Dan zmage
Davetega mafa alavlmo dmn zmagm.
Druga svetovna vojna /* v zgodovlni človaštva najveČJa kataatrofa. V njejje aodalovalo 61 driav (dva mittfardl fn stotitoč IJudi), Med vojnoja umrio okoll60 mllljonovIjudl v bo/u allpa ao bill inv0 faitstičnaga naallfa. Vojna ikoda, klje nastala po vojn&m opuatošen/u /• ocenjena »amo v Evropl na 227,7 mllljarde dolarfev.
Dan zmaga alavlmo latočaano tudi kot konac narodnooavobodllno borbe narodov In naro-dnoatl Jugoatavlfe, kl so jo organlzlrall tn uapošno vodltt KPJ In tovarlš Tito. VitMletnem boju }0 prlapevala Jugoalavlja ogromen delet k zmagi nad failzmom. Že leta 1941 ao blH okupatorfl primorani, da poiljejo v boj protl allam narodnoosvobodilnoga gtbanja 620.000 vojakov, karje znatno oiafialo razmere na frontah zavaznlkov. Nenehno naraščanje močl narodnoosvobodfl-nlh all /e prlallfevalo okupatorja, da /e povečeval število enot na bojiščth v Jugoslaviji. V obdobju 1941-1945 Je bilo na jugoalovanaklh bojlščlh povprečno 20-30 okupatorjevih divizlj (pri tmm n/ao vračunmna kvlatlnška anota). Proti koncu vojnaja narodnooavobodllna vojaka Jugoslavlfe tvorfta sestavnl dot zavernlških all protl faHsttčnl Nemčf/f. Oparaclfe na fugosto-vanskJh bojtščih ao fra/af« vse do 15. mala 1945. leta, ko ao enote Jugoslovanske armade na odaeku Črna-Mežlca priatlUa h kapltulacifl zadnje okupatorfeve in kvisllnške enote (okoH 30.000 vojakov), a člmar aa fe končala irlrlletna narodnooavobodllna borba in revolucl/a v JugoalvavlJL
Jugoslavlja )e pretrpela v borbl protl failzmu ogromne žrfve, kl prapričljlvo prlčajo o našam priapovku k zmagl. Na bojnih poljlh all v koncentradjsklh taborlščih /e umrlo 1.706.000 IJudl. Partlzanski odredl in anote NOVJ ao imell305.000 mrtvih tn 425.000 ranfenlh borcev. Okupator fe po našl dežall atrahovfto pustoill, ikoda je bfta ocenjana na 47 miHJard dolarjev.
Naša zmaga - vojna In poiltlčna - v narodnooavobodtlnl vojnl In revolucfjl, je bila Izvofevana pod vodatvom ZKJ in tovariša Tlta, kl /# na čelu patilje ta itlrt daaatletja. V t»m usodnem razdobfu naim In avatovna zgodovlna ja Jugoslavtja izbojevala reanlčno avobodo In neodvl-anoat, poalala J* dažala bralatva In enotnoatl In soclallatlčnega aamoupravtjanja ter priznan dajavnik mlru In napradka v avatu. Tovarli Titoje uatvarU revotuclonarno markalat/čno partijo, kot partljo, kl uatvar/a In doaledno Izvafa markalsUčno teorifo v akladu z razmeraml svoje datete.
V povojnam obdobju *« je Jugoalavlfa prerodlla. Poatala je srednje razvlta država, aktlvna borka za mlr In aplošnt napredak ter voditetjlca nauvričenega avata.
Tako uapaien razvoj naše družbe na »amoupravnam podroČJu pa fa bll mogoč tudl zaradl pripravlfanoati nailh oboroženih ail da branljo domovlno pred vaako zunanjo agrealjo. Na oanovl izkuianj \z narodnoosvobodllne vojne in vsega, kar je bilo doseženo v družbahem razvofu Jugoalavlfa, ja bila dograjana tudl osnova aplošnega Ifudakega odpora In družbene aamozaičlta. Obramba In družbana aamozatčita ata poatall dajavnoati samoupravne družbe, ffodtufljlvl pravtct dalovnaga človaka In občana. Raztog In vzpodbuda za takino aktivnost }e v globokmm pnpričanju nailh narodov In narodnoati, da je njihov akupnl interea, da iive v avobodnl, naodvlanl, aoclallatlčnl, aamoupravnl akupnoati In v apoznanju, da /0 uresnlčltev zaanova SLO adina Inailca naia varnoatl.
IVAN ŠUČUR