50. štev. 'Ш^вГ Večerno izdanje „Edinosti“ št. 102 z dne 23. decembra 1893. “ЦбЦ
m
Tečaj I. v.
P----------------------------V
Izhaja T s a k n soboto ob 6. uri zrečor.
Prodnja ве v tiatih tržaških tobakarnah kakor ,Edinost1
po 2 kr. odtis.
Naročniki ,Edinosti' dobivajo to prilogo ▼ e e leto, j ako priložijo naročnini za ,Edinost' 8e 1 gld.
Y
Ceno oglasom v ,Novlčarju' so: za petit-vrstico 8 kr., za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor,kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi
Frankopana pisma in rokopis јв posijati vmlnistvu ,ЕМлоај\‘.
Kefrankovana pistna ne ne eprejemajo,
.S--------------------------z.
Vabilo na naročbo.
Z novim letom bode „Edinost“
izhajala po trikrat na teden, v šestih izdanjih in v povečani obliki: ob toxtfriH., četrtkih, in
sobota.]* v /jutranjem in večernem izdanji, tako da bodo naročniki sleherni dan dobivali svoj list.
Da še bolj ustrežemo tržaškim naročnikom, pošiljali jim bodemo list na dom po raznaševalcih, /bok česar jih prosimo, da nam natančno označijo svoja stanovanja.
Obojno izdanje „Edinosti“ bode izhajalo na dveh Straneh v primerno povečani obliki in bode stalo:
za jeden mesec	gld.	—*90
za tri	mesece	„	2.60
za pol	leta	„	5-—
za vse	leto	„	10-—
Po tabakarnah v mestu in po okolici se bode list prodajal po DVA novčiča.
Listu bodemo redno prikladali poštne nakaznice, da olehčamo naro-čevanje.
Prve številke bodočega leta dobe na ogled vsi naši naročniki in tudi drugi rodoljubje, pozneje pa bodo dobivali list le tisti, ki se naroče nanj in tudi naprej plačajo naročnino vsaj za jeden mesec.
Konečno pa resno besedo n a-šim dosedanjim naročnikom. Ker se list z novim letom preustroji in nastopi tako rekoč povsem
Kristus ni povpraševal: od kodi si, kje si se rodil, kako ti je ime? — ampak zaklical je vsem, vsem: Ljubite se mej seboj! Naš Odrešenik je postavil našo sv. vero na podlago ljubezni — in dokler se življenje mej narodi vsega sveta ne postavi na to podlago, ne bode miru, ne bode sloge — dotlej ne bodemo živeli tako, kakor zahteva On, ki nas je odrešil; dotlej ne bodemo živeli po sveti volji Stvarnika vsega sveta.
Ljubezen mora torej zavladati na svetu — te žive potrebe se zavedamo posebno živo ob teh divnih božičnih praznikih, ko se srca vsega krščanstva topč v hvaležnosti do svojega Odrešenika.
Prvi pogoj mejsebojni ljubezni pa je — pravica. In zato zahteva naša vera v zmislu svetih naukov nje večnega Ustanovnika,\ da smo pravični. Pravičen bodi človek do človeka, pravičen bödi närod do naroda. Kakor naš Odrešenik ni poznal razlike mej ubogimi in bogatimi, kakor je 'zahteval od Svojih apostolov, da naj uče vse nšvode, tako mora človek spoštovati pravice svojega bližnjega, tako mora sleherni närod spoštovati pravice vseh druzih närodov. Kakor ni poznal razlike naš Odrešenik mej ubogimi in bogatimi, tako se pregrešajo proti Njegovim naukom vsi tisti preširni nä-rodi, ki sovražijo in mrzijo druge zgolj zato, ker so oui močueji. Kristus ni poznal mržnje in sile, On je poznal le ljubezen in pravico. Kako vse drugače bi bilo na svetu, ako bi se živ-
novo življenje, urediti nam bode tudi j !ЈепЈе raej narodi zasnovalo po naukih upravništvo na novi podlagi. Iin zahtevah Začetnika krščanske vere !? Kose prične novo življenje, za-jTo občutimo posebno mi Slovenci, ker kij učiti treba tudi stare račune. Zato | smo mal närodi -Po volji Odrešenika opozarjamo, da vse one, ki do novega jne ^i nam trebalo boriti se za svoj leta ne plačajo svojega zastarelega. obstanek, no bi morali trpeti toliko dolga, izročimo gosp. odvetniku, zasmehovanja, ne bi se nam odrekale dru. Gregorinu. Kdor torej noče|najsvetejše pravice: živeli bi mirno
Odlikovanje. Knez in gospodar Črnogorski odlikoval je lloydovega kapetana Petra Ivelića z Danilovim redom. Nj. Vel. cesar je dovolil, da sme Ivelič ta red sprejeti in nositi ga.
Imenovanja. Vožbeniki Ivan Jakončič, Anton Vergna, Rudolf Zuna, Mihalj Andrejčič, Arnold Cronfeld, Josip Frandolić, Karol Visintini in Ljudevit Perko so imenovani za pristave v ХГ. plač. razredu pri davkariji. Finančni koucepist Aaron Cra-glietto je imenovan davčnim preglednikom.
Mestni svet tržaški je imel dnč 20. t. m. javno sejo. Predsedoval je župan dr. Pitteri, prisotnih je bilo 46 svetovalcev. Takoj po odprtju seje da župan prečitati vladino naredbo, po kateri jo dovoljeno občini pobiranje 200% občinske doklade na državno užitnino na vpeljano pivo in 190% občinske doklade na tukaj kuhano pivo. S tem se pokrije deloma deficit; ostane še nepokritih kakih 120.000 gld. Kje dobiti ta denar ? s tem vprašanjem naj se bavi eksekutivni odbor ter naj poroča zboru o svojem ugibanju. — Svetovalec D o 1 1 e n z je toplo priporočil zgra-denje cesto iz Barkovelj na K o n tove 1 j, kajti taka cesta je nujno potrebna za občevanje med obema selima. Župan je obljubil, da se bode oziral na to pri-poroko, na čemur se zahvali svetovalec Dollenz. — Svetovalec V e n o z i a n in-terpeluje župana, da-H kaj ve, kako hoče vlada pomagati za vzdrževanje javnih skladišč. Župan je odgovoril, da mu je o njega bivanju na Dunaju obljubil trgovinski minister grof Wurmbrandt, da so bodo zanimal za tržaške občinske odnošaje. Govorilo se je sicer, da pride minister osebno v Trst, da si ogleda to zadovo, a ker ga lo ni, pripravljen je odposlati na zahtevanje pod-vizovalno pismo ministerstvu. Vonezian so zahvali na odgovoru in potem stavi for-melni predlog za podvizanje, kateri se vsprejme soglasno. Zatem se preide na dnevni red. Prečita se predlog mestne delegacije, da se razdelijo darila iz usta-
imeti sitnosti iu stroškov, poravna naj takoj, kar je zaostal 1
Upravništvo „Edinosti1
Za Božič.
Pax hominibus, bonae voluntatis... poj d nam danes angeljčki v ozračju. V bliščeči palači in v borni kočici čutijo so danes ljudje vzvišene nad odurne borbe na zemlji, milijoni in milijoni pobožnih duš se danes živo zavedajo zlatih, svetih naukov, koje je oznanjeval Oni, ki se je učlovečil, da odreši človeštvo iz duševne tmine. Z rojstvom Izveličarjevem je zasijala po vesoljnem svetu jasna luč in ob nje svitu je človeštvo še le spoznalo svoj poklic ter zadobilo navodilo, kako mu je živeti mej seboj, da pride do časne in večne sreče po volji neskončnega Dobrotnika svojega.
Vsi, vsi občutimo danes živo, da smo si bratje mej seboj, da se moramo ljubiti,'1 ker je takö hotel naš Odrešenik. Kakor je On v neskončni Svoji ljubezni objel vesoljni svet, tako bi moralo tudi v človeštvu veljati na prvem mestu načelo: mir in ljubezen.
moj mirnimi
Koliko grenkobe, koliko bridko sti mora prebiti človeštvo, ker se ne pokori naukom Kristovim.
Vse to občutimo danes v podvojeni meri. In vendar se čutimo — kakor smo rekli že gori — vzvišene nad vsakdanje nadloge, vendar so nam topi danes duša v blaženstvu, kajti uverjeni smo, da slednjič premorejo tudi mej nami načela Onega, ki je odrešil človeški rod, ker ga je ljubil neskončno; da se vsa človeška družba postavi na čista, prava, krščanska načela. —
Vera v večnousmiljenega Boga, vera v moč pravice, sloneča na ljubezni, je v nas trdna. Bog nam donesi skoro trenotek, ko se vsi rodovi sveta združijo v bratskem objemu vsldi-kajoč: Slava Bogu na višavah!
NOVICAR.
Knez Windischgrätz, novi avdtr. mi-nistereki predsednik je odpotoval na božični dopust v Tacho v na Češko. Prihodnji torek se vrne na Dunaj,
dne 28. t. m., istrski iu tržaški dne 8. ja-nuvarja 1894., koroški pa dne 10. janu-varja 1894.
Novi francoski odposlanik na Dunaju, L o z «, bil je dne 16. t. m. pri ceserju v slovesni avdijenciji. Nj. Vel. se je razgo-varjalo jako Ijuboznjivo. Posebno prisrčno govoril je cesar o predsedniku Carnotu.
Družba sv. Cirila in Metoda lepo napreduje, Po vseh slovenskih deželah ima pokroviteljev 120, ustanovnikov 1.032, letnikov 6.187, podpornikov 3.729, skupaj 11.068 udov.
Društveni zavodi štejejo začetkom šolskega leta 1893/4 vpisanih otrok :
(Jetverorazrednica pri sv. Jakobu v Trstu 305,podpirana štirirazrednica „Sloge“, v Gorici 306; otroški vrtci v Celji 41, pri ev. Jakobu v Trstu 80, v Rojanu 70, na Greti 50, v Pevmi 58, v Ločniku 35, v Podgori 95, „Sloge* v ulici sv. Klare v Gorici 66, v Barzcllini 45, skupaj 1.145 otrok.
Nezaslišano I Zidar pri Bachschmidtu Ivan R e n č e 1 se je vpisal v „Delavsko podporno društvo*. Ker jo bil popred član okrajne blagajne, šel je dne 20. t. m. ob 4. uri popoludne v ta urad, da mu potrdč na knjižici omenjenega društva, da ni več Član blagajne. In čujte, kaj mu je odgovoril dotični uradnik : „N o i no n g a-v e m o d e far coi ičavi, e o la se ga n o t a d o fra i šuavi, la vadi f r a de lori!“ Saj postopajo s nami, kakor da smo res — sužnji!
Influenca na Dunaju se širi tako, da je odredilo namestništvo, da se morajo prijaviti zaradi izkaza vsi za influenco oboleli prav tako, kakor oboleli za kakšno kužno bolezen.
Hripa ali influenca hudo gospodari v Gorici ; ni je rodbine, da ni hripavih bolnikov, po nekod leži celo po več oseb. — Tudi „Soča in „P r i m o r e c* sta ta teden le z veliko težavo prilezla na dan valed te neprijetno prikazni.
Z Vipavskega poročajo „Primorcu* :
Influenca se epidemično širi po vsi
nove cesarja Maksimiljana v znesku 1202 j ^'PaT8^' dolini. Po vseh vaseh jo imamo,
' in redka je hiša, da bi je ne bila obiskala. Bolniki se zdravijo večinoma z domačimi zdravili. Kdor prvi ali drugi dan po napadu dobro zgrize in zavžiie obilico surovega kislega zelja (kapusa), je črez tri dni zdrav; drugi se vepešno zdravijo z lipovim čajem, zalitim z domačim žganjem.
Odstopivša poslanca. Italijanska poslanca za veliko posestvo v istrskem deželnem zboru Beoich in Scampicchio sta položila svoj mandat. Nista izjavila vzroka.
Narodni požrtvovalnost. Ljubljansko društvo za podporo siromašnih dijakov „Ra-dogoj" dobilo je v kratki dobi svojega obstanka že nad 30.000 kron darov in članarino.
Kako so malenkostni. — Neka uboga Slovenka v Ločniku je imola iz občinske denarnice 1 gld. podporo na mesec za otroka. Ker je ga pa začela pošiljati v slovenski otroški vrtec, je tamošnje novo županstvo odtegnilo to podporo. To je prvi „junaški* čin slovenskih renegatov proti lastni krvi. Zapomnimo si : zob za zob!
„Primorec*.
Dva jetnika — za jednega. Iz Prage
gld. in sicer 20 daril po 15 gld., 50 po 10 gld., 79 po 5 gld. in jedna v znesku 7 gld. Temu predlogu upirali so se svetovalci Ventura, Vonezian in posebno E. Rascovich, češ, da taka razdelitev milo-darov le spodbuja ljudstvo k prosjačenju. Predlog delegacije jo bil vsprejet. Tudi je bil po predlogu delegacije potrjen za predsednika javnega dobrotvoronega društva vitez Machlig. — Tržaški izvoščeki so se pritožili v posebni vlogi proti novi tramvajski črti Corso — ulica Sv. Antona — Punto franco, katera jim provzroča baje mnogo škode. Pritožbo je pobil v svojem odgovoru trgovinski odsek, zbok česar se prečita ta odgovor in so preide preko pritožbe izvoščekov na dnevni red. Potem so razpravljali o preskrbi bivših mestnih uradnikov, kateri izgube z novim letom svojo službo vsled odprave točurine. Mestni magistrat namerja odškoditi odpuščeno uradnike z tri-, oziroma dvo- iu jednoletno celo plačo, v razmerju starosti in službenih let. Začela se je podrobna razprava, toda pretrgala se jo zbok pozne uro. Ob a/i na 9 končala je javna seja in pričela tajna,
v kateri so bili imenovani nekateri magi- poročajo, da je sodišče pustilo veleizdajstva zatoženega časnikarja Паја začasno so sklicani, iu sicer: na prosto proti kavciji 10.000 gld. Hajo štajerski in goriški dno 29. 1. m , kranjski je pričakovalo prod zaporom mnogo ob-
stratni uradniki.
Deželni zbori
einatva, katero mu je priredilo preerčno ovacijo. Redarstvo je poseglo vmes in zaprlo dve osebi.
Nesreča. 14 letni učenec v tovarni sladčič Grezler & Duodo, Ivan Meassi, splezal je v tovarni na veliko kolo, katero stoji v podstrešju, kjer se suše sladčice. Po neprevidnosti je padel z višine na dvorišče. Razbil si je črepinjo in umrl kmalu za tem.
Statistika tržaška. Od 10. do 16. t. m. rodili so se v Trstu 103 otroci (55 moških in 53 ženskih); štirje bili so mrtvorojeni. Umrlo je 99 oseb (48 moških in 51 ženskih). V razmerju vsega prebivalstva tižaške občine pride 31'72 mrličev na vsakih 1000 duš.
Obsojena časnikarja. V Hološu (Er-deljska) sta bila obsojena pred porotnim sodiščem ravnatelj in urednik romunskega lista „Fora Poporolui“, Russu in Necsa zaradi „hujskanja11 proti madjarskemu narodu prvi na 6mesečno ječo in 100 gld. globe, drugi na 2mesečno ječo in izgubo 500 gld. kavcije. Zlata svoboda!
Nova madjarska banka. Z Dunaja poročajo, da namerja osnovati neka špekulativna menjiška banka v Budimpešti novo „ogrsko banko“ z osnovno glavnico 25 milijonov.
Dobrodelna oporoka. Nedavno je umrl na Dunaju milijonar in bankir Königs-warter, jeden najbogatejših ljudij v Avstriji. V svoji oporoki volil je 125.000 gld. za blagodejne svrhe. Od te zapuščine vporabi se 10.000 gld. za pomorsko zdra-višče v ^rstu.
Železnica čez Ture. Dne 22. t. m. bila je pri cesarju v posebni avdijenciji deputacija iz Solnograda, na čelu katere je bil deželni glavar solnograški dr. Schuhmacher, ter je prosila Nj. Veličanstvo, da povspeši s vojo mogočno besedo zgradnjo železnice čez Ture. Cesar je izjavil, da se jako zanima za to železnico in obljubil, da bode podpiral to zadevo na potrebnem mestu o shodnem času.
V Bukareštu je podpisala vlada dne 22. t. m. trg. pogodbo z Avstrijo, z Nemčijo pa je predložil romunski minister vnanjih poslov istega dne poslanski zbornici.
Ukraden dinamit. Iz Ljubljane brzo-javljajo, da so dne 21. t. m. vlomili tatovi v skladišče delavnice podvzetnika Cecco-nija pri Rudolfovem (na Dolenjskem) in ukradli poleg raznega orodja 15 kgr. dinamita.
Tatvina. Nepoznani lopovi so vlomili
v Kovačičevo mesnico v ulici dello Poste in vkradli 10 tolarjev, nekaj drobiža, 50 gld. v bankovcih in srebrno uro.
Porod na ulici. Včeraj dopoludne je šla 35 letna hišina Hermina Goberšič po ulici Pietč,; kar naenkrat se je zgrudila v groznih bolečinah ob zidu dvorišča mestne bolnice na tlak. Mimoidoči so jo prenesli na dvorišče, ker jo porodila krepkega sinčka. Mater in novorojenca so prepeljali v bolnico.
Sodnijsko. 40-lotni hlevar Izidor Jenko iz Zagreba je obsojen na 10 mesečno ječo in na 48 gld. odškodnine vozniku Justu Senici zaradi toškega telesnega poškodovanja. — 28-letni kmet Ivan Konestabo iz Pregarij (pri Novomgradu v Istri) je dobil mesec dnij zapora, ker je rani! v pijanosti lastno svojo mater. — 20 letni Vincenc Lupatizza iz Kopra, prodajalec v Hilleprandovi trgovini s suhim meoom v. ulici Torrente „pojedel“ je svojemu gospodarju, kakor smo bili že javili, 1300 — ne kranjskih klobas, ampak goldinarjev. Sodišče pa ga je oprostilo obtožbe zaradi izneverjenja, ker ni dokazano, da je Lu-potizza denar res zapravil.
Grom blisk in potres. „Slov. Narod6 piše: Na prav izreden način uvedla se je včeraj zima pri nas. Pri primerno jako topli temperaturi začelo je proti 9. uri zvečer liti in gromelo in treskalo jo, prav kakor po leti. Bil je pravi poletni vihar, ki je razsajal skoro do jutra in se jo bli-
Laetnik pol. društvo „Edinost“.
skalo, da je kar vid jemalo. Po gromu soditi, je utegnilo celo kje blizu treščiti. Ploha je do dobrega oprala in očistila mestne ulice. — Zjutraj ob ^4. in ob 4. uri pa je bil čutiti potres. — Tudi v Trotu smo imeli sinoč grom in bliske.
Časopisje v Avstriji. Lani se je v Avstriji v notranjem prometu po pošti prepeljalo 72,606.486 izvodov raznih listov. Pri tem se šteje vse cesarstvo z Bosno in Hercegovino vred. Iz Ogerske je prišlo 226.300 izvodov, tja se pa posla'o 223.700 izvodov, iz Bosne je prišlo 4700 izvodov in tja se je poslalo 1,414.000 izvodov.
Na Kranjskem je bilo leta 1892. rojenih 17.680, mej njimi 9144 moških in 8536 ženskih. Umrlo jih je 15.941, in porok je bilo 3328. Umorjenih je bilo 24 in 35 samomorilcev.
Samomor. 64 letna udova Ana Godina stanujoča v hiši št. 2 ulice Castaldi (okraj sv. Jakob), prerezala si je dnč 22 t. m. grlo z ostrim uožem. Prihitel je sicer zdravnik zdravniške postaje, toda rana bila je tako grozovita, da ne bi mogel nesrečnice rešiti najboljši zdravnik na svetu. Samomorilka ni zapustila nobenega pisma, iz katerega bi se moglo dognati vzrok strašnemu činu. Nje pokojni soprog je bil pred kakimi 20 leti cerkovnik v cerkvi sv. Antona novega.
Osobna preiskava na ulici. Na trgu „Caserma“ je dne 21. t. m. okolo 9. ure zvečer policijsk agent v spremstvu stražarja prijel mladeniča Hermana Lebana. Preiskala sta mu vso žepe ; našla sta pri njem zavitek muzikalij, zavitek sladčic in dve fotografiji. Ko sta si te „zaklade“ natanko pregledala, ukazal je agent Lebanu, naj se gre drugam sprehajati.
Ponarejale! bankovcev. V Budimpešti je našla policija celo družbo ponarejalcev bankovcev po 1, 5, 10 in 50 gld. Načelnik kružbe je slikar Leopold G., kateri je izložil razne slike tudi na umetniški razstavi v Budimpešti. Zaprli so njega in nekega litografa, kateri je sumljiv sokrivrpe. — Tudi v Mathesdorfu (Gorenja Silezija) našli so „zavod“, v katerem so se tiskali avstrijski bankovci. Zaprli so več ponarejalcev in zaplenili lepo svoto dogotovljenih ponarejenih bankovcev.
Amerikansko. Dne 18. t. m. prišlo je o belem dnevu v neko gostilno v Chicagu
mizarja in lesnega trgovca Ivana, Metkinega očeta. Med tem mu jo umrl oče. Vladimir je odpotoval v Ljubljano, in ker je bil Stankov jedini sin, mati pa mu je bila že zdavna umrla, prevzel je malo premoženje svojega pokojnega očeta. Toda ni mu bilo obstanka v beli Ljubljani. Vse ga jo vabilo nazaj v R., priljubilo se mu je prijazno mestece, priljubilo se mu je prebivalstvo, priljubil se mu jo drugi njegov oče, njegov gospodar Ivan, in priljubila sa mu je nad vse — čemu tajiti? — lepa Metka. Kar sreč mu je zaigralo, kadar je pomislil, kako jo jo v časih zapazil, da ga je skrivaj ogledovala ; in ko je on uprl svoje žareče, temne oči v njo, zarudela je in pobegnila. Kuj je to ljubezen ? A proč s takimi sanjami 1 Kako bi se predrznil on, revni poslovodja, želeti si hčer premožnega svojega gospodarja?! To se nikdar zgoditi ne more! V takih mislih vrnil se je Vladimir v R. Prijel se je z nova svojega dola, — in vso je ostalo pri starom, do nekega večere, ko je Vladimir nenadoma srečal Metko na domačem vrtiču. Bila je spomlad, bila je mesečina, oba sta bila mlada — in kaj čuda, ako ata se našli njijini srci ?
Kakč sta si priznala svojo ljubezen, to je ostala tajna; samo to vem, da je bila tudi Metka osvedočena, da je nje oče ne da nikdar v zakon Vladimiru. Skrivala je svojo ljubezen v dnu svojega srca — a izdal jo je obup, izdale so je nje od skrivnega joka zarudelo oči in vpadla lica To spremembo jo opazil nje oče. Nekega dne po obedu jo skrbno vpraša, kaj ima ? Metka, kateri je ljubljeni oče nadomestoval tudi mater že od nje mladih let, vrgla se mu je ihtč okolo vrata in mu jokajo obstala svojo nesrečno ljubezen do Vladimira. Ivan se zamisli, vendar pa je pobožkal jedino svoje dete, češ, naj gre v svojo so bico, da že on stori to, kar misli, da je potrebno za nje blagor in nje bodočnost. Zatem pokliče Vladimirja. Ko je poslovodja stopil svojemu gospodarju pred oči, povesil je svojo glavo liki hudodelec. Ivan ga vpraša kar naravnost, kakšne spletke ima z njegovo hčerjo P Ubogi Vladimir je menil, da so udore v zemljo. Solze mu zalijejo oči in komaj je zjecljal, da se nikdar ne bi predrznil misliti na tako srečo, da bi postala Metka njegova družica za
deset gospodov. V gostilni sedelo je d vaj- 780 živ,j6"jc>	ona^ stoji mnogo previ
set gostov. Novi gostje obstopili so gostilničarjevo mizo, zastražili vrata in izvlekli napeto revolverje« Jeden izmed tolovajev, — kajti takoj so je videlo, da so tolovaji — zapovedal je vsem navzočim : „Roke kviško!“ Potem sta dva izmed njih mirno preiskovala žepe vseh, jim pobrala denar in dragocenosti, izpraznila krčmarjevo denarnico, spravila vse lepo v majhno vrečo, na kar je vseh deset lopovov izginilo kakor blisk. Prodno so so če oropani zavedli, bili so drzni tolovaji že Bog zna kje. —
Obsojeni ogleduhi. Državno sodišče v Lipskem obsodilo je dva francoska pomorska častnika, katera so zasačili v Kielu, ko sta risala utrdbe. Častnik Degony je obsojena 6 let, Dolguey pa na 4 leta bivanja v kakšni nemški trdnjavi.
Loterijske številke. Izžrebane 20. t. m. Brno:	22, 61, 47, 64,	4.
Božično darilo.
Izvirna povest. Pripoveduje Aleksandrov.
III.
Oče Vladimir je bil sin poštenega rokodelca, mizarja Stanka v Ljubljani. Kon-čavši osnovne šole vstopil je v delavnico svojega očeta, so izučil do dobra in ko je odrastel, šel je nekoliko po svetu. Tako je prišel tudi v mesto R., kjer smo ga našli početkom nase pripovesti. Vladimir je bil dober delavec, priden, zmeren in varčen. Ni torej čuda, da je postal v nekoliko lotih poslovodja v obširni delavnici
sokb fiad njim, ubogim delavcem. Ivanu je ugajal „fant* v zadregi; ugajala mu je še več njegova ponižnost. Zato mu reče: „Veš kaj ? Ali misliš, da te ima Metka rada?“ Vladimir je zarudel kakor kuhan rak. „No ! Ali hočeš odgovoriti ?* Vladimir je menil, da se zaduši, ko je zjecljal „Rekla je, da me ima rada ! A ne zamerite mi; saj som pripravljen zapustiti še danes vašo hišo !“ — „O presneti otroci ! zagrmi Ivan. „Tako me sleparite za hrbtom ? No, veš kaj, če te ima Motka res rada, — hlinil se je Ivan — a ti si pošten in priden fant, n jaz bi vedel sicer tudi za druzega, ki jo ima tudi rad, — toda to nič ne d<5. par stotakov si prinesel tudi s seboj Ljubljane .... no, veš kaj, ti stopiš zvezo z menoj v trgovini, in čez loto dnij . . . če jo bodeš imel še rad, in ona tudi tebe, in ako bodeš marljiv in varčen kakor doslej, . . . no, čez leto dnij pa ... si jo vzemi !“ Tako je naglo izbruhnil oče Ivan in so obrnil, kajti tudi njemu priče njalo jo srce nekako čudno igrati. — Via dimir ni znal, ali bdi ali sanja. Toliko sreče ! . .
Oče Ivan bil je mož beseda. Gez leto dnij imela sta se Metka in Vladimir še rajže nego prej in kmalo ju je združila cerkev za vse življenje. — Čez par let zatisnil je blagi Ivan na veke svoje oči in Vladimir je postal sam gospodar izdat nega premoženja in lastnik tastove obrti Sreča mu jo bila mila. Ni bil še star 36 let, ko je umrl na Dunaju bogat tovarnar, Metkin štrijc, in zapustil vse svoje pre moženje, izjemši nekaj stotakov, Metki
Takrat je izročil Vladimir svojo obrt svojemu poslovodju in ee odpeljal v kopolj, ker se je pre več — redil. — Odpotoval je e svojo ženo in takrat šestnajstletno Pavlico. Nastanil se je v toplicah v prijazni hišici, ležeči sredi lepega vrta. Ker so mu zdravniki svetovali mnogo hoditi, lazil jo ves božji dan po gozdu, po gorovju in — iskal cvetlice. Rastlinstvo postalo je njegova strast. Naročeval si je cele zaboje knjig o rastlinstvu in nosil celo kope raznega zelenja na dom, kjer je je paral, rezal in preučeval.
IV.
V podstrešju iste hiše,je stanoval mladi slikar Milan. Umevno je samo ob sebi, da jo bilo ognjevitemu Milanu videti Pavlico se h krati zaljubiti preko ušes v njo, kar na : joden, dva. Pavlica je pogostoma videla kodrastega drznega mladeniča — in edo bi ji zameril, da so je seznanila ž njim iu se včasih razgovarjala z duhovitim mladeničem ? Očeta Vladimira ni bilo ves dan doma, mati pa je imela dokaj opraviti, da je pospravila sproti ostanke Vla-dimirovega „rastlinskega paranja“. Milan Pavlica sta se torej seznanila in —■ skoraj sta bila osvedočena, da sta stva-rena drug za druzega.
Po mladeniški zaljubljeni navadi imel je Milan le „zlato* ime Pavlica v mislih. Ijer je hodil, kjer je bil, vodno mu je idila pred očmi Pavlica. V sreč si jo je že vrezal; v mladeniškem ognju je hrepenel, da dozna ves svet, po čemur hre-leui njegovo sreč, da on pozna v vesoljnem svetu le „Pavlico“ in nikogar druzega. Na stenah njegove sobice ni bilo videti druzega kakor poskusi Pavličine podobe, poleg teh pa je bilo zidovje pokrito rkami „P.“, začetno črko „presladkega tega imena* v vseh možnih velikostih. To ia ni zadoščalo. Umni Milan je začel sli-tati blaženo svojo črko „P.* colo na cvetlice, katere je stavil potajno na okno svoje obožavane Pavlice, — celo na krila raznih metuljev in sploh na vsako cvetje, ali gomazečo in letajočo živalico.
Slučajno opazi nekega jutra oče Vladimir krasno rožo na oknu. Raztresen jo vzame v roko. Sment! kaj je to! V srcu rožo ogleda jasno, zlato črko „P“. Čudo irirode! Ko še piomišljuje, kako more narava kaj tacega poroditi, rede k mizi, da si ogleda „čudo* natančnejše — in glej! na mizi sedita dva metulja in vsak ima na krilih baš isti zlati „P“, kakor, je v roži! „Sedaj sem pak nekaj zasledil", misli si oče Vladimir. „Kaj tacega i?a ni opazil še noben strokovnjak v rastliatvu 1“ Gre na vrt — in malone v vsaki cvetki pokaže se mu zlati „P“. „To je predmet za učeno razpravo“, misli si oče Vladimir, „za razpravo, o kateri bodo strmeli vsi učenjaki! Stvar no more biti drugače, kakor da so metulji, katere je narava zaznamovala s črko „P*, oplemanili rastline in vsled tega se je pokazala na rastlinah ista črka! Tako je !“ — Očo Vladimir je odslej samo pisaril. Z nikomur ni maral govoriti, nihče mu ni smel blizo. Svoje tajno ni maral odkriti nobenemu, niti svoji Metki. Ko je svoje „preiskavanjo“ čedno napisal, dodal je spisu še razne cvetke z zlato črko „P*, par metuljev z isto črko na krilih — in odpo-lal vse skrbno zamotano dunajski akademiji.
(Konec prib.)
SMEŠNIČAR.
Dlaka v jajcu.
Nekemu šaljivemu človeku porogaval se je golobradec rokši, naj mu pove kak dovtip o jajcu.
Nemogoče, — izgovarjal se je šaljivec. — Lože bi mi bilo najti dober dovtip o tvojem gladkem licu. A če primerjam jajce s tvojim gladkim licem, iščem zastonj v njem : dlako v jajcu.
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu