GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. 1- nzoLStjet 1902. I Razstava v Charlestons Deset oseb usmrfeirli. Kakor je posneti it poročila obrtnej razstavi v Charlestonu, S. C., ktero bo nedavno otvorili, naprav ljena je razstava telo pripravno in ugodno. Z ozirom na proizvode obrti in poljedelstva, kakor tudi na domačo umetnost, je rantava m »plodno nafte ljudstvo selo sani-miva ter v vsakem pogleda doka* saje, da so države juga v sadnjih desetletjih hitro napredovale. Toda vse to je bilo opažati tudi o priliki prejšnjih sličnih razstav, mogoče cel6 bolje. Kar pa stori razstavo v Charleston velepomembnim dogodkom, je dejstvo, da nam ona vprvič sve-doči o velikanskem napredku našega juga tekom sadnjega desetletja. Charleston je tipično mesto juga, pa bodi si s osirom na prebivalstvo ali pa na zgodovino jninih držav. Za Časa državljanske vojske bila sta mesto Charleston, kakor tudi jutoa Carolina središč« takratnega delovanja za osvoboditev juga; rasun tega je pa bilo sedanje razstavno mesto Že takrat na delu obrtnega in gospodarskega razvoja ne le južne Caroline same, temveč tudi vseh ostalih južnih držav in sicer toliko časa, dokler je hil veletok Mississippi glavna in skoraj jedina prometna pot, od ktere je bila takrat trgovina odvisna. Ko so se pa kasneje železnice razvile, je tudi Mississippi zgubila svoj pomen kot trgovska pot in ž njo zajedno je zaostalo tudi mesto Charleston. Po državljanskej vojski si radi spremenjenih gospodarskih in politični razmer južne države niso zamcgle pomoči. Temu so bili pa vzrok tudi domači strankarski pre piri, v kterih se sa napredek držav in tamošnjega ljudstva ni nihče s menil. Sedaj pa je opažati tam, kjer je narava nakopičila nepregledne saklade, zopetno napredno gibanje, kteremu na čelu je zopet mesto Charleston, kar nam baš tamošnja razstava najsijajneje dokazuje. Boj s tatovi. V noči dn4 20. aprila vršil se je na Stanton ulici, Manhattan Bo* rough, v New Yorku pretep detektivov in tatov, ktere slednje »o detektivi pri ,,delu" isnenadili. Tatovi, pet po številu, nameravali so izprazniti skladišče v hiti S te v. 36 na Stanton ulici. K sreči so detektivi o namenu tatov pravočasno tvedeli in čakali lopove, kteri so prilli po polunoči v že odprto skladišče. Vnel se je boj, pri kterem se je naravno tudi streljalo. Jeden tatov je bil ranjen, dva sta uila. Ranjenca so odpeljali v bolnico, ostala dva v zapor. Ubegll uradnik se mora vrniti v Francijo. Francoski naseljenec G. Burlet, kteri je priAel nedavno v New York, da se tako reži ječe v Franoiji, kjer je poneveril svoto $12 000 pri tvrd* ki ..Condit Sourier Agrioole d'Al-geric" v Pariiu. Newyoriko sodišče ga je obsodilo, da se mora s prvim franocskim parnikom vrniti v Francijo. Njegovi stariii so obljubili denar povrniti, kakor hitro se Gaston vrne. Radi tega ga newyoriko sodišče ni obsodilo v ječo. Burlet je bil 6 meseoev v Ameriki. Nakup indijanskih zemljišč. Washington, 20. aprila. Sanatje danes potrdil predlog glede nakupa indijanske rezervacije Rosebude od Sioux Indijancev v juinej Dakoti-Sioux Indijanci bodo dobili sa svoja zemljišča $1,040,000, sa Sivino $250,000 in nadaljnih $790,000 v petih jednakih letnih obrokih. Vlada bode reservacijo isročila belim naseljeuoem. Radi napačnega klica „ogenj' Philadelphia, Pa., 30. aprila Danes popoludne med 12. in 1. uro bilo je v tovarn! tobačnega trusta na vogalu Washington Ave. in 10 ulice osem deklet pohojenih in usmrtenih, dva možka sta padla v prostor za vspenjačo in obležala na mestu mrtva, dočim je nad petdeset osob težko ranjenih. V tovarni je delalo kacih 1200 deklet, ko se je neki delavec v prst vrezal in nehote zakričal. Več deklet je menilo, da je delavec klical „ogenj", radi česar so tudi one po-navjale klic. Takoj na to pričele so delavke bežati proti izhodom, kteri so bili večinoma temni. Nastala je splošna smeinjava, več deklet je popadalo na tla, dočim so ostale bežale čez svoje tovaršice. Ktera je bila na tleh, ni mogla več vstati. Večina njih je prišla srečno do stopnic in rešilnih lestev in so se tako tudi redile. Več deklet je po-skakalo iz prvega nadstropja na ulico. Razburjenost je postala radi tega Se večja, ker je nekdo pozval poli-cijo in gasilce, kteri so seveda prišli prepozno, kajti rešiti niso zamogli nikogar več. V nekej dvorani, kjer je delalo nad 100 deklet, je delovodja zaprl vrata, na kar so dekleta v smrtnem strahu vrata razbila, in hitela v hodnik, kjer je bilo že polno bežečih in ranjenih tovaršic. Možkim se ni posrečilo prestrašene ženske pomiriti. Na hodniku in stopnicah nabralo se je toliko deklet, da se je poj vdrl; naBtala je nova zmešnjava in zopet je bile več ranjenih. Tovarna, ktere delavke stanujejo t sosednjih ulicah, se nahaja v gosto naseljenem mestnem delu. Vest o nesreči se je hitro razširila in tako se je nabrala pred tovarno velika množica ljudi. Nad trideset deklet so prepeljali v bolnico. Neka dekle je skočila is četrtega nadstropja na ulico, kjer je obležala mrtva na mestu. Dva delavca vodovodnega oddelka sta bila usmrtena. Iz delavskih krogov. Livarji štrejkajo. Port Chester, N. Y., 29. aprila. Livarji Abendrothove livarne že l^za so danes pričgli praznovati, zahtevajoč večjo plačo. Tudi delavci livBrn v Pemberwicku pričeli so štrajbati in so stavili delodajalcem iste zahteve, kakor prvoimeno-vani. Število štrajkarjev znaša 800. Dečki napadli vlak. Ko je dne 29. aprila ekspresni vlak „Montauk" železnice ostavil postajo Jamaioa, L. I., opazil je strojevodja na progi več tramov, vendar se mu je pa posrečilo vlak pravočasno vstaviti. Takoj na to napadli so trije zakrinkani roparji v l*k. Vendar se pa roparjev, kteri so bili iiredno majhni, ni nihče vstrašil, in potniki so jim odvzeli krinke ter videli, da so bili roparji IS do 14 letni dečki is Gorone. Dečke so takoj vjeli in jih odvedli teboj, da jih izroče sodišču, ko se »lak vrne v Jamaioo. NadSkof Corrlgan še vedno bolan. NewyorSki nadškef Corrigan je Se vedno nevarno bolan in postaja vedno slabeje. Nadškof je selo razburjen in nemiren, vecdar pa ima te dober tek, radi česar ni opustiti upanja, da bode okreval. Obrt svile v Zjed državah. Washington, D. C., 29. aprila. Urad »a ljudsko štetje objavlja danei izvestja o svileni obrti naše republike, is kterih je posneti, da je i naša 1 prometni kapital te obrti v letu 1900 $81,082 201. Do sedaj je v rasnih drŽavah 488 tovarn za ivilo, v kterih so v imenovanem letu isdelali sa $107,256.258 svile Obrt je isvrstno napredovala. V l. 1850 je bilo v Zjedinjenih državah Konec štrajka Singerjevih delavcev. South Band, Iud, 29. aprila. Delavci tukajSnje Singerjeve tovarne za šivalne stroje so včeraj kljub nemirom prenehali štrajkati in vseh 1750 delavcev je po deset-tedenskem počitku z delom zopet pričelo. Delavci so zahtevali povišanje plače za 2^ centa na uro. Tvrdka je delavcem obljubila povišati plačo, kadar bode za to ,,čas umesten". Štrajk kurilcev trutta vlačnih parnikov. Buffalo, N. Y , 30 apr. ,,Great Lakes Towing Company", ktere kurilci že dalj časa štrajkajo, nima sedaj nikacega opravila in vsi vlačui parniki so vsidrani ob družbenih pomolih. Položaj štrajkarjev se še ni spremenil, nemiri se tudi še niso pripetili. Parniki neodvisnih družb imajo čez mero posla. Strajk barvarjev svile v Patersonu. Paterson, N. J 30. aprila. Vse kaže na to, da bode štrajk barvarjev svile v kratkem končan, kajti delodajalci so izjavili, da bodo delavcem povišali plačo, in da so delavske zahteve opravičene. Vendar se pa še vedno branijo skleniti z delavci pogodbo sa dobo petih let, dočim so voljni podpisati pogodbo za tri leta. Tovarnar James Simp« boo je pogodbo že podpisal, na kar so njegovi delavci z delom pričeli Zapretili s štrajkom. Chicago, 111., 30. aprila. Ker je družba tukajšnje poulične železnioe neopravičeno odslovila šest služabnikov, nameravajo vsi vslužbenci pričeti s štrajkom. Nesreče. Raz8trelba pod vodo. Philadelphia, Pa., 29 aprila. Na podvodnem torpednem čolnu „Ful-ton", kteri je v spremstvu vlačnega parnik«. ,,Storm King" in yachte ,,Mindora" pri pij ul iz New Y rka Delaware Breakwater, pripeka se je razstrelba. Pet osob je bilo nevarno ranjenih. Med njimi tudi poročnik Oskar Kohen od avstrij ske vojne ladije ,,Szigetv£r" kteri obiskal ameriško vojno ladijo. Več mornarjev je lahko poškodovanih. Ranjenoe so prepeljali v bolnico. Stoprav pred razstrelbo prome-oili so straže in pomožni strojevodja Miner, kterega je nadomestil njegov tovariš Saunders, se je vle-gel kraj kotla k počitku. Razstrelba je bila tako jaka, da je Saunders več čevljev daleč odletel. Kako je nastala nezgoda, še ni znano. Razstrelba se ni pripetila v prostoru za stroje in tudi posoda ta gazolin se ni razletela. Stroj je po razstrelbi še istotako deloval, kakor popreje. Čoln ni izdatno poškodovan in bode že jutri dalje odpljul. Vozniki štrajkajo. Chicago, III., 30. aprila. Stoin-petdeset voznikov ,, J. C. Pennoyer Company" pričelo je danes štrajkati, ker Be je družba branila z vozniki skleniti pogodbo radi plače. Podražitev premoga. Kdor postopa z denarjem varčno, naj nakupi sedaj premog, kajti cena premogu Be bode od sedaj v nadalje vsaki mesec za 10 centov pri toni povišala. Č9mu je postal premog dražji, ni znano, kajti posestniki rovov pripravili so si toliko zalogo, da bi jim tudi več mesecev trajajoči štrajk ne škodoval. Najbrže pa potrebujejo posestniki rovov denar. Samomor 60letnega. Tesar Baltazar Lautensohalter, 60 let star, se je dnč 20. aprila v svojem stanovanju štev. 159 iztočna 4. ulica, Manhattan Borough, v New Yorku obesil Hišni gospodar am je pred par dnevi naročil, da mora stanovanje ostaviti, ker je pa pokojni s svojima hčerima že 17 let stanoval v imenovanej hiši, je izja-vil, da je živ ne bode ostavil. Most zopet pri sodiiču. Albany, N. Y., 39. aprila. Znani uewyorški anarhist in urednik nemškega anarhističnega lista „Die Freiheit", moral bode radi objav-Ijenja članka ,,umor proti umoru" leto dni sedeti, kajti prisivno so- la 67 tovarn sa svilo, v kterih so dišče ni hotelo privoliti v zopstno izdelali sa $1,S09.476 svila. obravnavo. Jadranka obtičala v peeku. Rešilna postaja na Rockaway Beaeh, Long Island, N. Y., naznanja, da je tamkaj obtičala jadranka „Nelie T. Morde" iz Bath, Me., v pesku blizo Rockaway Shoals. Rešilno možtvo ni na ladiji nikogar našlo. Mornarji so se brezdvomno rešili v rešilnih čolnih. Parnlk se zgubil. Port Huron. Mich., 29. aprila. Med snežno nevihto, ki je razsajala minolo soboto, vrgli so valovi na obrežje v Saginaw Bay ostanke necega parnika. Najbrže je ponesrečil parnik „Pawnee", kterega od nevihte Dadalje pogrešajo. Nezgoda na železnici. Fort Wayne, Ind , 29. aprila. Izletniški vlak „ Grand Rapids & Indiana" železnice je bliso 6 milj od tukaj oddaljene postaje Wallen sa-del ob tovorni vlak. Dva potniška vozova sta padla na tir. Trideset osob je bilo ranjenih; štiri nevarno. Nesreča na železnici. Keokuk, Iowa, 29. aprila. Istoč-no vozeči vlak „ Atchison-Topeka & Santa Fš" železnice, padel je danes bliso postaje Mediil, Mo., ras tira in se razbil. Pet osob je bilo asmrtenih, triindvajset ranjenih. Vlak je vozil s vso hitrostjo. 0 razdejanju mesteca Glenrose. Houston, Tex., 29. aprila. Še le danes se poročajo podrobnosti o posledicah viharja, kteri je razdejal mestece Glenrose, v Sommervell Countyju, Texas. Tornado je razdejal skoraj vse hiše in druga poslopja, tako da so oatale le še raz-/aline. Šest osob je bilo usmrte-aih, dočim je kaoih 60 nevarno ranjenih. Materijelno škodo so cedili na $250.000. Mestece Glenrose je bilo v dolini Palux- y Riverja in je imelo kaoih 1000 prebivaloev. Tornado je bil tako jak, da je v par minutah podrl vsa, tudi najmočneja poslopja in rasnesel ostanke manjih hiš far-merjev na vse strani. Mestece je oilo priljubljeno letovišče in je imelo več elegantnih hotelov. Nesreča je tako hitro prišla, da se ljudstvo niti ni moglo dobro save-lati, ko so bile hiše ie podrte Najbrže je še več mrtveoev pod ras-valinami, ktere so se takoj vnele. Naročajte m in priporočajte NARODA". Slabo obnašanje. Nemiri»južni Ameriki. AmertSki Izgredi v Benetkah. VstaSI naložili konservativca Rim, 29. aprila. Ve. Italijana* davke «rod po.dr.Tlj. . zadoščenjem k. Pan.mlli Colombia, 29 .pral. »n ameriških Senikov, kajti It.- Colombijski vstaii 10 k.loim kj.m dobro ved6, kako po.topajo .erv.tivoemme.ta Ch"na T " Amerrt.ni z njihovimi rojaki v Zje n.m.kem okra u vojni davel dinjenih drt.v.h kjer veljajo Itali- ,ka ,300.000, kt«. „otlt vX j.n, sa ljudi o.jniije vrste, kjer jib I Qego ona davka ktere« ie Lo^t k»i nriiiv I v ' i6! °b Y" 4iD» konservativcev je ostavilo me-kej priliki streljajo n. n,e kakor na .to Ohiriqoi tod. v.tati so »plenU Ra„ f, „. , toliko njihoveg. premoienj«, da Benetke 29 .pr.U. I, obr.vn.v .o dobili »feljeno .voto den.rji prot, .merskim »astnikom. ktere Carac, vie.uela 30 "priu. so se vrt, e pr. tnkaj4njem sodiS6n, V bojih, ki so se vrtil dne M niiaPO,D6t,i tda 80 prif" Ainor'6,n' Miso mesta 3an Anton" in v £ pijan, pred kavarno Anrora in tam rih je bilo vladino vojaštvo »not prevrnil, m,«, » ktero je sedelo noma poraieno, vjeli .o v.UsT^-ve« gostov. Toien, naravno trdijo, fskta me.ta Onmona, gener". (£,". Hh TZT, BaTn0m,i "°rili Kc ia,e"- hl.lajo mestu jih ,e Skesala po.ret.r.ti, so Cnmana. Mesto Barcelona i„ Čase branili. Javn, obtoiitej trdi, d. rnp.no sta v nevarnosti Američani niso bili pijani, in da bo namenoma mirne meščane izzivali. Colombijski V8tašl osvojili mesto Dva častnika sta se v kavarni An- Rio Hacha gelo neolikano vedla, radi česar so Panama, Colombia, 30. aprila ju gostje vrgli na ulico. Na to sta Vstaši so osvojili mesto Rio Hacha se sešla na Markovem trgu s svoji- ^200 milj daleč od Cartagene). VI«. mi tovariši, s kterimi sta se pričela din i general Foliaco, kteri je pove-..boksati" in tako so prevrnili mizo Ijeval posadko v Rio Haoha je pred kavarno. Ko je prišla policija, | posadko ostavil ne da bi pnatil v so jo Američani napadli in dobro pretepli. Policaji bo pozvali meščane na pomoč in nastal je splošni pretep. Predno so Američane aretirali, bil je jeden Italijanov teiko ranjen. Američani so pri sodišču navedli neprava imena. Več policajev je priseglo, da so jih Američani pretepli, dočim sta tudi dva civilista naznanila, da so ju ameriški častniki s palicami po glavah tolkli. Razun kazenske obsodbe plačati bodo morali Američani tudi odškodnino za napravljeno škodo in povrniti sodne troške. Prošnjo za začasno oproščenje je sodišče zavrnilo. Rim, 30. aprila. Sodišče v Benetkah je prošnjo za oprostitev častnikov zavrglo, ker italijanski zakoni ne dopuščajo oprostitve v slučajih upora proti policiji. Časopisje se sklicuje na v Ameriki lin-6ane Italijane in trdi, da ima vlada dovolj povoda, da jetnikov ne oprosti. Najbrže bode italijanski kralj dni 1. junija, ko je v Italiji praznik ustave, pomilostil ameriške častnike. Poveljnik križarice ..Chicago" je prepovedal mornarjem oditi na kopno, dokler bode ladija v bene-čanskej luki. „Chicago" odpljuje v petek v Trst. Uradno poročilo. Washington, D. C., 30. aprila. I>jnik Long prejel je od poveljnika iriiarice „Chi^ < kapUana Dayton a sledeči . j . y : ..Dodridge, Wynn-\ L-]Utter, Kress in jeden odpuščenih vojakov so saprti Glavna obtožba: Upor proti policiji, kar je po italijanskem zakoniku velik prestopek. Obsodbe : Wynne štiri mesece deset di-i. Ostali vsaki po tri meseoe. Popolnih 4odnih podatkov še nimam. Na sobi sta bili amrtno ranjeni. Trajno delu. Spomlad je tukaj, čas, v kterem se povsodi giblje in dela, ter zdravi n močni delavci zahtevajo, kteri * svojo žilavostjo dokažejo, da so sposobni za vsako delo. Samo ti lelavci računijo lahko na to, da dobijo dobro plačano delo in tako *ebe in družino preskrbijo. Vsaki iteri ima dobro službo ali delo' gleda gotovo tudi na to, da ga ne •zgubi, in to prepreči s tem, da pazi na svoje zdravje, ker ako mišice, živci In um oslab6, postane človek za vsako delo nesposoben in delo gotovo zgubi. Da se to ne igodi, je najbolj pametno piti Tri-oerjevo grenko viao, ktero je isvrstno sredstvo, da obdrži človeka tdravega in čilega na duhu in telesu, sdravem, dobrem spanju in prisili prebavne organe k tečnemu delovanju. To vino je popolnoma oaravno zdravilo, ker obstoji ig Ci-sto naravnega vina in aokov gorskih zelišč, samo paziti se mora, da se vedno res pravo Trinerje* o kupi. Dobi se v lekarnah in pri isdelova-telju Jos. Triner, 799 S. Ashland Avenue, Chicago, In. - HUMI IIM^J--■ Jaoatry »3, 190s, nt second-cUas Pom Office at New York, N. Y„ Act at March 3d, 1879. •r »Glas Naroda". tolst slovenskih delavcev * Ameriki. Udajatelj in urednik: Published by: FR. SAKSER, I«9 Greenwich Street, New York, City. Na leto velja list za Ameriko.........»3>— M pol leta......................... I,5°» 7± Evropo za vse leto..........gld. 7S°» „ „ „ pol leta.......... gld. 3-75' ...... Četrt leu........- gld. 1.80 V Evrope polil jamo list sknpno dve itevilki .Glas Naroda' izhaja vsak ia soboto. torek, fcetrtek ..GLAS NARODA" g.voic« 0» THK PaOPL*") will be Issued every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription "yearly $3-' Advertisements on agreement. Morgan in Viljem. Iz našiti Dovili kolonij. Za oglase do 10 vrstic se plače 30 cen*.*v Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne .na Hsaejo. Denar na) se blagovoli poslati^ po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivaliSče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in po5iljat»am nareditf naslov: ,,GLAS NARODA", 109 Greenwich Street, New York, City. Telefon 3795 Cortlandt. ^tl Naši mornarji v Italiji. Za vsaoega lavediaega Americans ja breadvomno nečastno in skoraj ■ramotno, da ai mora očitati, da bo bili ba* nafti častniki in mornarji vpjne mornarice javno in pred vsem svetom od druge, naftej re-publiki prijateljske vlaati kaznovani. Ako primerjamo obtožbe in ob* doliitve, kako barbarski so pošto pali in 6e postopajo nafti vojaki ne Filipinih, s afero nafiih Častnikov in mornarjev vojne ladije ,,Chica go1' v Benetkah, o kterej smo t* minoli torek poročali, se nam »d vsa sadeva sicer le malenkostna in brezpomembna, vendar pa ne mo remo tajiti, da pomen j a baS ob sodba naiih mornarjev pri italijan skem sodišču ne le samo xa nafte mornarje, temveč tudi za nas velike blamaio. Slučaj, da so bili častniki in mornarji ptuje vojne ladije v Inki prijateljske države radi nedostoj nega obnašanja proti policiji do-tične Inke aretirani in radi upora proti ptujim oblastim kaznovani ter obsojeni v daljfti zapor, je brez dvomno osamljen v zgodovini med narodnih obiskov vojnih mornaric rasnih držav. Dasiravno zamoremo v oprosti tov in sagovor mladih in večinoma tudi lahkomifteljnih mornarjev na vssti, da izgradov in pretepov niso namenoma uprizorili, in da bi, ako bi ne bili pijani, kaj tacega gotovo ne storili, moramo istodobno ven« dar le priposnati, da so oni v prvej ▼rsti v inosemstvn osramotili tudi nafto zastavo. Isgredl pijanih mornarjev v ino' samskih lnkah so sioer že od nekda na dnevnem redu, toda da bi se pretepo? udeležili tudi službo ima-jofti častniki, nam pa dokasuje, da oni takorekoč svoje službe in do stojanstva niti ne poznajo, ter po vsej pravioi samoremo washing tonsko vlado obžalovati, da ima take častnike. Da zastopnik Zjed. držav v Italiji ne bode ničesar opustil, kar bode slabi vtis Američanov in njihovih pretepačev v uniformi sopet popravilo, je samoumevno, dočim bode italijanska vlada nafto mormarje najbrže tudi pomilostila ▼ ,,takojftnje odpotovanje". Brezdvomno pa bode ameriške flprevljudne" častnike sodilo kasneje domače vojno sodižče, kterc ne bode samoglo drugače postopati, nego da jim odvzame ,,čast*' in dovoljenje tudi v nadalje nositi uniformo. Po prestanem zaporu in agubljenej službi morajo se pa omenjeni fttirje častniki odreči tudi nadaljoema občevanja v takozva-nib „boljžih krogih". Severni jeleni v Alaekl. Seattle, Wash., 29. aprila. Vlada je odposlala oarinarski parnik „Bear" na sibirsko obrežje, da do-vede tamkaj od vlade kupljenih 400 severnih jelenov na otok St. Lawrence. Vlada namerava isro-ftiti jelene tamoftnjim Indijancem, da jih tako preskrbi s domačimi •ivaimi. Ameriftki milijarder, J. Pierpont Morgan priftel bode v kratkem v Berolin, ker ga je cesar Viljem naprosil, naj ga obiftče, da se z njim razgovori o mednarodnem parobrod-oem trust u in druži h ogromnih podjetjih ameriftkega in svetovnega finančnega cesarja. Cesar Viljem se je že večkrat izrazil, da občuduje Morganovo finančno nadarjenost, čeravno sled nja v prvej vrsti Škoduje nemftkej trgovini. Ker je pa Viljem prosil Morgana, naj ga obiftče, je s tem dokazal kako obupna in žalostna čuvstva ga navdajajo, odkar je uvi del, da so danaftnji monarhi in ,.vladarji" postali agentje in hlapci kapitalistov. Najbolj ga pa jezi in boli, da v bodoče ne bode zamogel delati več reklamo za nemftke paro brodne družbe, kajti pri ameriftkih trustih so agentje v uniformi raznih evropejskih vladarjev popolnoma uepotrebnijin 'za ameriftki ,Job" tudi nesposobni. Blamažo, ktero je zadobil krat koroki Viljem vsled gorostasnega naraftčanja mednarodnega kapita lizma saj deloma popravi in zakrije, pričelo je nemftko vladino časopisje zatrjevati, da so si nemftke paro-brodne družbe kljub sjedinjenju z Moganovim trustom, ohranile popolno,neodvisnost' in da Viljemu v alučaju vojske ne bode treba poklekniti pred Morganom, da mu slednji odstopi par parnikov za prevoz vojafttva. Trust je s nemftko vlado sklenil baje iste pogodbe z ozirom na vojafttvo, kakorftne so bile pred vstanovitvijo parobrodnega truBta. Samoumevno pa je, da se vlade skrbno čuva objaviti tozadevno po godbo z ameriftkim trustom, ker \ tem slučaju bi se seznalo, da y Nemčija tudi v vojaftkem oziru od visna od Amerike ali njenega na; novejftega truBta, kteri bode izvrst no znal baft pri prevažanju nemftkih vojakov služiti denar, ne da bi bb oziral na politične ali celo dinastič-ne koristi Viljema dr Co. Toda to fte ni vse. Med tem ko so nemftko ladjeplavstvo in rame druge obrti že postale last Ameri čanov, priftla sta ta teden v Berolin tudi Američana S. D. Cronshaw in F. C. Spulsbury, 'da nakupita vse nemftke tovarne kemikalij za ame riftko ,, Virginia & North Caroline Chemical Co." Nemftki tovarnar ji se imenovanima Yankeejima do brikajo in hlinijo, da tako izposlu jejo ugodne kupne pogedbe. Toda ameriftki trust za kemikalije je stavil Nemcem svoje lastne pogoje in žuga, da bode vse tamoftnje tovar narje s tekmovanjem ugonobil, ako ne sprejmejo ono, česar jim p> nuja Na potu v Ameriko zginol. Na parnik ..Moltke," kt' ri je pri flel dne 30. aprila v New York, se je v Hamburgu vkroal 251e!m Josip Czarnooki is Galicije. Slednji je potoval zajedno s svojim svakom Valentinom Vilkopskijem v Mi!-wavkee, Wia., kjer žive njegovi bo roduiki. Ko je bil parnik že tri dni na morju, je Czarnocki zginol in vse izkanje je bilo brezvapeftno. Častniki parnika so mnenja, da je nesrečnik prostovoljno skočil merje, dočim trdi Vilkopsfey, da je njegov svak padel po naključju v v morje, ker ni imel vzroka samega sebe umoriti. Tri otobe vtonile. Mornarji parnika ..Volunteer", kteri je pripljul dne 30. aprila iz Bridg^porta, Conn., v Nev York, poročaj 1, da sta se blizu Penfi^ld Rreef potopili dve ladiji, kteri sta vozili premog. Ladiji se imenujeta ,,Henry Hughes" in ,.Baxter." De setletui sin kapitana ladije ^ughes* Josip Mitchell, kakor tudi kapitan Simons in njegova soproga, sta se 1 ladijo ,,Baxter" zajedno potopila. Vstalo možtvo obeh jadrank se je reftilo na parnik „Volunteer". Našli ziato. Butte.MDnt, 30 aprila. Zla-toiskalci pričeli so v trumah odhajati v novo najdeni drrado na bregovih Saa Creeka, Pokrajino 10 milj na okrog so spremenili v posamezne oddnlke olaimov. Mnogo zlatoiskalcev je docela prepričanih, da bodo naili tamkaj svojo srečo. BliŽno gorovje je baje polno zlata. Vojaftka brutalnost pri senatu Washington, 29 aprila. Pri Be-natovem odboru, kteri preiskuje razmere na Filipinih, izjavil je danes general McArthur, da so Zjed države sicer pridobile Filipinsko otočje, ne pa Filipince. On je tudi trdil, da se je vstaja na Filipinih pričela v noči dne 5. februarja 1899 s tem, da je filipinski general dan-dico ukazal v Manili pomoriti vse inozemce. Glede vjetja Aguinalda naznanil je McArthur, da je Fun-ston vjel vodjo Filipincev a pomočjo zvijače, za ktero je pa on (Mo Arthur) odgovoren. McArhur je pa moral priznati, da ukaza za UBmrtenje inozemcev, kterega je izdal Sandico ni videl v izviru, temveč le v prepisu. Senator Patterson je dejal, da je bil do-tični prepis ponarejen, ii_ da radi tega ni verodostojen. Za barbarski ukaz generala Jacob H. Smitha, naj se na otoku Samaru pomorč vsi nad 10 let stari Filipinci, McArthur neče biti odgovoren. Zasliftevanje nadaljnih prič se bode jutri pričelo. Major Gardener bode dokazal, da so Američani b Filipinci postopali barbarski in jih tako izzivali na vstajo. Demokrat Rowlins iz Utah je zt hteval, naj vlada skrbi za to, da barbarski lopovi, kteri bo osramotili ljudstvo republike, ne uidejo kazni. Minila, 29. aprila. Danes so se pričela mirovna pogajanja med glavarji otoka Samara in generalom Smithom. Detroit, Mich., 29. aprila. Vojak F. F. Nbwell, od sotnije G, 19 polka, kteri je danes priftel semkaj iz Filipinov je naznanil, da je videl, kako bo ameriftki vojaki ne-oborožene Filipinoe kljub mirovna bele zastave pomorili in njihove koče p.žgali. Neki ameriftki poroč nik na otoku Cebu se je često hva lil, da je v vsakej vasi kjerkoli je bil, najmanj 45 domačinov pomo ril, med njimi več ženskih, ker bo „lagale", da ne vedo, kje imajc mežki shranjeno orožje. Manila, 30. aprila. Iz otoka Samara se brzojavlja, da je vstaja na otoku končana, in da se je dne 27 aprila v Catbalcgauu vdalo zadnjih 1075 vstaftev. Predsednik Palma pride v Santiago. Santiago de Cuba, 30. apr. Prvi predsednik republike Cube, Estra da Palma, priftel bode jutri dopo-ludne v Santiago. Župan tukajft njega meBta je izdal proklamaoijo, s ktero poživlja ljudstvo, naj proslavi ostale dneve tedna kot narodni praznik. Mesto je divno okrašeno. Vse hide so okraftene s palminim listjem in tisočerimi kubanskimi in ameriftkimi zastavami. V mestu je napravljenih dvajset slavolokov. mo. Po sklepu pojedinih konfe-; rane, vršilo se hode d- e 25. majuika Ver^enigung, Transvaal, sploftno zh~rcvanj<» in k nčci odlok B->erci, ki so se Angležem že vdali, zatrjuje, d^ bode brezdvomno prišlo sklenitve mira. London, 30. aprila. Urad ma se naznanja, da bode vwljala vojska v južnej Afriki do dne 30. marca 1903 222 970.000 funtov št«rlingov. Vojno ministerstvo dubilj je danes poročila od generala Kitche-nerja, da so vesti o vjetju boerskega vodje De La Reya resnične. Zunanje ministerstvo pričakuje poročila o vspehih mirovnih konferenc Se le v 14. dnevih. Kranjsko slovensko katoliško podporno društvo* sv. Barbare v Forest City, ODBORNIKI: John Drašler, predsednik; Ai.ojz Kres, podpredsednik; Martin Muhič, blagajnik. GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: JoiEr Zalar, Jožef Bucenel, John Žigon, Jakob TerčekT Dopisi naj m poiiljajo L tajniku : J. Telban, Box 607, Forest City, Pa. Glasilo „GLAS NARODA". ProraCun mesta New York za leto 1902. V mestnej zbornici mesta New York bo dre 30 aprila potrdili proračun za lesto 1902. Mestni iz datki za tekoče leto znaftajo 98 milijonov 619 tisoč 600 dolarjev 88 centov, ali za 8645 059 05 več nege lani, ko je bila meBtna uprava fta v oblasti Tammanyjeve stranke. Me sto je namreč kupilo dva nova ga Bliska parnika in je razun družil izdatkov povišalo tudi odstotke dolga mestnih Sol. Roparji in policaji. Pittsburg, Pa., 30. aprila. V mi nolej noči bo roparji obiskali bliž nje mestece Crafton, kjer so 1 Doubovej prodajalnici z dinamitom ra*Btrelili blagajno. Radi strela so se probudili sosedje, kteri so ta koj na to pod vodstvom dveh poli čajev pričeli zasledovati roparje Nastal je boj v kterem sta bila oba policaja ranjena Končno so ro parji vSli in oduesli 830 Po dalj ŠHm lovu vjeli so tri roparje, dočim sta dva všla „Retvizan" na potu v Rusijo. Ruska vojna ladija ,,Retvizan' ktero so ugotovili v Crampovej ladje delnic: v Philadelphiji, Pa., odplju la je dne 30 aprila v Rusijo. Na ladiji je 700 mornarjev. Anglo-boerska vojna. Boerci zavrgli mirovne pogoje. Paris, 29. aprila. Predsednik Kriiger dobil je danes iz Lorenzo Marquez brzojav, da so boerski mirovni poobla&čenci angleške mirovne pogoje, jednoglasno zavrgli. London, 29. aprila. Boerski vodje so mirovne pogoje zavrgli, kajti Anglija je zahtevala, naj Boerci odlože svoje orožje in opuste zahtevo za neodvisnost, ker je med Boerci mnogo kapskih vstafiev in druzih, kteri niso državljani Transvaala in Oranje. Nezadovoljnost v Kapskej koloniji vedno narašča. Za mir v južnej Afriki. Pretoria, 30. aprila. Boerski delegate, kteri «o se nedavno tukaj posvetovali radi sklenitve miru, odfili so na potovanje po deieli, da obifičejo svoje vojskujoče se rojake kterimi se bodo posvetovali kaj jim je ukreniti z ozirom na sklenitev miru. General Botha, predsednik Schalk-Burgher, general De la Rey, Lucas Meyer, predsednik Steyn, general De Wet in ostali ugledni Boeroi bodo v ta namen prepotovali vsak po jadno pokra- Pennsylvania? John Telban, I. tajnik; Anton Trelc, II. tajnik ; Dunaj, 29 aprila. Pri danaSnjem zasedanju državnega sbora predlagal je poljski poslanec Koliser, da se morejo uvozne carine preinačiti, ako se hoče Avstrija vbraniti, da ne postane v gospodarskem oziru last Američanov. Vitebsk, Rusija, 29. aprila. Tukaj so obsodili 29 Zidov v trimesečno ječo, ker so se vdeležili prepovedanega zborovaja. Vlada je pričela Žide strogo zasledovati. Budimpešta, 29. aprila. Ogrska poslanska zbornioa je danes sklenila z republiko Mexico konzularno pogodbo, ktera je prva po letu 1867. London, 30. aprila. I. Pierpont Morgan dobi za vstanovitev paro- j brodnega trusta $12,500.000 nagrade v delnicah novega trusta. Berolin, 30. aprila. V Dortmun-du aretirali so danes necega Italijana imenom Fradotti, kteri je baje pomagal anarhistu Bresoiju pri 1 umoru kralja Umberta. Jetnika ^ so poslali v Italijo. Barcelona, 30. aprila. TukajSnji mestni zbor, kakor tudi vsa ostala mesta Catalonije so Bklenila, da v proslavo kronanja kralja Alfonso ne bodo priredila nikaoih alavnosti in za to ne bodo izdala niti jedne pesete. Cape Town, 30. aprila Obravnava proti princezinji Radzivil radi ponarejanja imena Cecil RhoJ^sa na raznih menj'cah, se je danes končala. Vesti iz zlatega okraja. Tacoma, Wash., 29 aprila. Iz Dawson City se poroča, da je ka nadska vlada uvedla izvozno carino na zlato. Na ta način namerava vlada preprečiti izvoz zlata, kterega bode v nadalje obdržala na doma čih tleh in bode v to svrho uatano vila v Dawsonu posebni urad. Pro met na reki Yukcn ae bode pričol prihodnji mesec. Zemlja v obrežnih močvirjih ob B rirg^vem morju ima od $3 60 do 812 zlata v kubič-nem yardu. Močvirna zemlja ali takozvana tundra je od 14 do SO čevljev globoka, na kar se prične skalovje. Neki sindikat prične le-toSnjo poletje na tundri kipeti zlato. Bolezen med ovcami. Santa Fč, N. Mex., 30. aprila. Iz vseh pokrajin teritorija N w Mexico se poroča, da v novejSem času povsodi na stotine ovac pogi ne. Najbrže poginjajo ovce radi pomanjkanja vlažnosti in krme, ker so kobilioe v severnem delu doline Rio Grande pokončale skoraj vse zelenje. V pokrajini Santa Cruz je drevje tako polno gosenic, da listov niti videti ni. Sadjerejci in živinorejci bodo imeli radi tega veliko Škodo. Naravno9tna črta med ST. LOUIS in PUEBLO znana kot COLORADO KRATKA ČRTA. Izborna postrežba In hitra vožnja. Vsak dan Tosita po dra Tlaka. Prodaja vožne listke za izlete. Natančneja pojasnila so dobiti pri: W. E. HOYT, Cien. Eastern Pass. Agt, 361 B'way, New Y*rk WM. HOGG, Pass. & Ticket Agent, Pueblo, Colo H. C. TOWNSEND, I Passenger & Ticket Agent, St. Louis, Ma. Frank Gule, 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N.Y., priporoia r >j akom svoj HOTEL FLORENCE, v kterem vedno toči sveže ameriško Porotniki so pnncesinjo in plzensko pivo, najboljša domaČa Evropejske in druge vesti. Petrograd, 29. aprila. Vsled ve leicdaje ruskega polkovnika Grima, kterega bo dovedli v Petrograd, da ga tamkaj pri vojnem sodišču ob-sodijo, ostavil je avstrijski vojni ataSej, mojor Mii ler, Rusijo. Slednji je bil za Bvoje mesto sicer sposoben, toda bil je na sumu, da je bil z izdajalcem v zvezi in radi tega je moral Rusijo ostaviti. Dunquerqae, Francija, 29. apr. Danes Be je zvedelo, da je francosko ribiSko brodovje v Severnem morju moralo mnogo prestati radi viharjev. Tri jadranke so se potopile in mnogo ribifiev je vtonilo. Peking, 29. aprila. Danes seje vrnil cesarski dvor nazaj v glavno mesto. Dvor je ostavil Peking dne 13. aprila, da obii&e grobove svojih prednikov. preglasili krivo in je obsodili v dveletno je&o. Berolin, 30 aprila. Da je cesar Viljem ,,meSuge", naj nam služi v dokaz dejstvo, da je ,,ukazal", naj Be glase napisi na spomenikih njegovega starega očeta ,, cesar Viljem Veliki" in ne ,.cesar Viljem L" Petrograd, 30. aprila. TukajSnje delavstvo namerava jutrajSnji dan proslaviti kakor navadni praznik. Socijalisti&ni agitatorji dele tiskovine revolucijooarne VBebine. Delavci nameravajo prirediti pred zimsko palačo voiiku Jornoustracijo v prid desetur&ega dnnvuega dela in pj?ifianja duevne plafte. Rnzn; delavci zahtevajo tudi, da Be praz nuje s-bota popoludoe, kakor v Zjed. državah in Angliji. Praga, 30. aprila. V Toplicah, na ČeSkem pripetila se je razstrel ba plinov v tamoSnjem premogo-vem rovu. Šest premogarjev je bilo usmrtenib, Štirje ranjeni. B.uselj, Belgija, 30. aprila. Iz Sudana, ob gorenjem Nilu, se po roda, da so domačini is Ugande napadli belgijske naselbine ob Nilu. Radi tega je odSlo aDgleško vojaStvo na belgijsko ozemlje, da ,, brani" Balgijoe, v resnici pa, da se polasti belgijske posesti. Berolin, 30. aprila. Pruski de žel ni zbor dovolil je danes svoto sto miljonov mark za ponemčevanje pruske Poljske. Z imenovanim de narjem kupovala bode vlada posesti Poljakov v Zapadnej Prusk in Poznanju ter jih izročila Nemcem. Med tem ko Nemčija niti svojih dolgov poplačati ne more, ima Se vedno dovolj denarja sa po nemčevanje slovanskih pokrajin. London, 1. maja. „Times" ob avlja poročilo is Petrograda, da bodo dne 3 majnika moriloa mini-aiatra ŠiDjagina, dijaka Balčaneva, obesili. Njegovo pravo ime Se seda. ni znano, vendar se pa trdi, da je Balčanev častnik in ne dijak, kajti aodilo ga je vojno scdiSče. kakor tudi importirana vina, vrstne smotke največjih tovarn. Nadalje ima na razpolago jako lepo KEGLJIŠČE. Zn obilen obisk se priporoča FRANK GULE. Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih MissiBsippia, Arkansasa, Tenessea itd. priporočam svoj t St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-d a, dalje sveže pivo, v i n o in whiskey kakor tudi fine b m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem \n Hrvatom a spoštovanjem " BLAŽ. TXTEKo SLOVENSKA Pratika za leto 1902 je dobiti po 10 OSIltOV koi „iLAS NARODA",; lad. Kretanje parnikov. V New York dotpelli flKronprinz VVilhelm" 29. aprila iz Bremena s 1117 potniki. ,,Friesland" 29. aprila iz Antwerpena s 1048 potniki. ,,Moltke" 30. aprila iz Hamburga. ,.Majestic" 30. aprila iz Liverpoola. Dospeti laijoi ,,Rhein" iz Bremena. ,.Columbia" iz Hamburga. ,,Phoenicia" iz Genove. ,,Philadelphia" iz Southamptona. ,,Lucania" iz Liverpoola. ,,Rotterdam" iz Kotterdama. ,,La Bretagne" iz Havre. ,,Lahn" iz Genove. ..Ethiopia" iz Glasgowa. ..Southwark" iz Antwerpena ,.Bremen" iz Bremena. O d p 1 j a11 «ai ..Zeeland" 30. apr. v Antwerpen. ,,Oceanic" 30. aprila v Liverpool. ,,St. Louis" 30. aprila y Southampton ..Grosser Kurfiirst" 1. maja v Bremen. ..Fiirst Bismarck" 1. maja v HamDurg. ,,La Savoie" I. maja v Havre. O d pij all b od o 1 ,,Columbia" 3. maja t Glasgow. „Ryndam" 3. maja v Rotterdam. ..Kronprinz Wilhelm" 6. maja v Bremen. ,,Moltke" 6 maja v Hamburg. ..Friesland" 7. maja v Antwerpen. ,,Majestic" 7. maja j Liverpool. „Philadelphia" 7. maja v Southampton. „Rh-in" 8. maja t Bremen. ,.Columbia" 8 maja v Hamburg. „L'Aquitaine" 8. maja v Havre. „Ethiopia" 10. maja v Glasgow. ,,Lucania'4 10. maja v Liverpool. ,,Rotterdam" 10. maja v Rotterdam, .. ur 11......umito 1 A. ...... i ...... ....."■».*"»* - m r j|j Jugoslovanska Katoliška Jednota. «« Inkorporirana dne 24. jannvarija 1001 t driavi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. Požar v Mariboru. Due 10. aprila je pogorelo v magdalf-nskem pred-meatju dragonsko skladišče za seno: poslopje bilo last inienerja Perkota. Zgorelo je vse do ta); poiarni brambi se je posrečilo ogenj omejiti. Sumi se, da je bilo zažgano od zlobne URADNIKI : Predsednik; John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik : John Globokab, Box 371, Ely, Minn.; I. tajnik: JofeT Aonič, Box 266, Ely, Minnesota ; II. „ John Lovšin, Box 291, Ely, Minnesota; Blagajnik; Ivan Gov**, Box 106, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pamš, Box 278, Ely, Minn.; Mixk Zumč, 431 -7th St., Calumet, Mich.; Josip GoriSkx, 6136 Ruby St., Pittsburg, Pa. POROTNI ODBOR: John Keržišnik, predsednik, Box 138, Federal, Pa John Gk&m, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Frank VlahoviC, 1202 S. 13th St., Omaha, Nebr. PRI8TOPILI: K društvu sv. Barbare štev. 3, La Salle. III., Janez Komočar roj. 1866, Janez Kos 1866, Jaoez Kalin 1869. Vinc^nc Maiek 1873, Ignac Jordan 1879, Janez Špošta 1863, Martin Šipič. Društvo šteje 104 udov. K drufltvu sv. Cirila in Metoda Stev 9, Calumet, Mich , J že Butala 1868 Janez Bahor 1865, Matija Grahek 1860, Auton Gašparac 1873] Jote Fortun 1874, Janez Fink 1879, Peter Horvath 1875, Frank Jakovič 1875, JoŠ* Kocjan 1864, Janez Kastner 1863, Pavi Miklavčič 1864, Anton Šircel 1874, Frank Šneler 1S84, Janez Žagar 1875. Društvo šteje 121 udov. K društvu sv. Joiefa štev. 29, Imperial. Pa., Frank Marold 1866, Miha Mlatkovič 1888, Martin Mlatkofič 1882. DruStvo šteje 14 udov K društvu sv. Alojxija štev. 31, Braddock, Pa.. Bartol Jerand 1882, Frank Rozman 1881. Društvo šteje 43 udov. Prestopil od društva sv. Joiefa Štev. 12, Pittsburg, Pa., k društvu sv Alojzija Stev. 31, Braddcok, Pa., Frank SuštaršiS. Prvo društvo šteje 106 udov, drugo pa 44 udov. Ortau od društva sv. Cirila in Metcda štev. 9, Calumet, Mich., Nikolaj Bradovich. Društvo šteje 120 udov. Josip Agnitch, I. tajnik. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: J o e A g n i Č. Box 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govše, Box 106, ifly, Minn., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Vstaja v San Domingo. Cape Haitian, Haiti, 30 aprila. Vstaši republike San Domingo dospeli so v bližino mest Cotny in San Domiogo, kteri mesti nameravajo jutri napasti Vsa pokrajina C.bao rasun Puer-ta Plata na severnem obrešju je v oblasti vstašev. Tudi v juinih krajih republike se vstaja izredno hitro razširja. Stali&č9 vlade je zel6 teiavao. Vstaši so porezali vse brzojavne zvese, radi česar je teiko dobiti po-rcčila. General Navarro, kterega je vlada odposlala, da dovede pomoč vladinemu vojaštvu v Gusyunbau, se je pridruiil s svojimi četami vstašem in namerava napasti mesto Monte Christi, luko v severo-sapadnem delu republike. Kasneja poročila trdijo, da so vstaši osvojili imenovano mesto, ktero je governor Garcia ostavil in odšel s vladi u i m vojaštvom v Puerto Plata. Tudi v Sanchez v Samanskem zalivu se je pojavila vstaja. Pri So-sua vršili so se včeraj večji boji. Več ljudi je bežalo na obrežja. Drobnosti. Cesarjev dar. Cesar je podaril za uboge pogorelce v Št. Urhu nad Beljakom 3000 kron. Požar je na redil škode za 80.000 kron. * * * Ljudska šola v Litiji. Krajni šol ski svet v Litiji seje izrekel soglasno sa to, da se dvorasrednica v Litiji razširi v Stirirazrednico. * * * Pesnica- Na Anahofu občine Gruševa je požar dne 7. aprila uničil posestniku Damijanu gospodarsko poslopje po 10. uri v noči. Sliši se od tamošnjih sosedov, da je bilo temu krivo pogosto menjanje služabnikov, ki so ogenj zatrosili. Škode je črez 1600 gld. Bilo je zavarovano. — V Dobrengu je padala letos že dvakrat toča; strelba ni bila pripravljena. • * • Utonil je dne 8. aprila 191eten sin posestnika Kočija iz Ribič, ko se je s brodom hotel prepeljati Čez Savo, da bi prišel na kolodvor na Kresnice. Čoln se je prevrnil, mlsdenič pa je iiginil v valovih. m m * V Ameriko se je odpeljalo 17. aprila ponoči s ljubljanskega južnega kolodvora 76 osob. Požar. Iz Doba se piše: Dne 10. aprila je pričelo pri g. posestniku Mihi Levcu v Dobu ob 9£ uri zvečer goreti. Takoj, ko se je og nj pokazal, prihitela je prostovoljna požarna bramba omenjene vasi na lioe mesta. • ^ • Požar. V Zg. Brniku pri Kranju je nastal v šupi posestnika Ant na Ropotarja ogenj, ki je uničil šupo in skedenj ter kajžo soseda Jakoba Hočevarja. Škode je 3000 kron. — Posestniku Matevžu Adamiču v Sa-jevčah pri Senožečah je sgorela hiša s vsemi gospodarskimi poslopji vred. * • * Državno podporo v snesku 10 000 kron je dobila mlekarska zadruga v Logatcu sa zgradbo novega poslopja. * * * Vodovodna dela v Novem Mestu so se pričela po veliki noči. Na kapiteljskem hribu se koplje in strelja svet sa drugi reservar ter jarek sa cevi proti mestu. Po glav nem trgu je že iskopan jarek. Vedno pokanje priča, da jo svet silno ska-lovit* Zgorela je v Trstu v ulici ,,Via areata" 701etoa Antonija Constan-tini. * ♦ * Zopet stavka v Trsta. V ladjedelnici ,,Stabilimento tecnico" je je ustavilo delo kakih 150 delavcev, ki zahtevajo 20% zvišanje mezde dočim je ravnateljstvo pri volji, le nekaterim izmed njih dodati 20 h k plači. * » * 1200 delavcev odpuščenih. Kakor smo že poročali, začeli so delavci ladjedelnioe pri Sv. Marku poleg Trsta štrajkati. Vodstvo ladjedel nice jih je posvalo, naj pridejo pod starimi pogoji sopet na delo, a ker ta poziv ni imel vspeha, je odpove dalo službe 1200 delavcem. Dovoljena rndosledba. Okrožni rudarski urad v Celju je ljubljan skemu Škofu gosp. dr. A. Bona ven turi Jegliču dovolil, da sme političnem okraju celjskem v smislu določeb splošnega rudarskega za kona z dne 26. maroa 1854. za dobo enega leta t. j. vštetega 27. marca 1908 rudo slediti. roke. * • • Kdo postane nadškof v Gorici ? Dunajska „Information" trdi, da bo imenovan nadškofom v Gorici sedanji kapitnlarni vikarij goriški profit Jordan. Ta je Lah in je bil dlje čaBa furlanski držav, poslanec. Poteguje se pa za to mesto tudi Skcf v Tridentu, dr. Vallusi, kije tudi rodom Goričan, po narodnosti pa Lah. * * * Realčno poslopje v Idriji. Stavba realčnpga poslopja je bila oddana stavbineki firmi gosp. Toonies v Ljubljani. Načrt je Dapravil arhi tekt gr spod Karol Holinsky v Ljubljani. Stavba bo veljala 180.000 kron. * * * Samomor notarjeve soproge. V Sviucu na Ker fikem si je končala dne 8 aprila življenje 38letna soproga notarja Riederja. Skočila je Goričico. * * * Slovenci na Koioškem. Korcfika Šteje po zadnjem ljudsVom štetju 90.497 Slovencev, 190 Oshov in 260 971 Nemcev. Kako so Šteli,Uje zadosti znano Leta 1890 so naSteli 101 050 Slovencev. * * * Električna železnica Lipnica-Arvež Lučane se je začela graditi dne 15. aprila. Ista bo nadomesto-vala železnico, ki so jo že omenjeni trije trgi nad 20 let gradili na — papirju. * * * Umor. Bajtar S. Hartl pri Mariji Pomočnici Dad Svincem na Koroškem je na veliki petek naznanil župnijskemu uradu, da je njegova žaoa naglo umrla. Ker je bila smrt sumljiva, prišli so orožniki in dognali, da je žena, 60 let stara, umorjena. Prerezan ji je bil vrat. Imela je veliko rano na vratu. Kmet se je izgovarjal, da je zločin storil nek neznani morilec, ki je pobegnil. Zakonska sta živela v vednem prepiru. TOletDega bajtarja so kot storilca zaprli. * * • Generali avstrijske države. Vojaški šematizem za 1. 1902 izkaiuje v aktivni službi 38 generalov topni-čarBtva in konjenifitva (tri zvezde), 105 podmarfialov (dve zvezdi) in 156 generalmajorjev (edna zvezda na vsaki strani), torej skupno 299 generalov. Najstarejši aktivni ge neral je Evgen baron Piret 80 let star, ki stoji na čelu trabantske telesne garde. Najmlajši general topništva je zborni poveljnik Fiedler v Lyovu t 59. letu. Najstarejši podmaršal je prioc Avg. Windisch graetz v 73. letu, najmlajši Alfons Makowiczka prideljen 10. zboru v Przemyslu, v 49. letu. Najstarejši generalmajor je Emil Cvetičanin, poveljnik orožnega zbora za Bosno in Hercegovino v 68 letu, najmlaj Si Hinko Ruprecht, poveljnik do mobranske brigade v stolnem Bele m gradu, v 47. letu. Med temi so do malega vsi nadvojvode. Izmed njih je najstarejši general topništva nadvojvoda Rainer, najmlajši pod maršal nadvojvoda Oto. Umirov ljenih je seveda mnogo več generalov, kakor aktivnih. * * London. V Londonu je 70 tisoč tatov, ki so policiji znani, med tistimi pa so organizacije, ustanovljene po uzoru delniških društev, ki Dlačajo svojim članom divider de. Vse se natančno zabel ježu je v buVve in iz čistega dobička se podmituje policija, ter se plača rodbinam „u'e-tih tatov." * * * Prestop bivše srbske kraljice Na talije h katoliški veri je na srbskem dvoru napravil najmučnejši utis Kralju je to novico sporočil fran coski poslanik. Ko je kralj preči tal dotično brzojavko, je vskliknil „To je zadnje dejanje v žalostni zgodovini moje rodbine; moja mati me nikdar več ne vidi; jaz nimam več matere", časopisje stoji na stališču, da se je Natalija že davn odtujila Srbiji, kteri je provsročila in s svojo neznosno prepirljivcstjvo, in da Srbe torej čisto nič ne brigs, kake vere da hoče biti bivša njih raljica. * * * Novice. — Nadvojvoda Leopold Salvator se je vzdignil 16. aprila v Solnogradu v svojem zrakoplavu Meteor" ter prispel v štirih urah črez najvišje vršace v Judenbnrg. — Poljedelski štrajk je znova izbruhnil v južni Italiji. Vojaštvo se koncentruje. — Na vislici so obsodili dunajski porotniki bivšega železniškega kurjača Wiborila, ki je dne 26 februvarija t. 1. oropal in moril starinarja Kesslerja. — Di-amitna eksplozija se je prigodila takozvanem Matildinem rudniku Mosteh. Sedem delavcev je hudo razmesarjenih. — Ravnatelj baden-ske društvene banke je ustrelil sodnika Beckerja, ki je vodil neke preiskavo pri tem zavodu — Italijanski kralj je na lovu padel ter si poškodoval nogo, da mora laž-.ti. -Mestui svet je dovolil stavbo gledališča v tretjem okraju na Dunaju. — Pet hiš se je porušilo v Poteuzi vsled zemeljske plasti. Trid* set družin je brez strehe. — Vsled lakote je umrlo v tatarskem kopališču Semahi 5 žensk, kojih trupla so ravnokar našli — Iznajditelja zrakoplova Hermaoa Gasija so zaprli zaradi goljufije in ponarejanja podpisov nekega vojvoda in pruskega ministra. — V Zadru je bil nedavno neki Fr. Matič radi umora svojt^ žene obsojen v smrt na vislicah Nedavno pa se je vršila revizijska obravnava ter je bil Mat.č obsojen le v 6 mesečni zapor. U zoren sin. Oče: ,,Moj-sin toraj ni doma. Kje pa je?" — Go spodinja: „Najbrže v vseučilišču." — Oče : ,,Ali marljivo obiskuje pre davanja?" — Gospodinja: , Naravno, večkrat ga celo neč ni domov." Previdno. Stara teta: , Ali si dejal na pismo pravo znamko. Artur?" — Nečak: „Gotovo, t-ta, prilepil sem znamko za dva centa" Teta; ,,Prilepi še da pismo gotovo pride " JRONPRINZ WILHELH uri. odplinje New Yorka v torek dne 6. maja ob 8. wm- Pljuje samo 6 dni. -es Parobrodne listke je dobiti pri: Frank Sakser, 109 Greenwioh 8treet, New York. OPOMIN. Vse one rojake, ki so mi ostali na dolgu za hrano in se že po dva do tri leta ne zmenijo za plačilo, opominjam tem potom, da jih bod~»no imeni priobčil v listih, ak > ue atorč svoje dolžnosti. (3mj) John Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa Podpisani priporočam Slovencem Hrvatom, da blagovolijo c h iskati moj kterega sem odpri na Chisholai Minu., dne 29. marca, ter v nj -u točim vedoo sveže pivo, dobro vino in whiskey ter druge likerje ir. prodajam line smotke; dobiti j-tudi prenočišče. (lfu ) Jernej Virant, Chisholm, M: n Marsikomu je znano, da se velik tovarne Westiughouse Works na bajajo v East Pittsbargu, Pa., tan pa ima podpisani lepo urejeni St. Charles Hotel, v kterem toči izvrstno pivo, vino in whiskey, kakor tudi prodaje fine domače in importirane smotke Ako kdo v ta kraj pride, naj ud« obišče. Oh as. Božič, posestnik St. Charles Hotela, East Pittsburg, Pa. Sladkosnedenost. Prvi lo pov: „Č)mu pa tvoja sestra ni več službi v slaščičarni?" — Drugi lopov: ,,Gospodar jo je zapodil, ker je preveč ljubila sladkor — v obliki denarja." Vzrok. Potnik: ,,Preje se je imenovala vaša gostilna ,,pri rude čem volu11 in sedaj se imenuje ,.pri belem volu,11 kaj je vzrok promeni napisa?" — Krčmarica: ,,8-daj imam druzega moža!" Razlaganje. Učitelj: „čemu streljajo lovoi zajce le jeto :?" Učenec: „Da po zimi ne zmrnejo Nepravilno. Gospodar: „ Če mu pa niste včeraj prišli na del' ? ' — Delavec: „Bil sem bolan." Gospodar: „Vi ste bili na delavni dan bolni? ,,Kaj pa delate ob nedeljah?" Kurz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20 48 in k te nu še 16 cm tov za poštnino ker mora biti de nama potiljatev registrirana. 25 premogarjev, kteri razumejo delati s Safety La-rip in vedo zakaj so te svetilnice v r vu dobč delo. Premog je vi«ok 9 čevljev, dela se na Heding (Entry) na obok (ali velb, arch) s strojem na sohlen 9 čevljev Široko, tri run. D do je za tri leta jamčtno; dela se vpak dan razun nedelje. Plača je voz za 48 bušlov rooms rip 65 ct. Hedi ig (Entry) 85 ct.. Wet Heding (En try) $1 Voda v room, plača po sebna. Oženjeui dobč tri mes ce prosto stanovanje, potem je nijem ščina $6 na mesec za 4 sobe, hiše so nove. To vse velja sa učene j.r.*mo garje ia ti zaslužijo po $35 do $46 na pol meseca. Družba je s mei oj napravila pogodbo ia kdor premogarjev želi stalno delo, naj se name obrne. (I1"]) John M. Thome, Box 62, Lackrome, Fayette Co., Pa Podpisani naznanjam, da sem ne Ely, Minn., otvoril svoj kterem vedno točim izvrstno pivo, fina vina in whiskey, pro dajam tudi domače in importirane sraodke. Dalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje v staro domovino in sem v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku; rojake tudi rad postre žem v druzih zadevah glede vožnjih listkov, posebno ako kdo želi koga sem vzeti, ali potuje v staro^domovi-no. Z veleštovanjemj Ivan Govže, saloonar. DRUŠTVO SV. TROJICE, št. 82 N. H. Z., ▼ fuiblo, colo., ima svoje redne seje vsako nedeljo po 15. dnevu v mesecu Odborniki: Anton Pleše, predsednik; Daniel* Badatovič, podpredsednik; Marko M. Stepan, I. tajnik; Marko Relič, II. tajnik; Martin GerSič, blagajnik; John Plut, predsednik bolniškega odbora, stanuje 1219 South Santa Fe Avenue, Pueblo, Colo. John Venzel, 30 King St., Cleveland, O., izdelovalec kranjskih in nemških MMMOMIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cena trivrstnih od 822 do $45, plošče so iz najboljšega cinka; izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine, cena trivrBtnim je od $46 do $80. Več in natančno pov6. JOHN VENZEL, 80 King- Street, Cleveland, Ohio. Svoji k svojimi Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fin« •modke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nisks£ oeni in sem v zvesi z g. Fr. Sakserjem. S spoštovanjem > Martin Verzuh, Crested Butte, CcW Naravna kalifornijska vina na prodaj. Dobro črno vino po 60 do 60 ot, galon b prsodo vrid. "Jobro belo vino od 60 do 70 ot. galon s posodo vred. zvrstnatropavica od $2 50-$3.00 galon b posodo vred. Manj nego deset galon naj nihče le naroča, ker mauje količine ne norem razpošiljati. Zajedno z na-:očilom naj gg. naročniki dopošlejo lenar oziroma Money Order. Spoštovanjem: Nik. Radovichf 702 Vermont St. San Francisco,CaL 111 n 11 I II 11111111 n 11 IWI Math. Grahek, 1201—1203 Oor. Mesa in Santa Fee Ave., PUEBLO, 00L0BAD0, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo možkih oblek in obuval vsake vrste, kakor tudi svojo bogato zalogo pcenjstega blap in železnine ; v zalogi ima tudi Tri-nerjevo grenko vin®. tpC" Pošiljam denarje v staro domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakserjem v New Yorku. Za obilen obisk se priporoča MATH. GRAHEK, lastnik. i i i i 11 i-.r-.i-.i-I-I--I-I m 1111 r.111 > previden ako pošiljaš novcev staro domovino. Zato se vedno obrni na Fr. Sakserja, 109 Greenwich Str.. New York, ker ta le najbrže in najceneje postreže. BODI Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovza posluje nad 11 let in ima do sedaj hranilnih vlog uže blizo 15 milijonov kron, ktere obrestuje ]■ 4 odst. brez odbitka rentnega davka, kterega sama iz lastnej. i p1-«', uje; nevzdig' jene obicsii pa. j : isuje vsacega pol leta h kapitalu. Mesto ljubljansko je kot ustanovitelj porok za vse pri tej hranilnici vložene denarje z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Poleg te varnosti nabira mestna hranilnica ljubljanska iz vsakoletnega dobička tudi rezervni zaklad, ki znaša sedaj nad K. 270.000. ; Ker je torej taka varnost za hranilne vloge nedvomljivo popolna in se vsled tega vložniku ni nikoli treba bati, da bi kaj izgubil, pričakovati je od vs^h slovenskih rodoljubov, da vlagajo svoj denar pri mestni hranilnici ljubljanski. KJE JE? Peter Bogataj, pred tremi tedni je bil v Trestle in sva skupaj delala, a odfcl je ter preje nič povedal o tem. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli natnaniti: Jurij Previč, P. O. Box 12, Trestle, Allegheny Co., Pa. [4™j] KJE JE P Joief Petelin, doma iz Podpeti pri Ljubljani, pred dvemi leti je prišel v Ameriko. Za njagov naslov bi rad zvedel njegov brat: Anton Petelin, P. O. Box 304, ri mnogo sla s svojim splstkarstvom|City, Pa. •orest Naravno rudeče vino iz Concord grozdja galona velja -33 et, ako se kopi sod od 50 gal. To vino^je povsem naravno in ni ponarejeno ali zbrozgano. Uzorce pošiljam na zahtevo. Moj naslov je: ADAM BECKER, 440 Greenwich St., NtwYork. j .TLI Izpoved Laponca. „V človeškem življenju pojavijo aa ure, ktere pomenjajo leta, in ktere ne bi sa nikak denar hoteli ponovno preiiveti." Kapitan Prebemen vdaril je i roko ob mico, kakor da hoče ivoje besede ▼krepiti, dočim je bilo na obličju bradatega Norvežana opaziti velika razburjenoit, ko je izustil te beoede. ,,Vi imate gotovo tudi dokaze, da je vaia trditev resnična," dejal je nekdo izmed kapitanovih znancev, kteri oo se necega krasnega poletnega večera zbrali na vrtu obrežnega hotela v mestecu T., na šredskej obali. ,.Naravno," odvrnil je kapitan Prebensen; „stvar vam hočem na* tančno pojasniti, kajti baS danes sem oe zopet nehote spomnil na njo, ko sem videl laponsko obitelj, ktera je potovala skozi naše mesto, in ktera je tukajšnje letoviščnike aelo vznemirila, kajti Laponci s^ tukaj redka pojava. Tcraj poslu iajte. Preje sem bil kapitan parobrod ne drulbe ,,Atlantio Line" in sem ▼ozil z novim parnikom „Goteborg" med Kriotijanijo in New Yorkom. ,,Guteborg" je bil krasen parnik in je družbi prinašal lepe dobičke Bilo je namreč v času svetovne ras otave v Chicagi, ktero so ljudje iz Šfedske in Norveške trumoma ob iokovali, da si ogledajo razstavne znamenitosti. Dne 25. majnika ostavil oem luko Goteborg in sem imel razun polnega tovora ter sto inp tdeeetih mornarjev, tudi sedem-otoindeaet potnikov na ladiji. Bilo je toraj na parniku osemstoinšest deoet osob, za ktere vse sem bil jat odgovoren. Potniki, kteri so najeli kajite, bili oo izredno nljudni in vedno veseli. Radi lepega vremena vladal je v dvorani in tudi na krovu vedno ▼eaelje, tako da je bila tudi mojs vloga predsednika pri obedih prvem razredu, zelo lahka. Med potniki v kajitah oe mi je oaobito je den potnikov dozdeval čuden, pred vsem že radi tega, ker oem, sodeč po njegovih obraznih potezah, takoj domneval, da je lapoookega rodu in potem tudi, ker je takoj prvi dan bil proti meni nekako vsiljiv. On meje vedno nekako izprašsralno gledal, tako da oem ga končno ne-hote vpralal: ,,Ali telite kaj od mene?'1 Po tem je za trenotek mo trii, oe okrenil in odšel, ne da bi isuotil najmanjšo beoedico. Njegovo obnašanje je bilo vseka ko čudno in ko smo ae kasneje pri obedu sbrali v dvorani, sem ponov no nehote iskal neznanega tujca in ga tudi kmalu našel. Sedel je ra okrajnem konou mize. Bil je kacih itirideoet let otar, iirooih pleč, modne pootave in viooke rasti. Njegove oči oo zvito blestele in v njih je bila opaziti surovost, voled česar mi njegov obraz ni ugajal. Med obedom oem moža opazoval ter videl, da ni z nikomur govoril. Meni je bilo povoem lahko dognati, da je bilo oumljivemu potniku Laurekao Alits ime, in da je priiel iz Tromto v oevernej Norve-Akej. de bolj oem oe pa moral čuditi, ko oem naslednji dan, prišedši na krov, opazil izrednega potnika pred mojo kajito, ktere vrata je ravno nameraval odpreti. Ko me ja ugledal, me je zopet dalj čaoo nekako čudno opazoval in zopet ' odftel. Par dni kaoneje imeli omo pol dneva olabo vreme. Stal oem z mo jim prvim čaotnikom Oloenom na mootu in ooobno vodil vožnjo pa-robroda. Oloen me je opozoril na neoega potnika na žetalokem krovu, kteri je kljub slabemu vremenu, povoem varno letal, ne meneč oe za voter. Potnik zopet ni bil nihče drogi, nego Laurekao Alits; on je večkrat obetal, govoril oam o oeboj in ftugal o pestmi nekemu nevidnemu oovražniku. ,,Oni potnik najbrže ni zdrave pameti," dejal je Oloen. „Jaz menim, da imate prav, 01-1 pritrdil oem jaz. „Na mene ne občuje. Vendar se mi pa čudno zdi, da je hotel iti k meni v kajito, ne da bi to storil, in da ja vsakokrat zginol, kadarkoli sem ga hotel nagovoriti." Olsen se je nasmejal. ,,To je najbrže njegova lastnost. Tudi k meni je že trikrat prišel in dejal: ,, Jat moram z vami govoriti, nujno govoriti,1' in ko sem Ž njim stopil v stran, je nekoliko časa gledal in se zipet poslovil z besedami: Oprostite, jaz sem se zmotil." — Čuden človek!'4 ,.Povejte vendar našemu zdravniku o njem," dejal sem častniku ,,To sem že Btoril," odvrnil je Olsen, kt^ri je v reaoioi na vse mislil, ne da bi mu moral ukazati; „toda zdravnik je mnenja, da potnik ni umobolen, temveč da on ljubi izredno obnašanje. Baš med Laponoi je mnogo čudakov — mogoče je ncaid." ,,Kajjeon?" vprašal sem čazt uika, kajti slednje besede še nisem slišal. Olsen mi je pojasnil, da so noa idi laponski čarovniki. ,,Saj vam je znano, kapitan, da je pri Lapon cih še vedno najti staro praznover-btvo, kajti oni so deloma še vedno molikovalci. Njihovi noaidi so čarovniki, kakor šamanci v Indiji. Oni so tudi pesniki in pevci, ktero svojstvo deduje rodbina za rodbino." Te govorice sem se spomnil tri dni kaoneje — bili smo baš sredi Btlantiškega oceana —ko je nekdo ua moja vrata potrkal. Še prednc eem xamogel zaklicati ,, prosto ^stopil je Laurekas Alits. Sedel sem ravno pri pisalnej mizi in pre c;ledoval neke spise, ktere mi je dal računovodja, da jih podpišem. „Rad bi govoril z vami, kapitan," iejal je v precej dobrej norveščini, , in sicer v nekej nnjnej zadevi Iver pa želim imeti pri tem pričo trosim da pozovete prvega častui-ka, kajti njemu zaupam." Takoj na to sem pozvonil in ukazal stewardu naj pozove Oloena, a kar je Alits zadovoljno prikimal t glavo. Olsena sem pa tudi pozval ridi tLga, ker nisem hotel biti sam kaj iti i bedastim človekom. Par minut kasneje je prišel 01 • m in na njegovem licu se je poj& vil nasmeh, ko je vgledal AliU« nadeti kraj moje mize. (Dalje prihodnjič.)_ NAZNANILO. Slovencem in Hrvatom priporočam moj SALOOJK 1202 S.13th St., Omaha, Neb., v obilen poeet. Zagotavljam vsem obiskovalcem icvratno postrežbo s zborno pivo, izvrstnim domačim in ;a1ifornškim vinom, dobrim whia-teyem in izvretnimi smotkami. Pn> •oročam oe tudi rojakom potujočim »kozi Omaho, kteri m preskrbim vožnje listke do Ljubljane. Kdor pride na kolodvor, naj mi telefonira, moja Številka je 2172 in takoj pridem po njega. S spoštovanjem JOSIP PEZDIRTZ, 1300 South I3th Street. Omaha -Naznanilo.- Slovenoem in Hrvatom na Ely, Minn., in okolici priporočam mojo prodajalnico, v kterej prodajam hišno in kuhinjsko pripravo, postelje, omare, mize, stole, peči in vsakovrstno že-leznino. Dalje oskrbujem tudi in odredim voe potrebno za nje-preokrbim krste in kar opada v tr otroko. Govori oe tudi slovenski in nemiki. S spoštovanjem ELY, MINN Jacob Stonich 89 £. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za gospode (iS Size) X dvojim pokrovom (Bosscase) in so vsakomu znani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni (Goldfield) in jamtim za nje 20 let. Kole-sovje je Elgin ali Waltham in stane % 7 kamni $15, IS kamni 918. Rojaki, kteri želite kupiti dobro aro, *e Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti dobro uro za male denarje. Za obile naroibe se pri porot am z vsem spoštovanjem Jacob Stonich, 89 B. Madison St., Chicago, 111. D MATIJA POGORELO, PRODAJALKO &fi nrizic, uhanov i& druge zlatnine. Bogata xaloga raxnih knjig. Cenik knjig pošiljam poitnine p r o • t o. Pilite po-nj! Cene uram so naslednje: Nikel ure 7 Jewelt $6.00 Bosscase 20 let garancije [J Jewels Waltham $9.00 16 size 7 Jewels $15.00 Srebrne are z enim ,, 15 „ $18.00 pokrovom - f 12.00 Boss case 25 let garancije z 2 pokrovoma % 16.00 16 sire 7 Jewels $25.00 in vilje. „17 „ $30.00 V svoji maloffl nuun tudi Fin pismeni papir z navedenimi okraski v narodnih barvah. CENA : V kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15 V ikatlji 2 ducata,, ,, $0.35 0.60 0.75 Opomba. Vse zlate ure >0 z dvojnim pokrovom. Koleaovje pri naitetih urah je Elgit ali Waltham, kakorinega kdor Seli. Blago pošiljam po Express C. O. D. fUT VSB MOJE BLAGO JE GABANTIBANOl Nasi®* v naročbo knjig je napraviti: M. POGORELC, Box 226, P. O. Wakefield, Mich. Naročila za. ure Šiljajo pod naslovom: :u vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po- itb. Pogorele, 52 State St., Chicago, 111. lOS Greenwich New York. A Edini oficijelno autoriz. slovenski ibent. Bremenskega Lloyda, Generale Transatiantiqne, Holland America Line, Red Star Line prodaja parobrodne listke po i z y 1 r n "1 h cenah. Vsacega Slovenca in Hrvata, kteri mi naznani natančno prihod v New York, to je po kteri Železnici in kedaj pride, ga čaka naš človek na kolodvoru in k nam pripelje tako tudi na paraik in ga vse to ni£ ne velja., to je velike vrednosti in ni iz oti spustiti. Ako ste v zadregi pojdite k telefonu, kteri se nahaja na vsaki železnični postaji in pokličite Številko 3795 Cortland, ali angleško: three seven nine five Cortland, potem z nami po doma£e govorite in pride eden po Vas, lo velja zelo malo in je velike vrednosti. Dalje Vas opozorujemo glede pošiljanja denarjev v staro domovino« Nikjer ne bodete tako ceno, brzo in vestno postreieni kakor pri meni. Deseto leto že poslujim, a ni ga rojaka, da bi zamogel tožiti o zgubi. KNJIGE^ Slovenoem in Hrvatom v Rook Spring«, Wyo., in okolici priporočava najin SALOON, v kterem vedno to&iva sveže pivo, vino in whiskey, ter imava na ras- polago fine smotke. Dalje »e lahko na na« obrne vsak rojak v biiini glede pošiljanja denrajev ▼ staro domovino in gled6 parobrod nih listkov, kar sva v sveži s g. Fr. Saksebjkm v New Yorku, lahko vsakemu oeno in to&no postreieva. Za obilen obisk se priporočata , F. KEEZI8NK & J. MRAK, j« napravil povsem tak vtis, kakor p^,. OF pORXO Rloo da )• umobolen, kajti aa s nikamor BOOK 8F2XVM, WT0. ktere imamo v naši salogi in jih nam inesek naprej poilje : Molitvene knjige: Fino vezane s imitaoijo slonove kosti, ali v finem uboju in s ilato obrezo: Spomin na Jesusa 45 ct., 35 ot. Rafael, platno 75 ct. „ nanje 86 ct. Kxuh angeljaki, 65 ct. Vrtec nebeški, 65 ct. 45 ct. Duhovni studenec, 65 ot. Vodnik v nebeaa, 65 ct. Rajski cvet, 65 ct. Jezus prijatelj otrok, 60 ct. 9vala božja, 60 ot. Evangeliji, 50 ct. Druge knjige: Pavlinov slovensko - angleški slovarček, nova izdaja, 50 ct. Hitri računar, 40 ot. Pratika, mehko vezana, 10 centov, abecednik za alov. mladei, 20 ot. Slovenako-nemški besednjak 90 ct. Druga nemška vadnica, 80 ct. Prva nemška alovnioa, 35 ot. Pavlinov slovensko - nemiki slovarček, 40 ot. KOLEDAR sa leto 1902, 40 ct. Etubad pripovedke II. zvezek 20 ct. Sveto pismo stare in nove zavese z razlaganjem — 6 zvezkov $6. Zgodbe sv. pisma mala izdaja 30 ct. 41 velika " 50 ct. Bleiweis slovenska kuharica $1.80 Dimnik avstrij. junaki vezane 90 ot " " 4 4 broširane 75 ct Slovenski šaljivec 30 ct. Velike sanjske bukve, 30 ct. Boerska vojska 30 ot. Mrtvi gostač 20 ot. Admiral Tegetthof 30 ct. Marjetica 50 ot. Sv. Genovefa 18 ct. Vrtomirov prstan 20 ot. Lainjivi kljukeo 80 ot. RAKI telefon kadar dospeš na kako postajo v New York In .. veš kako priti k Fa. Samerju. Pokliči številko 5795 Oortlandt in govori slovensko. odpošljemo poštnine prosto, ako se Vojska na Turškem 38 ot. Naš dom I. in II. zv., po 20 ct. Gozdovnik, I. in II. del, obs 50 ct. Strelec, 25 ct. fino leto med Indijanci, 20 ct. Jama nad Dobrnšo 20 ot. Najden&ek, 20 ct. Mirko Poštenjakovifi, 20 ot. Izidor pobožni kmet, 25 ct. Šaljivi Slovenec [zbirka kratko- fiasnio itd. J 90 ct. Nezgoda na Palavanu, 20 ot. Izanami, 24 ct. V domačem krogu, 25 ot. Potovanje v Liliput, 20 ot. Kako je izginol gozd, 20 ct. Doma in na tujem, 20 ct. Razne knjiiioe za mladino, po lOct. Tisoč in ena no6, 51 zvezkov, 96.50 Prešernove poezije, vezane 75 ct. „ ,, broširane 50 ot. Spominski listi iz avstrijske zgodovine 20 ot. Šaljivi Jaka 20 ct Mlinarjev Janez 40 ot Poslednji Mohikanec 20 ct. Stezosledec 20 ot. Naseljenci 20 ot. Repoštev 20 ot. črni bratje 20 ct Pod turškim jarmom 20 ot. May Erie — amerikan. povest 20ct. Nikolaj Zrinaky 20 ct. Na Preriji 20 ct. Hirlanda 20 ot. Hildegsrda 20 ot. Z prestola na morišče 20 ct.j Vstajenje 30 ct. Zemljevid celega sveta 25 ot. Zemljevid Zjedinj. driavah 26et. Baron Eaubar 20 ct. Knai Orni Juri] 80 ot. Compagnie Generale Transatlanfique. Francoska parobrodna družba. 0IREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-fcVICO-IMNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO: ,La Lorraine", aa dva vijaka...... .,La Savoie", „ „ ■|L» Touraine*", „ ,, ..L'Aquitaine", „ „ ,La Bretagne",....... „La Champagne",..... , La Gascogne"........ 12.000 ton, 12.000 „ IO.OOO „ IO.OOO ,, 8.000 „ 8.000 „ 8.000 .. 25.000 konjakih oood, 35.000 „ „ 13.000 „ „ 16.000 „ „ 9°°° •> *« 9.000 ,, „ 9.000 „ „ Parniki odpljujcjo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne. Parniki odpljujejo ls pristaniška štv. 42 North River, ob Morton Street: jun. juu. jun. jat. jul. La Bretagne 8. maja 1902. *La Lorraine 12 * La Lorraine 15. maja 1902. *La Touraine 19. *La Touraine 22. maja 1902. *La Savoie 26. "La Savoie 20. maja 1902 La Bretagne 3. •L'Aquitaine 5. jun. 1902. -La Lorraine 10 Posebna izredna pot: La Champagne 17. maja 1902 Kajita od $50.00 do $55.00. Parniki zjzvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. GIiybi igcuciji: 32 BROADWAY, NEW YORK. 1902. 1902. 1902. 1902. 1902. REL> STAR LIJVB (prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") New Yorka v Antwerpen vozi naravnost iz pH|LMELpHU v ANTWERPEN provaža potnike z slovečimi poštnimi pa: .'ikl: VADERLAND na dva vijaka SQUTHWARK na dva vijaka 12000 ton. 8607 ton. ZEELAN0............12000 ton. KENSINGTON na dva vijaka FRIESLAND............ 8669 ton. ; 7116 ton Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba * Pot čez Antwerpen Je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike Iz ali v Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola Št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo ■redo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na : International Navigation Company 73 Broadway. HEW YORK. — Oor. Dearborn & Washington Stra, OHIO AGO. — 30 Montgomery St., BAH FB AN0IS00- — Third & Pine Stra. ST. L0UI8, ali na njene sastopnike. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav metf New Yorkom in Itotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. N00RDAM, parnik z dvojnim vija- STATENDAM, parnik z dvojnim kom, 13.000 ton. vijakom, ic.500 ton. RYNDAM, parnik z dvojnim vija- ROTTERDAM, parnik z dvojnim kom, 13.000 ton. i vijakom, 8.300 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 13.000 ton. MAASDAM ainD AMSTERDAM Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev jnžne Avstrije, 'm Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v Trstu, it. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring xo. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA v 1 a k o 1 o b o t o ob 10. uri zjutraj. HOLLAND AMERIŠKA ČRTA, SSSnUwty, NEW YORK, 81 La Sail* St, SKICAM, ILL