi Eisenhowerja za sprejetje nominacije. James Roosevelt, načelnik demokratske stranke v Califomiji, je nazna nil sklicanje seje, na keteri bo razprava o izberi kandidata, ki pa ne sme biti Truman. Izrazil je upanje, da »e Elsenhower ne bo obotavljal, temveč odzval pozivom, naj postane kandidat, ker se zaveda svoje dolžnosti. Senator McGrath. načelnik o-srednjega odbora demokratske stranke, je pozdravil izjavo Eisenhowerja. Dejal je. da se je general dejansko izločil kot kandidat. zaeno pa je napovedal, da Truman nomlniran na kon venci ji. McGrath je apeliral za enotnost v stranki in lojalnost Trumanu. On je niči lordov, ki so zahtevali pojasnila o izgredih. Hare je zanikal obdolžitve, da malajska administracija ni sto rila še ničesar za ustavitev iz gredov in restavriranje miru in reda. m jbeuon' V 1103. Act ol Oct. 4. iSlT, authoruad on Juna 4 ISIS Izraelska vlada zavrnila predlog Zborovanje poveljnikov arabskih armad Kairo. Egipt. 7. jul.—Vlada Izraela, židovske države v Palestini, je zavrnila predlog švedskega grofa Bernadotta glede miru. On je potem naznanil, da bo nadaljeval razgovore v prilog miru, čeprav se bodo bitke med Židi in Arabci .obnovile. Sklenjeno štiritedensko premirje med Židi in Arabci bo končano v petek. Grof je prevzel vlogo posredovalca med Židi in Arabci kot reprezentant Združenih narodov. On je dospel v Kairo iz Tel Aviva, kjer je sedež vlade židovske države. Moshe Sher-tok, zunanji minister, je obvestil grofa, da je vlada zavrnila njegov predlog. Bernadotte je tudi predlagal, naj Jeruzalem pride pod arabsko vlado, razglasitev Haife za svobodno mesto in reguliranje dotoka Židov v Palestino. Shertok je dejal, da so predlogi raVočv-rali vlado Izraela in da jih ne more sprejeti. Poročilo pravi, da so se poveljniki arabskih armad sestali na konferenci v Kairu. Možnost je. da bo na konferenci padla odločitev glede obnove bitk z Židi po končanju premirja. Taftov zakon ne krije malih podjetnikov? Pittsburgh, Pa. — Horace A. Ruckel, član vladnega delavske ga odbora, je odločil, da Taft Hartleyev zakon ne krije malih podjetnikov, katerih trgovina ne spada pod zakon meddržavne tr govine. Zadeva se je tikala Walterja J. Mentzerja, ki upo-sluje od dva do šest delavcev. Njegovi delavci, organizirani v pleskarski uniji ADF, so zahtevali od vladnega odbora, naj Mentzerja prisili, da prizna njihove zahteve. Prizadeti delavci lahko vložijo priziv v teku 20 dneh, nakar bo podal končno odločitev vladni odbor kot celota, ki sestoji iz petih članov. Domače j vesti Oblak Chicago.—Glavni urad SNPJ so v torek oblskalH Frank, Mary in Elmer Ogoreu* iz Homer Cityja, Pa., John fytmick in žena iz Delmonta, P*. Frank Centa st., Mary Centa, ^rank.Centa ml. in Alice Centa iz Chisholma, Minn. Nov grob v $htcagu Chicago, 111.—V iiredo zjutraj (7. julija) je nenjdoma umrl John Bavchar, 803« Jangley ave., član društva Francko Fesrer št. 131 SNPJ. Kmalti po prihodu Iz starega kraja Jrieseca junija 1013 pristopil k dijsštvu Slaviji št. 1. Rojen je bil v vasi Selo blizu Gorice na Primorskem. leta 1890 in bil naprednfga mišljenja vseskozi. Zapušča ženo Roele ter dve hčere, Sylvia In Bernlce, obe poročeni., Truplo leži v pogrebnem zavodu na 1701 W. 21st street. Pogreb bo v soboto dopoldne. Društvo Faprrer Ima red no sejo nocoj (v četrtek) v na vadnih prostorih; pfidite na sejo. i Išče sorodSlco Milwaukee, Wia.—Marija Ušel, Slkolje št. 5, Pragersko. Sloveniji, želi, da se ji Kglasi Amalija Bizjak iz Sester*. Lahko piše tudi na naslov: Mary Sola, 824 W. Mineral st.( ^waukee 4, Wis. Išče strica Žan Glavan, Borovnica št. »0, Slovenija, bi rad izvedel za svo jega strica Janeza Glavana ali njegove sorodnike. Njegov zadnji naslov je bil Leadville, Colo, doma iz vasi Skrilja pri Igu. Želi, da mu piše, »kojj« še šiv, al pa njegovi sorodni*!.' Uposlitev v maju padla za 100,000 Washington — (FP) — Urad za delavsko statistiko je 27. junija naznanil, da je število uposlenih tovarniških delavcev v maju padlo za 100,000, dočim je število delavcev v stavbni, rudarski in nekaterih drugih industrijah naraslo. Nazadovanje uposlitev se je najbolj pokazalo v usnjarski industriji in v tovarnah kavčuka. V preteklih dvanajstih mesecih so cene poskočile 11%, povprečne delavske plače v pre- Dva delavca ubita v eksploziji Seattle, Wash., 7. jul.—Dva delavca sta bila ubita v eksploziji, ki se je pripetila v tovarni Lyle Branchfiower Co. En delavec je bil ranjen, tri pa še pogrešajo. Okrog ISO delavcev je zapustilo tovarno, preden se je pripetila eksplozija. Sokoli pozdravljali dr. Beneša Jugoslovanski mornarji se udeležili parade Praga, ČehoalovaklJa. 7. jul.— Sokoli so pozdravljali dr. Ed-virda Beneša, ki je nedavno re-signiral kot predsednik čehoalo-vaške republike. Okrog 80,000 Sokolov se je udeležilo parade v Pragi v zvezi s sokolskim kongresom. "Mi ne moremo imeti resnične republike brez Beneša in Masa ryka," so vzklikali Sokoli. "Brat Beneš naj živi!" Slišali so se tudi vzkliki za Jugoslavijo in maršalu Tita. katerega je Kominforme obdolši-la, da se je Izneveril Marka-Leninovl liniji. Okrog 4,000 jugoslovanskih mornarjev in Sokolov se je udeležilo parade. Nosili so veliko sliko maršala Tita. Ruska grupa okrog 250 oseb je bila tudi deležna ovacij. Bila je edina, ki je nosila komunistični» zastavo in sliko Stalina v paradi. Nekateri pohodnikl so nosili tudi ameriške zastavice. V Prago so dospele delegacije iz Amerike, Francije, Poljske, Bolgarije, Finske in Trsta in ae udeležile parade. Sokol je kulturna in telovadna organizacija, ne politična. Pozdravljanje dr. Beneša je dobilo političen značaj v sokolskih demonstracijah. Pritisk na za preklic Rusijo blokade Note dostavljene ruskim poslanikom v Washington^ Londonu in Parisu. Konferenca re-prezentantov zapadnih držav Washington. D. C. Amerika je pozvala teklem maju so znašale $51 80, kar je nekoliko nižje kot v maju lanskega leta. jeklarske komp ande nočejo podpisati pogodbe z uihwa Raba zvočnikov je ustavna Vrhovno sodišče podalo odlok Waahlngton—*edujejo korpo- so United States Steel, Rcpub racija United States Steel in dru- lie, Bethlehem. Inland, Weirton, ge jeklarske kompanije. Sled | Jones & Laughlin in American nje se upirajo podpisu pogodbe' Rolling Mill, z rudarsko unijo. | Izguba produkcije premoga Nadaljnjih 45,000 rudarjev se znaša samo v Pennsylvania 55,-ni vrnilo na delo v zapadni Penn-1 000 ton na dan. Korporacija svlvaniji in West Virginiji. Jek- j United State» Steel Je naznanila larske kompanije imajo premo-1 omejitev obrala zaradi pomanj-j" rab» zvočnikov, bi govnike v petih državah. Te so kanja premoga. Produkcija jek- Izrabljala v politični Vojaika revolta v Peruju zatrta . Lima, Peru. 7. Jul - Armsda pod poveljstvom generala Fede-rlcs Hurtada Je zatrla revolto vojaške posadke v Punu, Vlada Je naznanila, da so voditelji re-volte kapitulirali. Preki sod je bil okllcan po izbruhu revolte. Uradnik unije ADF aretiran Obdolžen je kot član prevratne organizacije New York. - (FP) — Ardutlo Susi, tajnlk-blagajnlk unije ku harjev ln pomočnikov ADF, je bil aretiran na obtožbo, da Je ¿¿an prevratne organizacije. A-retacljo je odredil imigracijskl urad Susi Je že pred štirimi leti vložil prošnjo za ameriško državljanstvo. Susi bo morda deportiran v Italijo, kjer Je bil rojen. Doslej je bilo že 20 linijskih uradnikov aretiranih v svrho deportacije. Proti aretaciji Suslja Je pro testiral Hugo Ernst, predsednik unije hotelskih in restavracij skih delavcev. Aretacijo Je o značil za neustavno gonjo proti tujerodcem, ki so uradniki unij in skušajo izboljšati položaj de lavcev. Za Suslja se Je zavzel tudi Loula. Shapiro, odvetnik or ganlzaclje lastnikov restavracij Dejal je, da Je v občevanju z nJim ugotovil, da Je Susi unionist najboljšega kova. Susi je zanikal obdolžitev, da Je član prevratne organizacije, ki propagira strmoglavljenje a-j meriške vlade s silo. Imlgraclj-•ki urad ni razkril imena orga-1 nizaclje. z namenom, da prepričajo Kuaijo o resni situaciji v Berlinu, naznanile, da so se reprezentant) zvete evropskih držav sestali na konferenci v Wushlngtonu, Zvezo tvorijo Velika Britanija, Franci-a, HoUindija, Belgija in Lukaem-burška. Situacij« v Berlinu se je po-slabšala za rudi ruske blokade. Listi v zapadni coni poročajo, da so bile kontrole poostrene. Tovorni uvti ne smejo prihajati v zapadne predele Berlina iz sovjetskega predela. Policijski načelnik Seldel v sovjetskem predelu je odredil policijski pregled avtov In konfiskacijo živil, stavbnega materiala in telefonske opreme. britski parlament se izreke za sprejetje ameriške pomoči Pennsylvanija. West Virglnija, Alahama, Kentuckv in Utah. Izjavile so, da ne bodo podpisale pogodbo z rudarsko unijo, ker vaebuje provizijo glede unijske delavnice. Večina izmed 400.000 rudarjev dela v premogovnikih komerci alnih kompanij, ki ao podpisale la je padla za 50 odstotkov Desetdnevne počitnice rudarjev so bile včeraj konlane. toda kompanije ae pritožujejo, da ae rudarji počaai vračajo na delo. Organizacija operatorjev na po I ju mehkega premoga, ki je podpisala pogodbo z rudarsko unijo, je naslovila telegram Johnu London. 7. Jul.—Parlament se dosegla določenega namena, Je izrekel za sprejetje ameriške Beverlv Baster, drugi konser- pomoči na podlagi Marshallove- vatlvec, je predlagal ainendira- ka v"mest u, kar le bilo kršenje I ga načrta s 40« proti 12 glasu nje pogodbe, zaeno i>k je po svoobode govora. "Lokalne obli-1 vom. Eno uro pozneje je bil« udarjal, da Je Velika Iir Unija sti ntmaio moči da bi s svojimi zadevna pogodbe podpisana. V ravisna od ameriške miloščine, u kreoT z ariiTak pru vlee svobod«* Imenu Amerik, jo je podpisal Velik. Britanija se bi lahko po- 3 ? r po-l-ni* Douglas, v ime- stavila na noge s svojo lastno govora, kajti to je kršenje ustav 11« B||UniJ# p|| /un-ni( m(*j0( -ko b» delavska vlada minister Ki nest Bevln. stoilla korake za ra/vo| dežel V smislu pogodbe bo Veliks brltskege imperija Z odobri-lli iianija dobila od Amerike II,• tvljo pogodi* je parlament <»d-prepovedii 200,000.000 v enem letu. Delsv- pil viata dominaciji ameriškega to oblast | ^ ppemierja Attleeja je dolarja predložila pogodbo parlamentu Ameriško dareiljlvt»st Je orna-v odobritev Debata je tršjala lova>eval tudi Denis N, Priti, dva dni. Vodstvo konservativne levičarski laborlt. Dejal Je, da btranke se je Izreklo za odobri- ni niti sledu darežljlvmtt v Mar shauovem načrtu Ako ne bi nih pravic." je naglasil Douglas Dalje Je Douglas r.kel, če bi lokalna policija imela oblast izdajati dovoljenja in ne namene Zato mora ta ustavna pravica ostati veljavna za vae enako. Angleška vlada podprla Franca • Sklenitev pogodbe za izvoz premoga London ~ (ALN) - Angleška delavska vlada Je sklenila pogodbo z vlado španskega dlkta torja Franca, katera določa, da bo fašistična Španija dobila od Anglije 750,000 ton premoga letno. Poleg ekonomske pomoči, ki jo bo Franco dobil od Anglije na podlagi aklenjenega dogovora, bo ¿panaki diktator Imel odprto pot za izvažanj, španskih produktov v vse dele angleškega imperija, Z dobičkom, ki g. bo Španija dobila od pr.komor-ske trgovine, bo plačala Angliji za premog. Nobenega dvoma nI, di J. z dogovorom britska delavska vla-du podprla španski fašistični r.-žim. Anglija je s tem postita eden glavnih podpirateljev diktatorja Franca. V prvih treh mesecih tega letu je ungleški uvoz Iz ftpanije /.našaI 54 milijonov dolarjev vič nego v uti dobi lanskega leta. Nova pog skuhal pridobiti volilce Zbornica lordov je tudi glaeo- blaginjski ln penzljski sklad u- 78.000 rudarjev na polju trdega Kreti, grškemu otoku nije na 20 centov na vsako tono premoga v vzhodni Pennsvlve- ne ladje so utišano odrinile iz izkopenega premoga Slično po- ntji se Je vrnilo na delo « Neapla, italijanske luke Dewey bo invadiral južne driave Pawling, N Y,, 7. Jul —Oover-ner Thomas Dewey bo invadiral južne države in naatopll na shodih, On je kandidat za predsednika Združenih držav na Ilati republikanske stranke. Na aho- prevzeli odgovornosti, ako ne bo močt na podlagi Mershallovafl. j n. avojo str.n Južne driave so ameriška pomoč Veliki Britaniji načita, | trdnjava demokratske stranke. ČETRTEK, 8. JUMM 1048 Koroške vesti Smrečnika, pa so jo temeljito izkupill. Slovenski fantje so jih pognali na vse strani in jim dali dobro lekcijo. Za spomin bo marsikateri "wurfkomandovec" še dokaj dolgo kazal posledice bunk. Ne bomo več dopuščali, da bi bivši nacisti in hitlerjevci pretepali partizane in žrtve nacizma. Seveda n's<^ varnostni organi Slovensko koroško ljudstvo se zbira na mogočnih taborih Celovec.—Danes je položaj na Koroškem takšen, da ne preostane slovenskemu koroškemu ljud- ter na njih izraza svojo poli-' tično voljo. Takor so se v oede vencev v Globasnici v PodjumL. . . . . .__« in v Št. Janžu v Rožu. Na ljud- V»« Jc Mrodni trPln ski tabor v St. Janžu so prihi- y Št. Jakobu v Rožu je umrl tele ljudske množice iz Šmarje- zaveden slovenski in protifaši-t^, Sel, Slovenjema Plajberka, ilični ^rto jote Lederer. Da-Boroyelj, Št. Jakoba, pa tudi Iz leč naokoli je bil znan kot Vrb-Kotmare v?si in Bilčovsa. Gk> nikov oče. Leta 1942 so ga za-basnica pa je sprejela V syoji prii odpeljali v Celovec, na sredini zavedno koroško ljudstvo to v Dachau, pred tem pa je bil iz vse Podjune, iz Obirske, Zva- na pranem delu na Dunaju veka, Železne Kapi*, St. LipŠa, p0 neštetih mukah in hudem Pltberka, St. Vida/razen tega trpljenju se je po zlomu fašizma iz daljnega št. Petra na Vaši- leieino jn duševno uničen vrnil njah. Govorniki so poudarjali I v domovino. Vse svoje dni je sed*nje neznosno stanje na Ko- delal za društvo in narod. Ve rofkem ter izpodbujiail ljudstvo lika množlca ljudi ga je poupre-k nadaljevanju borbe. Danes ni miia na njegovi poslednji poti vec mogoče uničiti Slovencev!^ grobu je spregovoril poslo-na KoroSkem, ki so danes prav vfln0 besedo Simej Martinjak ♦ olr/-. Volrnr nrorl Leti OreDrl-1 U "T.nViUn ri^pmft fifi tako kakor pred 50 leti prepri-l^ dejal: "Lahko rečemo, da čani, da bodo politično, gospo- fo narodni trpin Vrbnlk danes darsko in kulturno neodvisni. ^ aveit ¿e ne bi moral toliko Z obeh taborov sta bili odposla- pretrpeti v zadnjih letih naj ni maršalu Titu brzojavki, v ka- hujšega nasilja." Domači pevci terih izjavlja koroško ljudstvo, 80 Mpeii ginljivo žalostniko. JNi-da ne bodo vse grožnje, ves te- htdar ne bomo pozabili svetlega ror nikdar zatrli borbene volje vzornika Vrbnikoveg* očeta! koroških Slovencev. Navdušeni * vzkliki "Tito, koroška te »«•H*l0*|Il nad našim so pokazali najtesnejšo poveza- vo slovenskega koroškega ljud- aaarU*mttY9.m stva z brati v svobodni Jugosla- Opažamo značilno zanimivost: viji. V nedeljo 13. junija je bil Kar se je Vrniia avstrijska de veliki ljudski tabor pri Kranjcu ifcRačija iz Londona, ne kažejo pod Jerbekom. Ljudski tabori avstrijska oblastva niti najmanj-bodo kakor v silnem valu na- Sej?a trUda več, da bi prikrila vdušenja in borbene volje zajeli SV0j0 p,.^ resnično politiko do vse koroške ljudske množice, koroških Slovencev. Vsem izzl-Na vse napade in nasilja bodo vanjem in nasiljem je sledila odgovorili koroški Slovenci s Še namreč sedaj sodba Višjega so-trdnejšo strnjenostjo v vrstah |dišča v Gradcu proti zakonito-Osvobodilne fronte. so si ga svojčas protizakonito prilastili. IzkazalQ pa se je. da je bila ta "velikodušnost" koroške deželne vlade le pesek v oči, manever za zaslepljevanje javnosti na raznih konferencah. Zgodl-o se Je nekaj nenavadnega ter edinstvenega: Člani koroške deželne vlade so vložili kot sočasni odborniki Nemške koroške zadružne zveze priziv proti zakonitosti lastnega odloka, ki so ga izdali v svojstvU vladnih članov. Vlšie sodišče v Gradcu je potrdilo priziv in s tem razveljavilo pravno osnovo za obsoj poživljenih slovenskih zadrug na Koroškem. Nesramna igra se nadaljuje: Na zahfi*o Zveze slovenskih koroških zadrug je pristojno ministrstvo n* Dunaju pristalo na imenovanje začasnih upravnikov za oropano premoženje slovenskih koroških zadrug. Sedaj pa čujte in strmite. Član koroške deželne vlade Herke, ki je svojčas podpisal "Velikodušni" odlok o vzpostavitvi slovenskih zadrug, je nedavno izjavil zastopnikom slovenske Zadružne zvfze, ''da ne more biti niti govora o imenovanju po vas predlaganih upravnikov." S tem je v celoti drastično razkrita bedna in nesramna igra avstrijskih oblastev s pravicami ter premo-fcenjfm slovenskega britanskega leva izpodrivajo z îapadne poloble Svetovni tisk zadnje tedne precej obširno obravnava »por med Argentino, Cilejem in Veliko Britanijo—spor o Falkland-skih otokih in drugih angleških poaeitvih v južnem polarnem bazenu, Fulklandski otoki lože blizu južnega roba ameriškega kontinenta. Odkrili so jih angleški niči izjavil, da Angleži "ne bud* ignorirali izzivanja, ki ga pomenijo za njihovo avtoriteto der monstraclje čilskih in argentinskih ladij." Da bi zastrašlla argentinske tn čilske ekspunzioniste, je noslala Velika Britanija na Fulklandake otoke križarko "Nlgeria". toda marsballlzfranje Anglije, ki Je pomorščaki že leta 1592, toda 11 i postala zaradi Bevlnovj Ih otoki so ostali dolgo neobljudt- Attleejeve politike odvisna od nl. Surova ln bedna narava nl ZDA, najbrž ne bo obvarovalo privlačevala naseljencev. Otoki izpodrivanja z zapadne poloblf. so pripadali Angležem In Span ! eenv Bill so opora na poteh I Argentina in Chile imata vedno več posnemalcev. Celo majh- Calllornljakl governer £arl W*rren ln aewyorškl goveroar |otoklh nekaj časa Argfntlncl, Thomas E. Dewey. ki sla bila na republlkanakl konvenciji lavo- leU 1833 pa okuptra|a tu otoč liana sa saatevono*a. Iibral Jih Je. slasll Deweyja. Joe Qrun4y. Utf kl steje 0krog 200 majhnih republlkanakl politični boa ▼ PennsylvaolJl ln predsednik dršavtte L)tokov Vb|lka Britanija Zdaj tovarnarake avese. | prebiva na otokih .1000 ljudi, od teh skoraj polovica v enem sa IfAtffl nr/llfV l/il ip 71 iiia Imem m6itu in upravnem sredi Nvift KBUvUlIttl tn «Jr _ r1 Zadnji časeTja povečalo sa nimanje tudi za Antarktlk sam. To področje vzbuja zdaj veliko pozornost Imperialističnih dežel. okrog Južne Amerike. Leta 1829 na Guatemala je sklenila stopiti so gospodarili na Falklandskih | VV(jno bolj kilavemu angleškemu , Nezaslišana zahteva Škofijski Ordinariat v Celovcu je poslal okrajnemu glavarstvu v Velikovcu dopis, v katerem terja.. odstranitev. .partizanskega« spomenika s pokopališča V St. Rupertu pri Velikovcu ali pa izbris besede fašizem v napisu ' "Padlim za svobodo v borbi proti fašizmu." Ta zahteva Je vzbudila pri koroških Slovencih u-pravičeno ogorčenje. Vprašujemo se: Mar so^ospodje pri celovškem škofijskem ordinariatu prespali čas, ki je prinesel glo-bokosežne spremembe na vseh področjih človeškega snovanja? Ti gospodje so prejeli zaslužen odgovor v protestnem pismu, ki so jim ga poslali inter-niranci in obsojenci slovenske Koroške, Zveza bivših partizanov slovenske Koroške ter Zveza slovenskih izseljencev. Protestno pismo ugotavlja, da je celovški ordinariat s to svojo zahtevo dokazal svoje sovražno razpoloženje do vsega Slovan skega ljudstva na Koroškem. Na stotine smrtnih žrtev zločinskega fašističnega divjanja na slovenskem Koroškem, med nj -mi cela vrsta ljudskih duhovnikov, izpričuje zločinski značaj fašizma. Poizkus skrunjenja partizanskega groba v St. Rupertu pn Velikovcu je mogoče primerjati le z zločinskim početjem nacistov, ki so rušili spomenike z grobov koroških Slovencev ter nasilno prepričevali »^venske pokopališke napise. Naše ljud-!avo dobro ve. da Je sode ova pri tem početju tudi škoflj^o ordinariat v Celovcu, ki Je poe bo ravnal ^ poljih šmarješke mladine. Mladoporo-1 . pripUHUtv^; (5) se pve).e, čentiema kličemo: Bilo srečep! K zJosti pogp^m zakona za V Sveče so prišli gostovat ' registracijo tujcev s prijavijo gralci in pevci Prosvetnega, dru- • , j 4 k štva "Bilka" iz Q ^ j® mfsTrja za naseljeništvo in n - bil prvi slik » b^ti onstawi L,^^ ako De iapu.u te °nm«tna zaDorna tri mesece po svojc^n pri- if !<>f» obl»kov»l« zupu- Novo mesto. - V zadnjem , ^^^. l ín dobrí oSdK U« " letelo «0 dn) pr«d polje delo kuUurno proevet- bodoprjgled. Ul ndoh»«Wri L dd)0i ko ^ lahk„ vrn, v su se . T nih svetov v novomeškem okraju precej poživilo. Proslave za 27. april, 1. maj v novo knjižnico. Tako bo tudi v äkoejanu kmalu otvorjena nova knjižnica. In 9 mal so bile po vseh centrih I V vsem območju Krajine je do in sektorjih, po šolah pa so bila pred kratkim obstajala samoena predavanja. Programi za vse proslave so bili smotrni in kvalitetni. Najboljša predavanja v okviru ljudske univerze so v Dolenjskih Toplicah, katerim je bllu dodeljena kot priznanje nagrada 800 din, 2ju^rflborku 500 din in Mirni pečVi^diii Za potrebe ljudskih odrov je bkrajni prosvetni svet nakazal večje vsote Dolenjskim Toplicam, kjer se Dom ljudske prosvete predeluje zadružni dom, Prečni, kjtr mladina s prostovoljnim delom obnavlja dvorano, ln Smarjeti, kjer Imajo velike potrebe ln so končno le pričeli z delom. V čssu tekmovanja knjižnic Je okrajni ljudsko prosvetni svet prejel od Minlstrstvs zs prosve to 47 knjig ln brošur, katere Je razdelil med nekaj odborov. Krajevni ljudski odbor Trška gora je ves v hribih in br«z ■ je mladina deželo, iz kutere Je prifcel aH katero namerava morda potovati Iz te dežele. Obiskovalec, ki želi ostati v tej deželi dlje času knjižnica s «7 knjigami. V Selu-1 kot predpisane sli tri Hlnje je bilo poslanih 14 knjig. »™*ce (a pa *ast mesecev , V nedeljo, 9. t«, p. je okrajni mora vložit prošnjota^alj^ odbor OF podaril novozgrajene-U-nje bivanja vsa, jO dni pred mu zadružnemu domu v Zvlrčah potekom zgoraj omejena fl lepo knjižnico z večjim številom dnevne peri,mle Prošnjo se knjig. S tem bo tudi tam mla- vloži v uradu naseljenllKega dt dina deležna razvedrila in Izo- rektorj.¡v, okrožju, kjer obisko . valeč biva. Prej so se tnk»- Tudi v Gornjih Sušicsh so do- P^nje vložile v uradu naselje-bili na dan otvoritve zadružne- N"*«» ^ndnlks v m»tu, kjer g. dom. lepo knjižnico. obiskovalec izkrcal ob V Soteski pri Straži sta se obe ^pu V to 'deželo, že obstoječi knjižnici, kateri Podaljšanje bivanja jt• dovo prej nista odgovarjali svojemu U«V>, ako se ravna obiskovalec namenu, združili v ¿no. Igralska P« nartKibah ln predpisih v m-družina bo dala r>d svojih pri-N ^ njegovim vstopom spevkov 2000 din za nabavo no.|ijen« je p<»dal,fcanje vih knjig, tako da bo zopet oži v jev, uko se to od njega /u tevu,.u tiraJo prlbjUno J200 milj - kdor pa Izposluje dovoljenje ^hudno od panamBkt-a prfko. zu čez enoletno bivanje, ta mo- nJ| vlhodu med vzhodnim ra položiti $500 jamščlne, Samo Brazilije ln Dakarom nu nascljeniški komisar more na- ^¿j obali* na severu ln jugu praviti izjemo v gotovih sluča-l majf wv|rA| in ju|ni te jih. Um j. površina nove "varnostne Obiskovalec zapade aretaciji Uone" vključuje angltška, fran in deportacijl, če ostane v Zed. eosku, holandska, danska in nor državah preko odmerjene dojje, Veška ozemlja, ajl ako se dožene. da nl bil upra- V decembru 1947 je dva tednu vičcn vstopiti kot obiskovalec "gostoval" v Argentini konisn ob času svojega prihoda; ali čeUant amerlškin čet na pudntfju je kukorkoll kršil predpise svo- Karibskega morja general Krl-jegu vstopa. Obiskovalec, recl-Itenbcrg, ki se Je ftivahno poga-mo, ki ile prlšc4 semkaj zgolj nn hul v vojnem ministrstvu In go-potovanje, ne sme iskati dul«, voreč o uspehih konference v ker bi s tem ktšil predpise v Uiu de Janeiru, rekel: /.vezi s svojim vstopom ali bi "Zdaj, ko so diplomati konča kaj Uhko zapadel aretaciji In li svoja pogajanja, sv začenjamo deportacijl. Ako se ne prijavi pogajati ml-vojuki." oblustlm v smislu reglstrscijskt- Na povelje 4z ZDA so vladajo-ga zakona, kot prej omenjeno, hJi krogi Argentine In Chlleja istotako krši predpise konec decembra 1947 Izjavili, da Odslej Wej bo prejel sle pretendirajo nu del unturktična-hernl obiskovalec ob prihodu «« zemlja predvsem na h sik-navodila, po katerih se mu Do landske otoke, ki p..pada,o An ravnati, da ne pride v nepotreb- «lijj. ne zadrege in Znosil z oziroml Ne du bi se zadovoljili r nu nove regulucije gleile tuje jemsklh obiskovulcev v Zed državah. Nove regulucije sslala Guatemala Veliki f ri-tanijl pet not, tajništvo; Združenih narodov pa protest. Zaprla je meje, zvišala carin* na angleško blago za '¿00'i ln Ugnala VSe angleške dopisnike, Kot višek vsega pa so 1 marca z angleškega poslaništva v Guatema-II sneli angleško zastavo. Mehik| je podprla akcije Guatemala In zahtevala sase de) Url-tanskega Hondurasa. Guatemalo podpirajo tudi druge ropublike Latinske Amerika- Haiti, Honduras In Salvador. Združene države Amerike navdihujejo in i/podbujajo proton-zija Guatemala. Brltanaki Honduras V namreč blizu Panamskega prekopa ln Juthlh maja ZDA Tudi ta »ngleika kolonija, čeprav je Anglija zavezniška ln Kjslulns dežela, čeprav caplja za Vali Str ee to m, Je namrač ameriškim Imperlalistom trn v pot). N. 1. di plomuUko korespondenco, sta poslali Argentina in Chile v Ant ar k tik svoje ladje in zgradil tam stalna vojna oporUča. Ar gentinu je zgtadlla oporišče na j bi »ii.iii otokih Gama In Deception fte obisk po tem datumu, ko tudi ^ |m|| de. one, ki so >e tukaj ln žele po I J daljšati svoje blvunje v tej de želi. — Common Council. Več tisoč novih lekarn Ministrstvo zs ljudsko zdruv je ZKSR b»» l«ios odprlo vec ti h(h'' lekarn in sklsdlW metlicin lu Chile. Predsednik Chlleja Gonzales Vldelu, kl si je pridobil klavr no "popularnost" * drugimi med narodnimi pustolovščinami, je Stopil na čelo "osvajanja" Ant nrktiku V spremstvu vojnih la di, Je prispel na Orahamovo .Zemljo, kl pripada Angliji, In skega mSteriulH, predvsem v t. /oy|| Um dve mki VoJnl Stih krajih, ki s*» jih zavzeli med « d , 0rihamo. vojno Nemci, pu tudi v novih| ' ^ . A ,------, industrijskih središčih Sibirije in Kazakstuna lekarn v držav! je že sedaj mno go višje kot pred vojno. ■ dovo za dobo šest mesecev, ako ostane obisko Ijens nov. knjižnica |VS% v Ut#m nsseljfl^kem o- V ostalih sektorjih poslujejo krožju, za tri mesoco pa, uko na-knjižnice nekje dobro, drugod I »"♦™va potovati ./ven pa zopet slsbte. ksr je v glavnem odvisno od kulturno |>ro- svetnih svetov in knjižničarjev ! njzartj| itd Na nekaterih grs Da bi zajeli ve« sektor ln ds I dlliščih so postavljeni stenčssi. tega o- k rož J a v druga okrožja. Obisko- Mto^naprednaF1 n^rada «U. Je bi bilo možno vsakemu čitati. bi|piroie ln grafikoni, tz katerih so bilo poslsnih IS knjig kot prvs morali »moti knjižnice še v Dol.|roz^dni delovni uspehi. " Ne bodo nus vec pretepali Î pošiljka zs postsvitev knjižni«* Z dobičkom prireditev so kupili še 20 sodobnih knjig Dne 36 tu, Grčovju in Ajdovcu Pri pregledu terens so tudi u-gotovili, da Je pertrebno v novo- Na sa mih gradlllklh dosedaj še ni bi lo kulturnih prireditev, ki«r tudi samo delo še nl bilo dovolj sis- 'aprila te b tem nudili duševi dek, ki se Je pripetil nedavno VMk#^a kulturnaca cttttr«. t svetni sveti, ostslo delo ps bodo] |a graditeljem II» prireditve ter a i ar.vedié- We.nl v-ipnaioh^.c. l.^, .......'^r^urT smo ie prikazala Doe 10. junij« le umrl delav >egM --------- , Uile pa so rssne j V janu je bil ves sektor v krstkem dovršili. ¡piiifflitve v Novem m.*tu in ( brez knjižnice, poleg lege pa Jc V novomeškem okraju grade drugih kraph, katerih ¿Hit» do: u- ------ . , l M. kulturno m p»»lit»enii zelo za- zadružne domove na desetih blčck el za giadiij« /adiuž- t - . w . ... komandah k, k menila, da p« 2o g^diiJM** Okrajni kulturno mh domov. Ok.ujni kultu.«. sW slelb ko brez posledic isz.v. ter ¡Tpa on je Z glavnih «ra- prosvetni Novo met, bo v, r«.. M M. T. m^ burja rbrsne Šimence Wurt 1 ^ i)# na ^.dstrešju dilišiih organiziral strok^na kratkem stavil prc«ram /e , I. lullja ko le naal^dll 1 rae komandovri" so nap^» ™ e t sJ Župnllča cela knjižica bivšega pre« I«, k» ima koinal Uiliko prebivalcev kolikor Je London Uunov, lahko /ato tako di/oo in , bojevito la»a angleškega leva. kl ae mu vedno bolj |>u/nejo maki star o» t», k**t stoji za hrbtom Oukja, pri tudi Aigentine. glavni dirigent te faiat - inonop«»lt •ti/ui kMpttai ZDA Kako» poiočajo listi, m |jo vzročile akcij* Chlleja in Ar ganime v Angini mIimi rarliur j»nje je 10 Planinska koča na Starem gradu nad Kamnikom — simbol nove dobe Kamnik. — Dobre pol ura hodil v breg in že si na rasvalinah starega gradu nad Kamnikom v nadmorski višini 5B5 m. Ni planinca, kl ne bi bil presenečen nad čudovitim razg!edory na planine od Učka gore preko Nanosu in Blegušu do očaka Triglava. Kamniške planine pa imaš pred seboj kot pravi planinski vrt Prišla je avobods In delovne množk*e so na grajakih rasvalinah slavile dneve smaga. Tu «e je porodila misel, da iskorlstimo razvaline kot temelj za novo pla-ninuko kočo. Delovne množice so si želele kočo oddiha v neposredni bližini naših tovarn, fls-nincl so izdelali načrte za kočo, a mlado in staro je kar tekmovalo v prostovoljnem delu pri do-nsšsnju gradbenega materiala os. pri gradnji koče Dijaška mladina je ustanovila posebno delovno ut igsdo, kl Je m«sec dni sodelovala pri gradbenih delih. Kadui si pri&el na Stari grad, si nsšel mlade planince pri dolu. Nobenega dela se niso strašili — tudi eiektiiko »o napeljali v to višino. Koča ima v pritličju kuhinjo ln ol>ednico v 1. nadstropju pa veliko udobno aobo, od koder u-živmjo gosti razgled na vse strani. Ta kota je postala pravi klubski prostor kamniških planincev, tu se delajo vsi veliki načrti za Kamniške planine in določajo delovne akcije Tu so se vzgajali naši mladi planinci v prostovoljnem delu in tako IzveŽbani sodelujejo zda) pri popravilih ln zgradbah na Kokrškem in Kamniškem sedlu. Na binkoštmi nedeljo 16. ma>a ob l.t )e bila slovesna otvoritev le pluiiuifcke koc« pod gaaküf: Minister Hector Mai Neil I Skupno smo gradili — skupno februaija v spodnji zbor-1 se bomo vesaliU! Zgodovinska poro« t la pretekleg« atolat J a DIMEŽ Cerar Anton Danilo STRAH KRANJSKE DEŽELE I* (Nadaljevanje) Poslej ne prihajaj več k nam. Pisal bom tudi tvojim staršem in jih obvestil seve, da smo te izključili iz šole. Fant, poboljšaj se! O, kako se je kesa I tedaj na* Študent Janez. Spomnil se je odeta in matere. Posebno zaradi matere se je ialostil—zaradi mater«, ki ga je ljubila. "Kako se bo žalostila, ker ne bo male pel!"—Spodili »o ga iz tretje gimnazije. Zajokal je prav bridko! "Ne upam se domov, ne upam ai prestopiti domačega praga. Zasanjal bi'najrajši tja v noč." Duša se mu je potapljala in najraje bi se več ne prebudil. "Kaj bo z mano, če bom šel med ikribače, jaz zgubljeni Študent!" je premišljeval. Takoj jutri se pobrigam, če v kaki pisarni potrebujejo pisarja. Saj pisavo imam lepo.in hitro; ne ustrašim se nobene pisarije . . . Očetu bom pisal skesano pismo, mater pa prosil odpuščanja. Sram bo očeta, ki je tako ponosen bogataš. A tudi nagle jeze je. Preklel me bo, ko bo dobil pisanje od šolskega vodstva, da so mu sina pognali iz šole! e Drugo jutro «e je pozno prebudil; ves prepoten je bil od hudih sanj. Skočil je iz postelje, se opravil ter zbežal izmed štirih sten, ki so mračne tiščale nanj, na prosto, na sveži zrak. Ves omotičen je begal po mestu, ne vedoč ne kod ne kam. Dva dneva je lagal svoji gospodinji, ko ga je vpraševala, zakaj ne gre v šolo ... Tretji dan pa mu je bila sreča mila. Dober prijatelj mu je svetoval, naj se zglasi pri nekem odvetniku, ki mu je zbolel diurnist; morda mu uspe dobiti njegovo mesto. Posrečilo se mu je. Odvetnik ga je sprejel, ko j* videl njegovo lepo pisavo. Pogodila sta se za plačo petnajstih goldinarjev na mesec. Ves zadovoljen in vesel je šel nato v gostilno. Bil je mlad in neizkušen, zato je kaj hitro premagal gorje, ki se je nakopičilo v njegovi duši. Vstopil je v službo; ker je bil marljiv, ga je odvetnik imel rad . . . Oče mu je v prvi jezi zabičal, naj se ne prikaže več v domačo hišo, mati je od žalosti zbolela. To ga je silno potrjo. Zima je minila in prišla je pomlad. Fant se je privadil na rgzsipneji« življenje in je zabredel v majhne dolgove. Nekega dne pa je prejel pismo od matere, v katerem mu je poslala po znancu nekaj rajnišev in mu pisala, naj pride le domov. Čemu bi stradal in se klatil po Ljubljani. Oče da se je pomiril ter se več ne jezi nanj. Premišljeval je, ali mu bo oče kupil namestnika za vojaško službo? Vojaščine ni maral. "Raje delam kaj doma!" si je dejal. Končno se je odločil, da pojdc v Bitnje, v rodni kraj; naj se zgodi, kar se hoče. Vendar se je s težkim srcem odpravljal na svoj dom . . . Za časa študenta Janeza Siherla je bila Ljubljana zelo živahna. Sejmi so bili vedno zelo obiskani. Ljudje iz mest, trgov in z dežele so se tedaj v množicah zgrinjali v Ljubljani. Janeza je obiskala mati z grenkimi občutki, ga tolažila in ga podprla tudi z denarjem. Mater je peljal na obtd v znano staro gostilno Pred škofijo, ki se ji Je reklo "Pri kolovratu", kamor je Janez Često zahajal. Tam je služilo lepo, košato dekle po imenu Pepca; intim-nejši gostje so jo imenovali "Fini". V to Fini je bilo zaljubljeno staro in mlado. Očarala je vsakega, s komur se je pogovarjala. Njen smehljaj je bil tako ljubek in njene temne oči so bile tako privlačne, da nikakor nisi mogel obrniti pogleda od nje. Če je imel le denar, je v tej gostilni posedal pozno v noč. Za god je prinesel Fini cvetice; ves v zadregi ji je voščil. Ona mu je stisnil« roko in se od srca zaame-jala. Kaj pa mislit«, gospod Janez, stroške si nakopavate. On pa ves rdeč: Za vas vse, nič mi ne bi bilo predrago, ker st« mi tako všeč. In Fini ga nežno udari po licu. Od tega trenutka je vas prosti čas posedal "Pri kolovratu". Mati pa se j« čutil«, kako d« tako prijazno občuje z dekletom. 'Kako je bilo za sejmskih dni v Ljubljani. Tu si videl res vse mogoče zadeve tedaj, da si si lahko oči napasel. Slone, žirafe, kamele in lepe jahačice v cirkusu "FumagaU" ter špansko inkvizicijo v Areni. Na magistratu j« bil n« dolgem drogu pribit meč kot znamenje sejma, v veži pa je stala velika tehtnic«, kjer so tehtali belo predivo v balah. Ob času križanskih procesij so se ljubljanski študentje po procesiji hodili na grad pretepat. Slišal si turško muziko. Ni čuda, da je Siherl marsikaj videl in se marsičesa naučil, kar mu je ostalo v spominu. Okoli pevca pred šotorom z napisom "Schau-dergeschichten" je vedno stala gruča poslušalcev. Na visokem drogu je visela v devetih poljih na platno slikana z grozo obdana povest o morilcu. S palico je kazal n« posamezne dogodke in prepeval s hripavim tenorjem" Hort ,ihr Leute die Geschlchte! Johann Zotter war dar Morder, der seine Frau und sieben Kinder hat umgebracht!" . , . Pevčeva žena pa je s kitaro spremljala pevca, e Ker se je torej odločil Janez Siherl, da pojde domov, je res odpotoval v Bitnje. Težak mu je bil korak. Hodil je leno, kot bi se prav ne upal dalje. Sedel je na obronek gozda in gledal proti domačiji. ,. Vendar se je opogumil in pričel korajžneje stopati proti domu, seveda z bisago na ramenih. Ko je stopil na prag domače hiše, ga je prvi ugledal Štefan, domači hlapec, in ga pozdravil takole: "Janez, prav je, da si prišel domov!" Mati pa mu j« prihitela naproti ter ga objela. "Da si le dom«!" (D«lje prihodnjič) zdravlj«ll. Vbl w prišli na pa-lube in krov, klicali so n«m in OftLU mahali z robci Potniških ladji smo sreč« li zelo malo. V Suezu smo čakali tri ure, d« smo prišli na vrsto za Sueški prekop. Te dni je promet skozi Sueški prekop mnogo večji kot je bil pred enim mesecem. Potovanje imamo š« vedno izredno lepp. Že od ekvatorja se vozimo po mirnem morju, ki je večkrat gladko kot olje. Celo na Rdečem morju ni bilo nobene vročine. Že dv« dni vleč« od sever« hleden veter—v Evropi je n«jbrž pritisnil« z»dnj« zima. Partiz«nka vozi zdrav«, z«-dovoljne potnike. Tako smo s* popoldne, dobro razpoloženi, spet zbrali, danes kar na krovu P«rtiz«nke, Grgo, Zdenk«, P«ter, Tone iz Semič«, Mete iz Splita. Pogovarjali smo se o življenju v Avstraliji. Začeli smo pri denarju, ki igra v življenju precejšnjo vlogo. Zdenka: Avstralski funt, ki mu pravijo Dalmatinci na kratko lira, j« bil pred vojno večkrat več vr«d«n kot «ngleški funt. Penes velj« avstralski funt 160 din«rj«v, «ngleški funt p« 201 dinar. Avstralski funt ima 20 Šilingov, vsak šiling ima 12 pen. Cene in plače so v Avstraliji napisane navadno v treh številkah in ne samo v eni kot v Jugoslaviji. Srednjedobri čevlji i-majo n« primer danes ceno 2 4 6 (2 avstralska funta 4 šilinge 6 p«n). V Avstraliji iz- plačujejo plače vsak teden. Vsak teden j« treba plač«ti stanovanje, poravnati račun v trgovini, v pekarni, pri mesarju itd. pogledu. Kako bi mogel popi- pljice in se oblekla. Prijetna sati vso lepoto, srečo in ljube-' toplota je objela njeno telo. Ce zen, ki seva iz njega. Koliko «bi kdo čital zdaj v njemh oceh, Zora Košuta-Jugova Za veliko, štirioglato mizo sedi skupina mladih ljudi in nekdo razlaga svojo misel o načinu, kako privesti človeško družbo do resničnega prijateljstva, prisrčnih odnosov, dvigniti jo v boljši svet. Vsem žarijo oči, vsi so prežeti od tega notranjega ognja in hotenja. Rdeče večerno sonce pošilja skozi široko okno svoje poslednje žarke, ki se poigravajo v vseh teh ognjenoživih očeh. Tam spodaj pa brezkcajno sinje hior-je, kakor da se v sreči pridružuje hotenju te mladosti, mogočno dviga svoje široke prsi. Še v zraku kakor da čuješ zvoke sreče. Kako čudovito je—biti dober. Kako ogromno ti že narava sama to poplača—vse, zrak, morje, bilke na trati, vse oživi in se te ljubeče oklene, kaj šele živa bitja—človek! Biti dober! Pogl«j vse te mlade obraze: preš«rneg« fanta, temnolaso 4ekle, onemu tam že sivijo lasje na sencih, nekdo zamišljeno gleda potopljen sam vase, temu, ki zdaj govori, tre-peče glas iz same bojazni, da bi morda kdo ne razumel njegovih misli. In vendar vsi vedo—iskreni, iskreni moramo biti. Da, to je prvi korak k izgraditvi človeka. Če boš iskren in pravičen, boš razumel in ljubil in drugi bodo vzljubili tebe. V vseh je hotenje in volja. Zdaj r«zlaig« svojo misel tovariš s sivimi senci. Oči prešernega fanta se skrivaj srečajo z dekletovimi, ki mu sedi naspro- Tone: Avstralski d«l«vec ima \ tj. Kdo ve, kakšna hudomušna s part1zank0 Con« Kranjc (Ladllsk! dnevnik) (Nadaljevanje.) Pred vojno so bile cene ribam zelo nizke. Vsi poizkusi, da bi se v tistem času ribiči organizirali, so propadli. Zato so agen-ti, ki imajo v Perthu v zakupu ves Upi, določali cene, kakor so hoteli. Med vojno se je tudi cena ribam popravila. Ko je začela po vojni zopet zelo hiti o padati, smo vsi ribiči 14 dni stavkali. Tudi v vrste ribičev je prišel nov duh, vzdržali smo ceno. Danes stane 1 kg šnape 2 šilinga, 1 kg judovske ribe 3 šilinge. Cena na trgu je seve da višja. Do vojne je ob Zahodni Avstraliji ribarilo tudi precej Jugoslovanov. Med vojno so šli v vojsko ali v tovarne. Takrat so prhali svoje jadrnice. Ko »o se po vojni vrnili, je cena jadr- kako- ton noNilnosli. V koritu je bina s štirimi posteljami, s pulimo, straniščem in ledenico, v kateri je prostora za 20 ton rib. Zraven ledenice je kabina /a dva motorja, za ladijski mo* tor in za motor za ribiško mre->o Nu palubi je kuhinja s potrebnimi omarami, mizami in stoli. Zraven kuhinje je shramba /a hrano, Na zadnji strani kuhinje je krmilo, na prednji vitel za natezanje vrvi in majhen jambor s ftfcripcem za dvi-Kanje plena. S tako ladjo vse drugače lo-viš kot / jadrnico! Pelješ se od obale |k*i do dvajset milj. Ko prideš na kraj, kjer nameravaš lovit», zmanjšaš hitrost, da ladja fckoi »j obstane. Takrat spustiš n krme v morje ribiško mrežo, nlcam zelo narasla. Pred vojn«» j ki je HO in dolga in 2 metra šl j« stala jadrnica Hoo do 1000 lir, sedaj stane okrog 4000 lir. Mi.i -1 slkateri Jugoslovan te^ja zneok.i ne premore Naši ribiči s Tihega oceana ki imajo glavno oporišč* in gla\ ; ni trg v Sidneju. so kupili lan sko jesen trt motorne ribi&k« ladje. Kupili so jih, da bi jih peljali domov, ko bo prišla Par-tizanka. Nismo vedeli, pripoveduje Franc Batič s Korčule ««• imajo ribiči v Dalmaciji tak« ladje, če jih nimajo, smo mi-silil, naj bi bile naše tri za v/«, rec, po katerem bi i/delali m«> . torne ribiške ladje tudi v Ju«« slaviji. Zelo dobre so in bi hil<> škod«, č« bi jih pri nas ne imeli Motoma ribiška ladja, razh ga Franc Bačič, ima okrog 30 Morda je v vreči samo 100 kilogramov rib, lahko pa jih je tudi 3000 kilogramov. Ko vrečo izprazniš, se lov nadaljuje. V «nem dnevu vržeš in pritegni mrežo šest do sedemkrat. Vse tri ladje smo preizkusili. Bilq so dobre. Za vsako smo dali po pet tisoč lir. Eni ladji smo vgradili nov motor najboljše vrste. Popr«Yili smo tudi nekatere malenkosti, tako da nas j« ta prenovljena ladja stala 10,-000 lir. Nanjo smo bili zelo po noani. Toda prišla je prepoved! Prepovedali so nam, da bi svoje la-dj« odpeljali v Jugoslavijo! Tako ao ostale v Avstraliji. Su«ški prekop, 13. februarja. Na vsem Indijskem oceanu od na teden 5- funtov 6 šilingov osnovn« plače. K tej plači se priraČuna š« doklada po strokovni izobrazbi ali po teži dela. Z doklado in z nadurami znese zaslužek okrog 8 funtov. Zelo skromno stanovanje stane delavca na teden poldrug funt, pol-drug funt stane tudi hrana. Delavec, ki ima družino, zasluži komaj za stanovanje in za hrano. Plače so za vsako delo določene. Odredbo, ki je določila plače, je izdala med vojno država.. Za t vojni čas je bila ta odredba dobra, ker je država takrat nadzorovala tudi cene. Po vojni pa cene šolo hitro rastejo, zaslužek je pa ostal v bistvu pri starem.- To. stanja postaja za delavca nevzdržno. Veliko breme so pri takih razmerah tudi davki. Davki so med vojno zelo narasli. Takrat jih delavec ni posebno občutil, danes pa mu njegov pičli zaslužek zelo zmanjšajo. Iz Tonetove beležnic« prepišem nekaj njegovih zaslužkov: 2. plača leta 1043.. 8 — 7 — 0 odbitki ....... .......... 2 — 0 — 6 izplačilo .................. 8 — 7 — 3 7. plača 1. 1943 ....... 17 — 6 — odbitki ........... 5 —12 — 6 Izplačilo ................ 11 —14 — 1 (ta plača je bila zaradi mnogih nadur najvišja v vsem letu) misel je prešinil« njegove možgane, da mu je zaigral v bčeh čuden, porogljiv n«smeh, ki ni odgovarjal tovariševemu govoru ter pritegnil v svoj izrez še dekletove oči. Bila Je v tem srečanju morda le mala iskrica nečesa, čemur bi se n« moglo reči iskrenost. Drugo dekle je to o-pazilo in globoko v duši začutilo pekočo boleiino, kot da Je izgubilo nekaj, čemur bi se lahko reklo sreča, ter šele sedsj opazilo, da ne sij« več sonce sem notri, da Je v sobi ž« mrak, da je zrak nasičen s tobačnim dimom in da ao obrazi vseh že btedi in trudni. V njeni <*ti«4 pa je vrtala bol«č« misel . . . Ah, ti čudovito človeško ok«. kako bogato razsipaš v svet vso notranjost človekovo. Nikoli ne lažeš. Lahko se ti ustne smehljajo, a če ti je v «rcu težko, odseva žalost iz tvojih oči. Brez besed kričijo v svet, brez dokazov govorijo. Pogled, ki ga nikoli več ne ujameš, ti je morda povedal več kakor gosto popisan list papirja. Kolikokrat ti v sreči zatrepeta srce ob samem Zaslužek od 1. 1943 do 30. 1044 ................. odbitki ............... izplačilo ___________ ÜÍ 7. 6. 546 — 8 — 9 126 — 2 — 3 420 — 6 — 6 toka Ta mreža je na obeh kon- teh s skoraj 2 kilometra dolgimi vrvmi privezana na poaebnl vitel ki na Jene motor za mrežo K«» mreža v morju raz-prostre po>eneft motor In vitel /ai ne \ lečl mrežo k ladji. Motor ima itiri prestave, da lahko prite^ujdl mrežo s hitrostjo, ki • e t» /di primerna. Četrta pre-•t*\« ima hitrost 12 km. V ne kai minutah je mreža pri ladji. Tedaj, priskočita na vsaki strani ;"i)e vitlu na iKimoč dva ribič« m / združenimi močmi st« ob« kon«« / vreeo, v katero so se /.«t« k le vse ribe. ki jih je mrež« '«jela. Vrrčo potegne Iv mor j« kiijiee in prvi lov Je končen. Peter: DeUvec je z«v«rov«n za primer nesreče pri delu in za bolezni, za k«t«re zdravniška komisija ugotovi, da j« njih neposredni vzrok v zaposlitvi. Za druge bolezni ln za sUrost ni zavarovan. Z« vsak m«sec dela ima d«lavec «n prost pl«č«n dan. Mat«: Nižji državni uradnik zasluži na teden 8 do 12 funtov, višji državni uradnik 12 do 22. ravnatelj 29 do 30 funtov. Naj Avstralije pa skoral do Adenai**»1! »kromn« sob« v mestu st« j« bila Partizanka vedno sama,1"' n« t«d*n poldrug funt, stano-n« Rdečem morju pa smo arečs-1 v«nJ* z dvoma sobama, predso-II «li piehiteli vsako uro vsaj tri bo. kuhinjo in kopalnico stane okrog 4 funte, razkošno stanovanje 7 do 10 funtov. Stanova nje pa zelo t«žko dobiš, ker je v Avstraliji v«lik« stanovanjska kriza Hišni posestniki so v Avstraliji med najbolj bogatimi ljudmi. Še dražje je stanovanje v hotelih. Soba v najslabšem hotelu stane tedensko 3 funte, v prvorazrednem hotelu 8 do 15 funtov, prvorazredna soba v naj-boljftrm hotelu, kjer dobiš tudi zajtrk, stane tedensko 18 funtov, Kljub tako visokim cenam je iskanje sobe v hotelu brezupno. Vse hotele ao zaaedli trgovski potniki, veliki farmarji, bogati rentniki • (irgo: Avstralska narodna pijača je pivo. Caša piva stane 7 In pol pen«, liter dobrega vina 10 šilingov 6 pen. večerja v nočnem lokalu 2 do 3 funte. Do ladje Največ ladij je vozilo petrolej. Petrolejsko ladjo hitro spoznaš. Dimnik ima na zadnjem delu. niska je, brez jamborov. Skoraj dve tretjini ladij, ki smo jih videli, m- bilo holnmlskih Plule so proti holandsk! Indoneziji ali pa ao sc od tam vračale. Najlepše ladje so bile norveške in švedske Norveške in švedske l«dje so vse enako grajene Zelo lepo obliko imajo, vae so sveže svet losi vo barvane Ameriške ladje imajo cel gozd jambo rov. Naši mornarji pravijo, da preveč Jamborov1 ladjo skazi l«sdja, ki je bila najbolj zanikrno barvana, je bila navadno angleška ali francoska Italijanske ladje so vse zelo majhne, toda mornarji in potniki s teh ladij so Partizanko najlepše po- bra obleka, ki je stala pred vojno 7 do 8 funtov, stane danes 20 do 25 funtov. Čevlji, ki Jih naročiš pri čevljarju, stanejo 4 funte. Zdenka: Med vojno smo imeli v Avstraliji karte za obleko, sladkor, čaj, meso, maslo in nekaj časa tudi za čevlje. Hrane je bilo na karte dovolj, za obleko pa smo dobili vse leto samo 56 točk. Za moško obleko so odrezali 20 točk, za'srajco 7, za hlače 2, za dvoje rjuh pa celo 28 točk. Na črni borzi si ^pveda lahko vse kupil. Danes je slad kor brez k«rt, vendar v omejeni prodaji, karte so pa še z« obleko (prosto je volneno perilo), z« platno, za čaj in maalo. Težko dobiš žepni robec, malo je pralnega mila, v zadnjem ča su ni belega sukanca, omejene so tudi cigarete. Ob tem pripovedovanju spomnim, da ni bil Sidnej ob 11. zvečer nič bolje razsvetljen kot Ljubljana, da so bile t«mne tu di vse izložbe trgovin, d« smo še pred polnočjo n« ulicah velemesta srečali komaj dva, tri ljudi. Grgo: Av*tralec del« od 1 tošnjega 1. januarja 40 ur n« teden. Avstralec dela Mino v največji stiski tudi v poklicih, kjer je treba delati čez 40 ur. Tak poklic je na primer trgovin«. V trgovini ni Avstralcev, trgovino imajo v rokah Judj« in Grki. Poklic, ki ga ne mor«! opraviti v 40 tedenskih urah. j« tudi vrt narstvo. Med vrtnarji nI Avstralcev. Naši vrtnarji delajo od prvega svita do trde noči. velikokrat tudi ob nedeljah. Ne delajo pa samo motki. v vrtu je zapoalena vsa dcužina. Avstralca pa goji samo svoj cvetlični vrt. (Konec piihodnjlt.) solz in bridkosti lahko povzroči en sam pogled. Kot je lahko brezkrajna sreča, ki seva iz oči, za katero še pesnik zaman išče izraza, tako je lahko tudi njegovo gorje hujše, kot zapisana beseda. Neiskren pogled ti zapusti rano v duši, ki se le počasi in težko zaceli. Ali morda ona sedaj obsoja mladega prešernega fanta zaradi tistega nesmeha v njegovih očeh, ali morda ne zaupa sedaj njegovi iskrenosti? Zakaj? Čemu? Nihče ga ni opazil razeo nje in se morda sploh nikoli več ne povrne v te žive, nasmejane očj. šla je mimo temna, bežna misel in ko je zaigral smehljaj na njegovih ustnih, je morda že samega sebe zaradi njega obsodil. Saj je vendar pr«j tudi v njegovih očeh sijal« iskrena želja biti dober, biti iskren . . Ko se je zvečer vračala domov, je zavila k morju. Hodila je ob obali mimo pomoleov in kljubujočlh vojnih ladij, mimo, ribiškega pristanišča, do kopališča za svetilnikom, kjer so velike skale naslonjene k bregu. Zdaj v večeru je tu čudovito mirno. Sedla je na skalo tik vode, tako da so valovi, ki so se ob skali razpršili, rosili tudi njeno lice. Že dolgo ji ni bilo t«ko hudo- kot nocoj. Ali je morda krivična, ker očita tisti pogled? Kje je zdaj? Pokaži ga, če moreš! Ulovi ga v zanko! In vendar je ravno tisti pogled, četudi le za hip, le omaja! tisto veliko vero, ki je vse dotlej tlela v njeni duši. Valovi pod njo se enakomer-, no rahlo zaganjajo v skale in čolne, ki so privezani k obali, in šepečejo duši svojo večno, čudovito zgodbo. Veter nežno boža napete vrvi jamborov in njegova pesern se skladno spaja s šepetanjem morja. In ona prisluhne in oči ji žarijo: "Da, prav imaš, morje, kar je zdravo in močno, dobro in iskreno, to bo ostalo—vse drugo narava uniči". Nežrto je pobožala skalo in naslonila uho tesno k njej, kot da lovi še zadnje utrinke lepe misli. Ta trenutek je izginila temna senca i t njen£ duše. Slekla se je in skočila v vodo, da so se valovi peneče razpršili okoli nje. Plavala je daleč ven n« morje ln kakor da voda ižpira z njene duše vso bolečino se je počasi vračala blaženost v njeno srce. Razkošno se je^ premetavala v valovih in se smehljala, biserne kapljice pa so se lepketaie na njenem licu. Ali so bile to solze sreče, ali poljubi morja? Utrujena, a olajšana se je zopet vračala k bregu in stopila na skalo. Razširila je nosnice, ljubeče pobožala s pogledom vso to temno srebrno gladino z mežikajočimi svetilniki in zvezdnato nebo nad bi lahko povedal, da je videl v njih—spet veliko, pravo, iskreno srečo. RAD BI IZVEDEL kje se nahaja PETER STREHA R, doma nekje od Idrije. Leta 1914 j« odšel iz Bellaira. Ohio v državo Illinois. Če je komu kaj znano kje jo sedaj, uljudno prosim, da mi to sporoči, ter poiljete njegov naslov, za kar bom zelo hvaležen. Če bo pa on sam to čital. ga prosim, da se mi javi na moj naslov. John Žalec, 690 Henderson Ave., Washington. Pa. —(Adv.) SENO FLOWERS "PROLETAREC" —Socialistično-delavski tednik— Glasilo Jugoslovanske soc. zveze ln Prosvetne matice. Pisan v slovenskem ln angleškem jeziku. Stana 13 sa cela. $1.71 sa pol. .11 sa četrt leta. NAROČITE SI GA! Naslov: PROLETAREC CHICAOO 19. ILL. 2901 South Latmdale Avenue SLOVENE RECORDS 14-lneh records T9c COD. plus poatage C-1261 Be happy, polka Bya-bye-baby, polka C-1214 My honey Is wandering In Tyrol; St. Clair polka C-1220 Too fat polka; Jolly polka F. Yankovic and his orch C-1192 Alpine waits Lamplighter's polka . C-1211 Village tavern polka , Lumberjack — polka C-1215 Marianna polka , * Hit and miss polka P. Zaje and his Polkateers T-103 Silk Umbrella polka Linden Tree — waits T-196 Tlvoli Park Polka YiUa«« Hoars Paihe T-114 Red Wine — Polka Edelweiss waits Erpest Benedict Quartet R-574 Na Marjance, Polka Claries (Clara) Pokla R-575 Clevelsndskl Vallsk Malo Noeek. Polks J. Perush and his Tav. Band Write for free list of all new SLOVENE records, the largest selection in US., by the best Slovens artists, to: PALANDECH'S 536 S. Clark Street, Chicago 5, I1L V Proaroti so dnevne erotov-i la delavsko voeiL Ali Ilk sabo ter stresla s sebe slane ka-ifttato woak daar mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmemmmmm "PROSVETA" 8U7 S. LAWNDALE A VE. Chicago 23, 111_______ Vaša naročnin« n« "Prosveto" je poteki« z dnem. .19. V alučajtu 4« Je od strani upravništva kakšna takoj ob roe tile, d« ao 1st« popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU flOi Sa Cfciea* I» okolico je.....J9.M Za Evropo je. Dnevnik 911JC — Tednik 92JO ta dtušiaa. ki fte dovolilo te M Hoo »jejo M V aiksassn shitsj« m ve* bat B Pojaaolloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki ae prišteti preneha biti člaa SNPJ. ali ¿o se preseli proč od druUne In bo zahteval sam svoj Ust tednik, hod« moral tisti član Is dotične družine, ki Je teko skupno naročena na dnevnik Prosveto, te takoj naznaniti upravnittvu liste, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvete. Ako tega ne store, tedaj mora upravnlltvo «mlati datum ta to vooto naročniku ali pa tMtaviti dnevnik. PROSTO A. 8MPJ. 9S9T 8. Le ■■<«!> An. Ckl—s 29.