Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka i Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. Št. 73.
»Akcija na terenu"
Pri zadnjih občinskih volitvah v Kranju so naši JNSarji v občini izgubili Svojo oblast vkljub dolgotrajnim pripravam, vkljub pravočasni stavki in zvezami, ki so jih povsod iskali, zlasti pri skrajnih levičarjih, kjer so jo tudi našli. Po preizkušeni metodi so se nato potuhnili, potem pa so se kmalu začeli ozirati na vse strani in iskati prilike, kako bi zopet prišli do veljave. Čim je bila nato od zunaj <lana parola, naj se skuša tudi v Kranju vpo-staviti ljudsko fronto, v kateri je dobrodošel vsak, so se z vso vnemo vrgli na njeno organi-nizacijo. Iz previdnosti pa so ostali lepo v ozadju, kjer so še danes skriti ter pošiljajo v boj oziroma „na teren" večinoma ljudi, ki nimajo ničesar za pridobiti niti izgubiti. Na ta način jim dajejo priliko( da se vkljub svoji preteklosti le nekako uveljavijo. ..Voditelji" sami, ki so bili vedno pripravljeni »doprina-šati žrtve za narod" v kakršnikoli donosni obliki, so pod novimi razmerami prišli do spoznanja, da je njih prejšnje blago, njih mo-nopolski nacionalizem izgubil vsako tržno ceno. Zato so se hitro preorientirali ter poiskali drugi tržni artikel, z drugimi besedami, oni so se „močno socialno usmerili". Postali so naenkrat posebni osrečevalci delavcev, ker računajo z njihovim številom pri eventuelnili volitvah in potem pa ..zaščitniki" vseh, ki iz kateregakoli razloga niso zadovoljni s sedanjim režimom. Ker pa je še vedno v preveč živem spominu delovanje teh „voditeljev" iz časov, ko so bili še režimski pandurji, ko so denuncirali na debelo, ovajali ljudi ter jih s krivimi pričami spravljali v ječe, hočejo v zatišju ostati na varnem, se hlinijo, da se „za politiko več ne brigajo", ustanavljajo nevtralne družbe, v katere polagoma prihajajo in kjer vsako zvezo s svojimi „akterji na terenu" hrabro taje po izreku, da mora biti vsak pameten „politik vsaj hinavček", med tem pa vso akcijo nele podpirajo, ampak v resnici vodijo in nadzorujejo.
Ker se običajno kranjski meščan ne peča s politiko, ampak v prvi vrsti s svojimi lastnimi posli, ker ne zasleduje budno tega procesa tudi tisti, o katerem bi se to pričakovalo, se je posrečilo v Kranju ljudsko fronto v resnici vendarle vpostaviti. To pa tako, da je v zadnjem času, sicer še vedno pod patronanco JNS, skrajno levičarski del najmočnejši, ker je o-čitno pritegnil k sodelovanju tudi izven kranjske levičarje. Skrajno desničarski del pa je omejen le na ozek krog ambicioznih gospodov, ki bi radi igrali kakšno politično vlogo in ki zlasti zadnje čase premišljujejo, kako bi se začeli udejstvovati po metodah Orjune, ker dobivajo menda pobudo iz Radovljice in Ljubljane,
Vsled nerazumljive tolerance je postal Kranj pravo gnezdo zlasti levičarske propagande, kjer so se nekaj časa očitno zbirali levičarji cele Gorenjske, zlasti z Jesenic, a tudi iz Ljubljane. Iz Kranja se je vršila sistematična propaganda, ki je šla za tem, da se napada režim pri vsaki priliki, za vsako ceno in vsakogar, ki zavzema v javnosti še tako visoko fukcijo.
Domači JNSarski voditelji- so dali fronti sicer sprva navodilo, naj se najodločneje naperi akcija proti občinskemu odboru. Ta pa je ostala radi nezmožnosti „akterjev na terenu" in radi slabe stvari same, ki so jo zastopali, brez pravega učinka tako, da se morajo sramovati oni, ki so sc podali v ta boj.
Sedanji občinski odbor izvršuje svoj program brez vsakega vpitja, hvalisanja in na-glaševanja osebnih zaslug ter brez sodelovanja včasih zelo dragih ..ekspertov" v taki
Leto XXII. St- 37.
Kranj, lO. septembra 1938
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20. četrtletno 10 Din.
Din,
meri in na tak način, da so občani zadovoljni in da tudi občinski odbor brez vsakega trenja deluje v redu in miru.
Ko so vsi ti napadi ostali brez učinka in so le osmešili one naivne gostilniške agitatorje, ki se tolažijo pri cvičku z občinskimi volitvami, katere napovedujejo na vsakih 14 dni, pa se je organizacija levičarjev vedno . bolj Vli-drala in se je začela ponekod dejansko uveljavljati tako kakor je n. pr. „Gorenjec" ob posameznih slučajih v zadnjem času večkrat poročal. —
Sedanji cilji in naloga delovanja od in s pomočjo JNS organiziranih levičarjev, t. ter'«', on rw~"*" : jV*!*« ijfr^v******
r.iaekfe*l s •"©Vrrafr.o m O* isa fV* ' mentimf ?*HKvL. ki imajo podporo z Jesenic in iz Ljubljane, je vzbuditi med širokimi masami nezaupanje, sovraštvo in omalovaževanje proti vsakteri oblasti, bodisi posvetni cerkveni  ali katerikoli drugi avtoriteti.
V to svrho naj služi sistematično razširja-nje neresničnih vesti, obrekovanje posameznih osebnosti, sumničenja s prišepetavanjem, z letaki in seveda tudi s tiskom. Vsi taki napadi so seveda ..socialno usmerjeni", polni skrbi za zatirani narod, polni skrbi za javni blagor, a vsi imajo isti namen, pa naj pridejo pod naslovom za vodovod ali pa za zaščito preganjanih delavcev na Jesenicah itd. Vsak otrok v Kranju jih razume in tudi vsak skrit ali očiten JNSarski ostanek, če tudi zatrjuje, da -se mu gre v konkretnem slučaju le za stvar in da ne pozna tendence. Vsa socialna usmerjenost je seveda gola krinka, ampak tako očitna, da kaže le inferiornost onega, ki se je poslužuje v lastno obrambo.
Celotna ljuJska fronta — tudi desničarski gospodje — sedaj resno računa, da se bodo kmalu vršile volitve bodisi katerekoli, ali za skupščino ali za kaj drugega. Po mnenju ..voditeljev" mora biti v tem slučaju narod, za katerega tako zelo skrbe, pripravljen in sicer tuko, da se bo nahajal v primernem razburjenju in ogorčenju in da bodo polem svoj mili nfirod lažje pridobili s primernim hujskanjem za svoje namene. ' „,«¿»«1 "v-*****
ain*jr-*», A* S r**~ " Nr~» tajaj *i*m m}>
■, Si ari)»nii'4 <-t»-<!i*wv . ".'■'^■"SaisKi jCprVcsv&o
inrlVrr ftt^mr.
Občina jim ni nudila odskočne deske za njih propagando. Iniciativno je upoštevala večjo draginjo življenjskih potrebščin in zvišala prostovoljno delavcem mezde za 20°/o. V tovarni ..Semperif je prišlo do sporazuma. „Vo-ditelji" so uvideli, da za njih ne bo nobenega kruha, če se bo pri bodočem mezdnem gibanju v tekstilni industriji dosegel sporazum. Le stavka bi jim odprla možnost politične eksploa-tacije. Zato si že sedaj na vse kriplje prizadevajo, da bi skalili vode in zastrupili vse studence. Tiho se nadajo, da tekstilna industrija ne bo pokazala toliko uvidevnosti kot je bil to slučaj pri občini in v tovarni „Sem-perit". Boje se pa, da ne bi industrija in de-
lavstvo prostovoljno pristala na razsodišče, če bi se pogajanja za neposreden sporazum razbila. Treba je delavstvu razpaliti strasti in mu vzeti vso razsodnost samo zato, da se sporazum prepreči ali da se vsaj arbitražna pogodba ne sklene. Skušnje, ki jih je delavstvo dobilo pred 2 leti, in socialna zakonodaja sedanje vlade, ki nudi delavstvu za predstoječi mezdni boj neprimerno več opore kot jo je nudila prejšnja zakonodaja, pa je ustvarilo tak položaj, da more delavstvo danes treznejše gledati na ta vprašanja, kot je to moglo storiti pred 2 leti. Ogromna večina delavstva hoče izvesti predstoječe mezdno gibanje na dostojen način 'r. v okviru zakona ter ji je stavka le kot skraini pripomoček, katerega se bo le v skrajni sili poslužila, ako pri industriji za mirno ureditev ne bo dobila zadostnega razumevanja. Zato delavstvo noče ničesar slišati še
0 stavki, ampak želi le mirne ureditve mezdnega vprašanja. Vendar za narodni blagor tako zelo skrbni ..voditelji" ne odnehajo, pravijo, da je treba delo izpopolniti, prigovarjajo „ak-terjem na terenu", naj se akcija bolj sistematično vodi, naj se posamezniki primerno < bde-
1 u jejo, obenem pa skrbe osrečevalci naroda, da dobi kak zaslužen agitator primerno nagrado za svoj trud — seveda na tuje stroške, da ne omaga v tako plemenitem delu. Toda za veliko stavko, kakršno si žele, je vse to premalo. Za tako stavko so potrebni ljudje, ki se nekako bavijo s takim posiom. In kdor ima v Kranju odprte oči, lahko vidi, kako na pozori-šču taki elementi nastopajo. V akcijo pošljejo najproje kakega naivneža s predlogom, ki so mu ga podtaknili. Naivnežu nasedajo drugi, ki ne poznajo ozadja. „ V.
I iftajaV -*->3ft-.'
pa
"t-1
—v*»■ —
.-   '.-.!„L-,i^ Aa.
'ti   '      n^lr*»4 <?'>»y>lc^i
•---
df<*«*»       ■  ' i«, v-, -- ttp^l« <w»ff> lv*iem ^ kij«. . •mm*## ~*yt,       B »^-U
jp»v* i--ftjlr
Opozarjamo vso našo javnost na te pojave, da ne bo zopet toliko nedolžnih žrtev med našimi ljudmi, kakor jih je bilo pri zadnji stavki, med tem ko se bodo zopet pravi povzročitelji pravočasno umaknili, pobrali svoj oseben dobiček in potem izginili.
Posebej pa podčrtavamo, da želimo delavstvu pri bodočem urejevanju kolektivne pogodbe v tekstilni industriji, ki poteče s 1. decembrom, mnogo uspeha. Želimo seveda, da bi upravičene težnje debivsiva našle pravilno razumevanje tudi pri delodajalcih. Le na ta način nam bosta zajamčena mir in svoboda. »Voditelji" pa bodo imeli svojo »ljudsko fronto" le na papirju.
O ambicijah desničarskih gospodov in njihovi „akciji", ki jo pripravljajo, pa prihodnjič kaj več. "
Vprašanje o učni knjigi
Pri sosedovih imajo sina, ki je letos začel hoditi v II. razred »osnovne" šole ali kakor bi Slovenci rekli, »ljudske" šole. Janez, tako je ime učencu, pride nekega dne k meni ter mi v velikem navdušenju, da pokaže svoje znanje, pravi: ,.Vi pa nimate prav, ko nam govorite o naši močni državi Jugoslaviji! Saj se naša država ne imenuje tako!" Začuden gledam dečka, ki se naravnost vessli moje zadrege. ..Kako pa se imenuje t" ga vprašam. „ Kralj«'vi na Srbov, Hrvatov in Slovencev" je gialil odgovor. Hoteč mi dokazati moje neznanje mi celo pokaže knjigo, iz katere je posnel to tiditev.
Res, deček je imel prav! Na str. 115 sem začuden našel, da »nazivamo svojo domovino Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev." Knjiga nosi naslov „Drnga čitanka", sestavil E. L. Cangl, šesti natisk, natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani 1958. leta. Se bolj sem se pa začudil, ko sem videl, da je knjigo i odobrilo ministrstvo prosvete z odlokom pod IV. br. 1345 z dne 4. II. 1938 na predlog 'Glavnega prosvetnega sveta z dne 22. I. 1938 S. br. 111/38.
Prelistal sem knjigo ter sem že pri površnem pregledu našel sledeče: Na str. 34 v sestavku »Vrt" navaja med osta-
lo zelenjadjo tudi „petršilj" Slovenski pravopis pa ne pozna petršilja ampak samo „peter-šilj".
Na str. 41 pripoveduje Miroslav Pretnar, da je Davorin priden „črevljar". Slovenski pravopis tudi »črevljarjev" ne pozna, ampak ve samo za »čevljarje".
Nisem vedel do sedaj, da obstojajo v glasbi tudi ..jugoslovanske pesnri". Pa sem se zmot'1, ker pravi „Druga čitanka" na str. 52, da prepevajo otroci v šoli „lepe jugoslovenske pesmi". Pri nas gg. JNS do sedaj še niso imeli svoje posebne ideologije glede glasbe, vendar bodo sedaj že otroci spoznavali njihove »jugoslovenske pesmi". Morda pa hoče knjiga pov-dariti tukaj pesmi Jugoslovanov? Zakaj jih potem ne imenuje srbskohrvatskoslovenske pesmi V smislu naslova naše države s str. 1151
V celi knjigi se povsod rabi beseda „SoInce" za sonce.
V oči mi je padel na str. 159 naslov: „Mi pa ostanemo Jugosloveni!" Tudi na str. 119. Je pesmica ..malega Jugoslovena". Sicer pozna naš pravopis samo Jugoslovane, kar bi moralo biti tudi merodajoo. ker pa imamo samo pri nas v Sloveniji izrazite »jugoslovenske" Jugoslovane, se temu nisem toliko čudil.
Prav tako je nepravilna beseda „Uedinitelj", ker ni slovenska. »Slovenska čitanka za narodne šole" bi morala že imeti pravilen izraz, ki je: „Zedinitelj".
Tako sem v naglici naletel na toliko napak, ki jih ne bi smela imeti nobena učna knjiga. Ce pri tem pomislim, da je kr. banska uprava dravske banovine že 28. I. 1937 odredila pod št. IV 2580/1. da se po vseh šolah v dravski banovini uvede s šolskim letom 1957-38. Breznik—Ramovšev pravopis, mi je nejasno, kako se more v 1. 1938. izdati učna knjiga s tolikimi napakami in protislovji s pravopisom.
Prosim Vas g. urednik, da se zavzamete tudi Vi, da bodo merodajni ugotovili, da ne živimo več v »Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev", da bodo — če treba tudi uradno — ugotovili, da naši »jugosloveni" še dolgo ne bodo odločevali o usodi Jugoslovanov.
*
ja nU» prt efcnfa m ooaUdi«*, <*» h* H«4
'it  >_>r't' t   «'QPrrnfr •~*
ueft- Jcr- •t««-'i*#>« " - >trA * taa> '  ** - -r*l »U? \-srt krt»- p.»i,, ht,; ti«"-- ffc-" k    V     '   • %*'$•  v   »•'/. P, t * ar*«*..  " tfttr^Jfi. .xjjrur~: 'bpfcac
Cerkveni koncert v Velesovem
V drugi polovici avgusta so nas iznenadila miina vabila: da bo 4. septembra v Velesovem koncert, ki ga priredi osem cerkvenih zborov kranjske dekanije, pa ne kot tekmo, ampak v jubilejno proslavo tamkajšnje božje poti, de. nama zbirka pa da bo za popravo orgel.
Drugo iznenadenje je bilo to, da so se priglasili za ta koncert kar trije podružnijki /bori: olševski pod vodstvom g. Fr. Naglica, viso-ški pod vodstvom g. Toneta Jagodica in vog-Ijanski pod vodstvom g. Ft. Štera.
Župnijske zbore so vodili: velesovskega g. Čebulj Anton, žmartinskega g. Plevel Fr., son-čurskega g. Skerjanc Karel, preddvorskega g. Rupnik Jožef, kranjskega pa g. Ciril Mohor.
Vsak zbor je imel na sporedu dve pasmi, vsi zbori skupno pa tudi dve pod vodstvom g. Cirila Mohorja.
Prostorna cerkev je bila zasedena jn tndi stoječih posluSalcev je bilo dosti zadaj jn ob straneh. Opazili smo posebno čgg.: našega; dekana Skerbča. Škofijskega kanclerjli Jagodfcji in glasbenega strokovnjaka profesorja Tompa.
V nedeljo, dne %1. IX. 1998 vsi
na Primskovo na praznik naše mladine!
Priže£ek ob 3/4 »e % Spravo** — Jtfenije — blagoslovitev *ewe«* P«o»ve<ine«a doma — tafovedn! na«€of» — prosta zabava.
STRAN 2
tGORENJEC«
Vsi smo pozorno sledili pevskim točkast zlasti pevci so se zanimali za posebnosti posameznih zborov; pestrost tako različnih glasov je obsežno prireditev napravila prav krat-kočasno. Veliko pozornost je spet vzbuja! odlični kranjski moški zbor.
Koncert so zaključile pete litanije z veličastnim ljudskim petjem, pred razhodom pa je velesovski gospod župnik povabil pevovodje v svojo obednico, kjer je škofijski nadzornik cerkvenega petja za kranjsko dekanijo pevovodje pozdravil in jih med drugim tako-le nagovoril: .Zahvaljujem se Vam in Vašim pevcem za ves trud, s katerim ste nam pripravili tako lep dogodek. Vsak po svoje ste prispevali k dobro uspeli proslavi: šmartinski s svojo dovršenostjo, kranjski s svojo mogočnostjo in tako tudi vsak drugi s kako značilno in spo-polnjujoču posebnostjo. Tako se mi je zdelo danes, kakor da bi se v orglah vrstili posamezni registri, ki so se nazadnje pri skupnih pesmih združili v navdušujoč mogočen pleno. Hvala še posebej podružniškim zborom za pogum, da so hoteli nastopiti skupno z župnijskimi zbori in se tako predstavili širši javnosti. Naj bi naši cerkveni zbori vsako leto porabili kako podobno priliko za skupen koncert, kar bo v večjo božjo slavo, spodbudo verni-
kom in v večji napredek cerkvenega petja. Toliko danes, v podrobnih vtisih pa se pogovorimo na pevovodskem sestanku. Bog živi Vaše delo!"
Vseh pevcev jc oilo 200, ki so skupno dve
pesmi zapeli zares mogočno in ubrano, čeprav so jih orgle delile na dvoje.
K vsemu je pripomogla prosiorna cerkev in kor. saj bi bilo na njem prav lahko nastopilo dvakrat toliko in še več pevcev. —efekt.
Združeni pevski zbori pred cerkvijo v Velesovem.       Fot Jug, Kranj.
Slovo gospoda kanonika Josipa Šimenca
Že pretekli teden je nastopil svoje novo službeno mesto vodje v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano dosedanji župnik v Naklem preč. g. kanonik Jos. Šimenc. Naklan-sko faro je vodil komaj 27 mesecev — kratko dobo, ki v človeškem življenju pogosto ostane brezplodna in zato brez večjega pomena — za faro Naklo pa je bila ta doba polna bogate žetve, saj moremo upravičeno reči, da je naš gospod kanonik — pod tem imenom smo ga poznali — te kratke mesece spremenil v čas, poln bogatega sadu. Kajti pod njegovim skrbnim in veščim vodstvom se je v fari ustvarilo v teh kratkih 27 mesecih več kakor pa je kdo drugi mogel narediti morda v 27 letih— in to prav povsod, na vseh poljih.
Neumorno je delal g. kanonik Šimenc bodisi v spovednici kot skrbni duhovni voditelj ali na prižnice kot pridigar. Da, njegove pridige so bile nekaj posebnega, dogodek, o katerem so se imeli ljudje še čez teden veliko pomeniti. Obnavljali so si v spomin njegove besede in vedno znova so našli kako misel, ki so jo morda v prvem trenutku slabo razumeli ali omalovaževali, čeprav je bila morda prav ta zelo važna. Da, da, njega bi poslušali — brez konca, so si Naklanci vedno zatrjevali in še danes tako mislijo. Pogrešale ga bodo tudi številne organizacije cerkvene, kulturne, stanovske in
gospodarske, saj so kakor nevarno kolesje zapletenega stroja, kjer le roka skrbnega strojnika prepreči, da ne pride do škodljivega trenja, razdora in morebitnega uničenja. O njem pa je -soglasna sodba, da je bil tako moder vodnik, ki je vse uravnaval in vodil ter pravočasno odstranil vsako nevarnost. Posebno mu bo hvaležno Prosvetno društvo za skrbno in očetovsko ljubezen, katere je bilo v tako obilni meri deležno. Njegovo ime bo z zlatimi črkami ostalo zapisano v društveni zgodovini, saj je prav po njegovi zaslugi društvo dobilo letos novo zastavo. V znamenje trajne hvaležnosti je društvo g. kanonika izbralo za svojega prvega častnega člana in mu ob odhodu poklonilo iepo častno diplomo.
G. kanonik pa je imel tudi svojo slabost, svojo napako — preveliko radodarnost. Prav hitro je zaradi nje zaslovel, ne le v domači fari — ampak tudi daleč naokrog. Od vseh strani so prihajali potrebni, in — na žalost še bolj nepotrebni, da izkoristijo ugodno priliko, da pod kakršnimkoli izgovorom poceni pridejo do denarja. G. kanonik je namreč velikodušno razdajal in delil, ne morda iz hranilnice, ampak iz svojega žepa „posojila", ki i-majo to dobro lastnost, da so brezobrest-ia in da jih ne bo treba nikoli vračati. Seveda, po gosto je moral  imeti veliko dobre volje, da
je mogel vsaj nekoliko verjeti praznim izgo-govorom in pretvezam, s katerimi so se nekateri „reveži" trudili, da bi ga „na pošten način" opeharili za par kovačev. Vendar mu dobro srce ni dalo, da bi odrekel, čeprav se je nato morda čudil sam sebi in svojemu čudovitemu gospodarjenju. Pa ne mislite, da je bil zato morda slab gospodar hranilnice, katero je vodil. Nasprotno, z veliko prepričevalnostjo je med farani zagovarjal varčevanje, tako da se ljudje res niso mogli več ubraniti njegovim prepričevalnim razlogom in so pričeli nalagati svoje prihranke doma v domači hranilnici. ,
Človeku se zdi skoraj neumljivo, kako more en sam človek — kljub tako rahlemu zdravju — na vse življenje v župniji toliko vplivati. Neizbrisni bodo spomini in sledovi, ki jih je g. kanonik zapustil s svojim delom v Naklem. Zato se tudi nihče ni čudil, ko se je zadnji večer zbrala pred župniščem vsa župnija, da se poslovi od svojega župnika. Radi bi kar po vrsti našteli in dobesedno navedli vse poslovilne govore, ker so tako značilni, toda bilo bi preobširno. Pevci so pod vodstvom domačega organista zapeli Vavpotičevo: »Mašni-ku slavljencu". Nato pa so se poslavljali, najprej g. župni upr. Pogačnik Anton, ki bo do prihoda  novega župnika oskrboval  faro, za
Ži%re\ /trrtriia" Vsl vem0» kako ie našo lVU UIUUJC ddo odvisno od orodja. shssbssmhshh^mj-is»«mb tu(u nage telo ima svoje orodje: zobe. Zato jih moramo ne le varovati, pač pa, kakor z vsakim orodjem, tudi skrbno ravnati i njimi. Predvsem jih moramo čistiti in pravilno negovati. Za pravilno nego dragocenega orodja - zob -pa bi morali rabiti kvalitetno zobno pasto, kakor je Chlorodont. Domači proizvod.
njim ključarji, v imenu občine je g. župan izročil g. kanoniku Šimencu, ki je bil tudi občinski odbornik, krateno diplomo častnega občanstva, posrečeno delo slikarja BradaŠke iz Kranja. Poslovila se je šolska mladina, pevci so zapeli Premrlovo: ..Slovansko pesem", nakar je mogočno zadonela poslovilna zborna dekiamacija. »Župniku v slovo", ki je globoko ganila vse navzoče. Dekiamacija je zelo lepa priložnostna pesem, ki jo je spesnil kranjski kaplan g. Vovk Joža. Nato pa so se po-sovili zastopniki Mar. družbe, Prosvetnega dru-društva, Fantovskega odseka. Dekliškega krožka, študentje domače fare, ZZD, Kmečka zveza, gospodarske organizacije in gasilci, ki so g. kanoniku izročili tudi diplomo častnega članstva. Vse te številne, a vendar nekam razdrobljene izraze hvaležnosti pa je v celoto zajel in zbral g. Tomazin Matej, tajnik ban. odbora JRZ, ki se je zahvalil v imenu vseh, ki so tolikokrat prihiteli v župnišče k svojemu farnemu očetu prosit ga katerekoli pomoči ali nasveta. Zahvalil pa se je tudi v imenu duhovnikov — rojakov naklanske fare, katerim je bil g. kanonik vedno svetel zgled.
Po vseh teh zahvalah je pevski zbor zapel tretjo pesem Mendelssohn — Bartodv: „V slovo", na kar je spregovoril g. kanonik ter vsem skupaj in vsakemu posebej povedal kako toplo besedo v slovo na način, ki je le njemu svojski, Naklancem pa tako drag in mil. Ko se je zbranim utrgal vzlik »Z Bogom", je donel tako pretresujoče žalostno, da je slednjega obšla neka tesnoba, ki obide človeka le ob izgubi ljubljene osebe.
Drugo jutro, ko je g. kanonik zadnjič ma-ševal kot župnik, so Naklanci znova napolnili cerkev kot ob največjih slovestnostih. Odpeljal se je. Naklanci pa kličejo: w       Tisočera bodi hvala,
izrečena Vam za vse.
Kar je Vaša roka dala,
Naj Vam Bog povrne vse.
Družina Vaša se poslavlja,
kliče večnega Boga,
naj povsod Vas blagoslavlja,
kamor z Nakla Vaša pot pelja.
(Zaključek zborne deklamacije.)
Solea krema 3.-, 5.-, 10.-, milo 750. Za trgovce po orig. tovarniških cenah. Glavno zastopstvo za Gorenjsko:
H IN KO   PODJAVORSEK - KRANJ.
Zvočni kino
„Kino Šmartinski dom"
v Šmartnem pri Kranju
BELI ANGEL
Florence Nichtingal, angleška devica Orleanska. Gl. vi, Kay Francis
PREDSTAVE«
V soboto, dne 10. septembra ob 8. uri zveč.
V nedeljo, dne 11. septembra ob 4. in 6. uri
popoldne ter ob 8. uri zvečer.
Mitnica Zagorska:
Pod Triglavom
(Zgodovinska povest iz 1. 1415. v 'dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje)
»Le potolažite se, gospod," ga je pregovarjal Arnulf. »Plena je zadosti in gonjači bodo veseli, ker jim ne bo treba nositi še vašega jelena Z mojim bodo imeli trije čez glavo dela."
»Jezi me, ker sem moral odnehati od svojega sklepa. Tega v življenju nisem vajen," s© je nosil Hartman.
Tovariši so ga tolažili, posebno Filip Ortenburški, ki se je že pošteno naveličal v hosti stati in paziti. Veleli so gonjačem naj nalože zverjad na nosil;nice in gredo z njimi domov. Okrvavljeni zajci so ležali poleg pobitih lisic, podlasic in kun, vmes so bili ustreljeni jastrebi in še celo ribji orli. Zadnjega so vzeli Arnulfovega jelena, okrog rogovja se mu je vil venec zelenega bršljana. Za gonjači se je podila tropa psov, hlastno je vonjala svežo kri. Lov. ski rogovi sc igrali vso pot in družba se je v veselem pomenku pomikala nad Lipnico, ki je itela sedemnajst svobodnjakov proti gradu.
Na gradu je bilo že vse pripravljeno za gostijo. Tudi žiga se je že vrnil od Bre^arja in je sitnaril po kuhinji. Ko so kmetje prišli s plenom, jim je pokazal klet, kamor so vse odložili, potem je po grofovem naročilu ukaz .1 najstarejšemu hlapcu, naj dosita napoji in napase tlačane.
Za gospodo je bila pripravljena pojedina v veliki viteški dvorani. Ker se je že mrajijo, so prižgali debele lojeve sveče, pri vsaki je stal služabnik in prirezoval odgoreli stenj. Na mizah so stali veliki vrčL do roba aapolnjeni z vinom, ob vrčih so se bleščale čaše iz benečanskega ste-
^mSm > wsTiwr prednjih" je MT narezan kr«n z mesom in *oljo, v »IMrih skl<jak je, vabjU k ^dwm pačtokn .
jldffial t^njlfo»1ric»
nT "pisanih" košarah se je šopirilo vipavsko grozdje, prinesli so ga tovorniki iz .s<mčn« Vipave. Lač- , irttn lovcem so se"«edile sline po dobrotah in prav nič se
niso branili vabila gospe Jelene V beli obleki, z razpušče-nimi lasmi je stala in jih s sladkim glasom nagovarjala:
»Pozdravljeni, jasni vitezi! Sedite k mizi, dragi, gostje in vzemite to, kar vam tu moremo nuditi."
Vitezi so se klanjali milostni gospe in sedali na izrezljane stole. Nazadnje je sedla tudi gospa Jelena, da je na njeni levici sedel mož, na desni pa Arnulf. Iz najlepšega vrča je nalila vino Frideriku v kristalno čašo in mu nazdravila:
»Pij na slavo svojemu gospostvu!" Friderik se je čudil hinavščini svoje žene. A ni je hotel osramotiti pred navzočimi, nagnil je čašo in jo izpraznil do dna. Vino j«? bilo zelo močno in sladko. Frideriku je okus prijal.
Ko so to videli drugi gostje, so vsi natočili vina v čaše, trčili in izpili do zadnje kaplje.
»Na slavo Frideriku Ortenburškemul" Hartman Kraig je iznova uatočil vina in vzkliknil: »Na slavo in srečo Arnulf u Nemškemu P Plemstvo je trčilo s čašamt in ponovilo: »Na Arnulfovo slavo in srečo!" — Ko je vihar polegel so gostje poskrbeli za lačne želodce. Kruh in meso sta ginila s pladnje*, sklede s pečenko so se praznile in kolači so postajali vedno manjši. Služabniki so neprestano tekali ven in notri, odnašali so prazne posode in prinašali vrsto drugih jedi. Vsak je mogel izbrati, kar mu je srce poželelo. Vsi so glasno hvalili gospe- Jeleno, ki je poskrbela za tako imenitno gostijo, gospod Svajger z Brda je še celo drznil prositi, naj ga ob prih«dnjem gostovanju ne pozabijo vabiti. Friderik je pil močno vino, ki mu ga je natakala žena, hitro sta se ga oprijemali pijanost in dobra volja.
Ko so za silo utešili lačne želodce, je Hartman Kraig snel s stene lutnjo, zabrenkal je in zapel o junaku Ar-nulfu »soncu zemlje nemške". Daleč gori ob Renu stoji ... njiaia ftsat »nv^rJewHH^iJwrtt; W'IB sam cesar IJnU!' ' "kakor rodnega sina. In Arnulf ima  svetlo, smrtonosno
' \ !.,Po&*lT iačaU \k, ■        '■ ' i - •     " '
na koncu ogenj iz nje gori. je v kačjem sfrupu kaljen«,
Trikrat se je že vitez boril s krutimi Turki za sveto pravico domovine in za vero krščansko. Vselej mu je milostni Maksimilijain podelil svetla odlikovanja. A kaj so njemu odlikovanja! Boj in sablja to mu je najljubše, še za poglede zalih plemkinj se ne meni. A ljudstvo ljubi mladega junaka, od gradu do gradu hodjo pevci in skladajo 0 njem pesmi, slepi berači širijo glas njegove slave po revnih vaseh. In ves nemški narod poje za temi pevci: »Junaka lepšega pač mi. kot .Arnulf, sonce Nemške' ti!"
»Na mnoga leta, Arnulf! Večna bodi tvoja slava!" vzklika plemstvo io napija, lica jim rde in oči gorijo. Gospa Jelena napije Arnulfu, glas se ji trese oči gorijo kot oglje. Lepi grof se je spomnil Friderikovih besed, odzdravil je hladno, vina se je komaj dotaknil z usti. A Jeleni oči gorijo bolj in bolj, Arnulf ne more prenesti njih žgočega plamena, obrne se in zaplete v pomenek s prijatelji.
Vsem gostom sije neskaljeno veselje z obraza, samo Gašperju, grofu Lambergu je lice mračno. Arnulf je to opazil in rekel:
»Kaj vam je, gospod, da se ne radujete z nami? Ali vam je bil lov nesrečen, ali vam je žalitev zagrenila nocojšnje slavje? Če sem vas žalil jaz, se vam pri tej priči postavim pod rneč, naj dvoboj odloči, kdo izmed naju zasluži čast viteza. Prav gori k Renu je prišel o vas glas, da ste nezmagljiv borec v turnirju in v boju z mečem."
»Zal, na več," je odkimal Lamberg. »Dolgo sem "držal slavo nezmagljivega junaka, zdaj sem jo izgubil. V turnirju me je potolkel nekdo, kateremu nisem prisodil toliko spretnosti — cesar Maksimilijan sum. Ta sramota me peče in boli."
»Cesar te je premagal? Kdaj'" so ie čudili vitezi.
»Pred »tekaj dnevi sem prijezdil od tam. Mlajši jc oo letih in jaz sem izzival boj v turnirju, to je madež na moji časti. Mislil sem, da je mehkužen, pa me Jfi pahnil
alsMnVMe - imtimmma
,     »Glejte, gl»jjel"«> vslclikali gospfldin.
Maksimilijana učili »orni učitelji jtalijanakih bojnih šol, mojiM vseh mojttrov. A ne žalujte za to.'Sonce ne obledi
»GORENJEC«
Blagoslovitev Prosvetnega doma na Primskovem
V nedeljo 11. septembra bomo imeli na Primskovem lep praznik. Blagoslovili bomo nov Prosvetni dom in s tem bomo dobili novo postojanko v kranjski občini in fari. V zadnjih letih je Priruskovo tako, da sc čovek že skoraj ne spozna. Tudi mladina je prepuščena sama sebi in ulici, zato je pa že skrajni čas, da smo dobili vsaj Prosvetni dom, kjer bo mladina našla svoje zatočišče in zavetišče.
Slovesnost se bo pričela ob tri četrt na dve, ko bo krenil sprevod izpred Grajzerja v cerkev k litanijam, nato pa bo blagoslov'tev. Tudi kranjske pevce smo povabili, da nam bodo zapeli nekaj pesmi pod vodstvom g. Mohorja. Tržiška godba je pa že zadnjič v Kranju pokazala, da je na mestu.. Po blagoslovitvi bo pred domom telovadni nastop, kjer bo pred vsem primskovska mladina pokazala, da novi dom res zasluži. Pa tudi od drugod bodo telovadci nastopili. Na orodju bo pokazala svoje zmožnosti kranjska vrsta z br. Kermavnerjem na čelu. Po telovabi se bomo pa še po domače pozabavali in poveselili. Tudi v lepem »ribolovu" bomo poskusili svojo srečo.
V nedeljo torej vsi na Primskovo na praznik naše mladine I
Prosvetnim društvom v kranjski dekaniji
Vsako Prosvetno društvo v naši dekaniji naj pošlje prihodnjo nedeljo 18. septembra po dva člana v Kranj, kjer se bo vršil občni zbor in volitev novih članov za Dekanijski prosvetni odbor. Ker bo treba napraviti načrt tudi za prihodnje leto in za javne prireditve v 1. 1939 po primernem redu, prosimo, da pridejo zastopniki na občni zbor z domačimi predlogi po predhodnem odborovem sklepu. — Začetek bo ob 9. uri v Ljudskem domu. —
Odbor DPO.
Tedenske novice
KRANJ
Zveza bojevnikov v Ljubljani priredi dne 2. in 3. oktobra izlet v Trst, Gorico, Sv. Goro, Doberdob, Oslavijo in Kalvarijo. Celokupno potovanje, z vožnjo, prehrano, prenočiščem in skupnim potnim listom stane din 210.—. Za potovanje sta potrebni 2 sliki in potrdilo sreske-ga načelstva, da ni zapreke za potovanje v inozemstvo. Za prijavo ima Zveza posebne prijavnice in naj jih interesenti zahtevajo. Prijave se sprejemajo pri Zvezi bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ul. 25 do 15 i m. *
Skupno združenje obrtnikov v Kranju opozarja vajence svojega okoliša na knjigo »Obrtno knjigovodstvo za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo in za železolivarstvo", ki jo dobe v pisarni združenja brezplačno.
i
PERION
PERE VSE
ter Vam čuva in hrani perilo, Ker je zajamčeno brez kloral
1. PERION razstopite vedno samo v mrzli vodi.
2. Zavitek PERION-a zadostuje za 25 do 30 litrov vode, žlica PERION~a pa za 1 liter vode.
3. Belo perilo kuhajte 15 do 20 minut v PERION-Ovl
razstopini. Kotel mora biti pokrit.
4. Ko je perilo skuhano, ga ohiadite, mrzle vode ni treba prilivati.
5. Nazadnje izplaknite perilo najprej v topli, nato v mrzli vodi.
6. V preostali PERION-Ovi razstopini operete vse pisano perilo brez mila, ostanek razstopine pa porabite za umivanje tal.
S PERION-om operete tudi najobčutljivejše tkanine kakor svilo, volno in sukno. PERION je najcenejši, ker je priznano najboljši, poleg tega pa še naš domači izdelek.
1'idordanška e. 6
Občni zbor Fantovskega odseka Kranj se vrši v četrtek 15. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Ljudskega doma. Udeležba obvezna za vse člane. Vabimo, da se udeleže občnega zbora tudi članice Dekliškega krožka Kranj, vsi mladci ter vsi prijatelji. — Bog živil — Odbor.
»Krainburg bel CJiiii in Leibach", tak naslov je napisal Nemec. V svoji nadutosti se morda niti ne zaveda, kako malo koristi ugledu naroda, za katerega govorijo njegovi pripadniki zgolj v superlativih.
Brivci! Pred in po britjn uporabljajte vedno Solen kremo. > Vsakomur to prija, a Vaš uspeh
bo večjil
Glaaovir, gosli in citre poučuje od 1. septembra dalje absolventka praškega konserva-torija in glasb, pedagoške šole istotam, Ravni-kova. Zupnišče, II. nadstropje.
Dijaki Dijaškega zavoda v Kranju naj se vrnejo v zavod v nedeljo 11. t. m. do 19. ure, ker im * ponedeljek 12. t, m. ob 8. uri šolska Wma»a:^osTvcF~ """"""
TFtfP^rTfMfVO ■fTOMBTUS KTLO JE IZDATNO, POCENI IN PERE BIJSfiCKCR, IŠJSLO.
V proslavo rojstnega dne Nj. Vel kralja Petra 11. je Ui* • torek,». (b m. v župni cerkvi slovesna sv. maša, ki Jo je daroval čg. dekan Skerbec. Š\. maše so se "udeležili zastopniki oblasti ia\ Urasjov ter lko|aJJ vsaj*, i«ganiza«ij In drultev. Pogrešali smo zastopnike sokola in «•*&» UHUutmMMmm MJMi Jneferta v občinski posvetovalnici slavnostna seja, ki jo je -g.' župan Karol Česenj ottorlr*s 'sfaffettn govorom: \ ' t ■
Slavni odbori
Ko se je pred petnajstimi leti razširila vest, da se je kraljevi družini porodil sin-prestolo-naslednik, je zavladalo v našem ljudstvu nepopisno veselje. Danes je dopolnil prvenec, naš kralj, petnajsto leto zdrav in čvrst. Kratka jc še doba do njegove polnoletnosti, ko bo sam zasedel vladarski prestol naše lepe kraljevine Jugoslavije.
Da pokažemo in dokažemo svojo veliko ljubezen do mladega vladarja od katerega trdno pričakujemo, da bo v svojem mladostnem idealizmu vnet za vse dobro in plemenito, se zbe-rimo že sedaj okrog njega in složno žrtvujmo vse svoje moči in delo, da mu poklonimo čim močnejšo, čim lepšo in čim srečnejšo državo, za katero so se borili naši predniki skozi več stoletij, kot darilo naših src tistega dne, ko bo prevzel v svoje kraljevske roke oblast in vlado.
Naj vsemogočni Bog ohrani in vodi našega kralja Petra II. in ves njegov dom in kraljevino Jugoslavijo!
Živel kralj Peter II. I"
Po končanem govoru so vsi navzoči priredili burne ovacije našemu mlademu kralju nakar je bila slavnostna seja zaključena.
Mesto samo je bilo okrašeno z zastavami, na predvečer rojstnega dne pa še razsvetljeno in je tako na zunaj kazalo radost in veselje meščanov k rojstnemu dnevu svojega vladarja.
Na novem mostu čez Kokro so sedaj napravili na severni strani v sredini prostor, kjer bo stal kip sv. Jnneza Nepoinuka. Kip, ki je nekdaj stal na starem lesenem savskem mostu, bo prav lepo krasil novi most. Tudi dohod na most so sedaj uredili, čaka se samo še na valjar, da se dohod primerno uredi. Tudi most med župniščem in škofijo je sedaj dogotovljen. Posebnost na tem pruhodu so nova barvana okna.
Ob priliki 10-letnice obstoja moje trgovine v Kranju, si štejem v prijetno dolžnost, da se Vam zahvalim za izkazano zaupanje in naklonjenost. Prav vljudno Vas prosim, da mi ostanete tudi v bodoče naklonjeni in pridete v mojo trgovino z zavestjo, da boste prav gotovo dobili polno vrednost za svoj težko pri-služeni denar. Zagotavljam Vas, da Vam bom Vaše zaupanje do mojega poslovo-vanja še bolj podkrepil. Za to sem tudi svojo zalogo izpopolnil, kar je bilo najbolj mogoče. Na izbiro suknje, pla-
šče za dame, zajamčeno nepremočljive jopiče in dežne plašče, vsakovrstne klobuke in obleke, kakor tudi vsakovrstno blago za obleke. Velika zaloga Habertus plašev za dame, deco in gospode.
Prav   vljndno se Vam priporoča -JAZBEC ALBIN, KRANJ.
Gg. SKA starešine vabim, da odidejo v nedeljo 11. septembra po kosilu na Primskovo, kjrr prisostvujemo blagoslovitvi novega tamkajšnjega prosvetnega doma. Dajmo s svojo navzočnostjo delavni mladini poguma, pokažimo svojo ljubezen! — Predsednik.
Ljudski oder v Kranju vljudno vabi člane kranjskega Prosvetnega društva in prijatelje igerskega udejstvovanja na važen sestanek, ki bo v torek 13. septembra v dvdrani Ljudskega doma. Začetek ob 8. uri zvečer. — Na sporedu je obračun s preteklo sezono in poleg volitev novih delavcev razgovor o bodočem programu. Razmišljajte in čim več nas bo, lepša bo nova setev!
ŠMARTIN PRI KRAlNJU
Kino Šmartinski dom, nam bo zopet prikazal veliko filmsko delo umetnine, lepote, ljubezni in požrtvovanosti bolničark do bolnikov in ranjencev, »Beli angel" (glejte oglas na 2. str.). Film nam prikazuje ženo, mlado po letih, staro po dejanjih; ki ni hotela ljubiti enega samega moža in se hotela poročiti, ampak je ljubila vse trpeče in ranjene. Ko je izbruhnila v Londonu epidemija kolere, je potovala iz Nemčije v domovino, samo da pomaga zatreti to grozno pošast. Ko je Angleška kot zaveznica Turčije pričela vojno proti Rusiji so poslali tudi Florenco Nichtingale na fronto, kjer so se je krogle izogibale. Stala je na bojnem polju bela od neznane dobrote ožarjena, iz oči ji je sijala ljubezen, roke je imela razprte, v objem velike ljubezni — beli angel.
Kar je pri Francozih Ivana d' Are nazvana Devica Orleanska, to je p ti Angležih Florencn Nichtingal, nazvana »Beli angel".
Couch zof e, otomane, divane
In vse tapetniške izdelke izvršuje točno In solidno
V.TONEJC
tapetnlk, Kranj
ARKETE "hrastove, bukove in javorjeve dobavlja in polaga po najnižjih cenah tovarna
Remec & Co, Duplica pri Kamniku
Kvaliteto deščic in brezhiben način polaganje si oglejte na novi šoli v Kranju.
AH ste že
poravnali naročnino?
TR2IC
Igra bo v nedeljo zvečer v Našem domu na Skali. Naši študentje bodo pokazali, preden gredo v šole velezanimivo Burko o jezičnem dohtaiju. Vabimo vse prijatelje.
Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. se je od strani mestne občine v Tržiču izvršila z dostojanstvenostjo, kakršno zahteva veličina takega praznika. Na predvečer se je vršil pred okrašeno občinsko hišo, na kateri je bila izobešeno in krasno razsvetljena slika našega mladega vladarja, koncert, katerega je prav lepo izvajala naša Tržiška godba. Kljub temu, da je motil dež, je koncerta prisostvovala velika množica občanov. Za drugo jutro, to je za rojstni dan Nj. Vel., pa je mestna občina povabila vse urade, zastopnike oblasti in društev, da se udeleže skupnega odhoda k sv. maši, katera se je darovala v župni cerkvi. Vsi, tako uradi kakor društva in posamezniki, kateri svojega kralja ljubijo z nehlinjeno ljubeznijo, so se temu vabilu odzvali. Ni se pa odzval temu »viteški" Sokol. Pač pa so člani istega na svoj, njim primeren način »proslavili" ta praznik. Opazili pa smo par skrivnostnih krojev, ki so zbegani švigali sem in tja, kakor ne bi vedeli, kaj je njihova dolžnost na ta dan. V cerkev jih ni bilo. Ko se je vračal sprevod z zastavami, godbe in uradi na čelu iz župne cerkve, ga je sprejelo na glavnem trgu ravno pred kraljevo sliko huronsko kričanje »viteških" članov, katero je imelo popolnoma demonstrativen značaj. Svojim očem bi skoro ne verjeli, če bi med njimi ne opazili nekaj prenapetežev z »viteškimi" emblemi na prsih. Vsi navzoči so se zgražali nad tako pobalinskim motenjem slavnostnega raizpoio-ženja. Celo med govor g. župana, kateri se je vršil pred poslopjem meščanske šole in med zvoki državne himne, so se culi oddaljeni * -i-«*«Sini. kriki. Menda so go-
spodje »vite-i" sami opazili, da so se prav ne-viteško ponašali, kajti ko je minula proslava, so se poskrili tudi oni. To so storili člani Sokola, kateri si je do tedaj vsepovsod in ob vsaki priliki lastil patent na ljubezen in spoštovanje do kralja in države. Zahtevamo od merodajnih oblasti v imenu vseh dobrih in poštenih državljanov, kateri ljubijo in spoštujejo svojega mladega vladarja, da tako praznovanje njegovega rojstnega dne, ne ostane nekaznovano. Takih državnih organizacij s takim obnašanjem ne maramo, ker se jih pred vsem svetom moramo sramovati.
Berite in širite
»Gorenjca"
PRIMSKOVO
Nočni napad. V noči od nedelje na ponedeljek so bili iz zasede napadeni ljudje, ki so se mirno vračali domov. Eden je dobil dve rani z nožem na glavi in v roko, napadalca pa sta zbežala.. Napadeni so potem iskali napadalce po vasi ter celo s silo zahtevali vstop v hišo, kjer naj bi bil po njih mnenju skrit eden izmed napadalcev. Kolikor smo mogli iz-vedeti tokrat ni bilo niti med napadalci niti med napadenimi nobenega prosvetarja. Pač pa so med napadenimi nekateri, ki so bili mnenja, da so prosvetarji najhujši kalilci nočnega miru na Primskovem. Upamo, da so zdaj prepričani o nasprotnem.
Dajte nam policijo! Naš list je do sedaj prinesel že precej člankov o nočnih nemirih in napadih ter o drugih zadevah, ki tičejo javno varnost. Mnogo ljudi — med temi tudi merodajnih — je, ki smatrajo te poročila za zelo pretiran-, in deloma neresnična. Če bi se pa izvedla temeljita preiskava o vsem, kar smo mi do sedaj pisali, če bi se vprašalo prebivalce kako in kaj, bi pa mogoče zvedeli še mnogo več kot smo mogli pisati. Vsi, ki bi radi imeli ponoči mir, se vprašujejo, kdaj bomo dobili že toliko časa obljubljeno policijo. Edino vestni policiji bo dana možnost narediti red. Mislimo, da si bo vsak, kdor bo enkrat plačal primerno kazen, premislil še kdaj kaliti red in mir pri nas. Zato prosimo vse mero-dajne čini tel je: Dajte nam čim prej policijo!
Se en nočni koncert. Tokrat samo pevski. Nekdo ni mogel v noči od nedelje na ponedeljek spati, pa je valČane celo noč zabaval ■ peljem najraznovrstnejših pesmi. . Sel« proti jutru se mu je potolažil« duša ob zadnji pesmi: .Jaz na te ne bom pozabila, zapisan si v sredi *rca • ■ ■" Če bi bil na licu mesta mpi postave, bi bila občinska blagajna za nekaj »kovačev* bogatejša. Tako pa...
Blagoslovitev Prosvetnega dom«. Tvorec pro-► cturške himne je pred letom pel, da imajo pfdlvetarji^ze kjuč od svojega lastnega doma. V ledeUd bomo im»M tfcre) velik .hec", kajti
STRAN 4
»GORENJEC«
na ta klin? bomo nntnknili roti prosvetni dom Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu prava katoliška prosveta. Na sporedu je telovadba, petje, prosta zabava itd. itd.
Dopisniku »Delavske politike". V svetem pismu beremo: ..Resnično, tudi ti si med njimi, kajti tvoja govorica te izdaja!" Zapik!
Tudi kultura. Naš novi prosvetni dom so v preteklih dneh obiskali neznani nočni gostjo. Ker ni bilo takrat nikogar, da bi jih sprejel, so pustili znamenje svojega obiska na vratih, katere so temeljito spraskali z nekim ostrim predmetom ali žebljem. Upamo, da bo mogoče izslediti te nočne obiskovalce. Ker je nVJg-iee bila želja tistih, ki so dom obiskali, da si ogledajo njegovo notranjščino, lahko pridejo v nedeljo popoldne na otvoritev, še bolje p.i je, če obiščejo par predavanj v domu. Pripravljeni smo nalašč za take tiče prirediti posebno predavanje pod naslovom: »Kako postanem vreden član človeške družbe".
BESN1CA
Dobro premišljen zverinski napad z koloni in nožem se je odigral v noči od sobote na nedeljo v Zg. Besnici. katerega žrtev je popolnoma po nedolžnem postal 25 let stari fant Janez Jerala, uslužben pri železnici kot pro-govni delavec.
Zverinski napad, ki sta ga izvršila dva znana pretepača iz kranjske okolice, je napravil v nedeljo zjutraj med farani zelo mučen vtis. Vse ljudstvo sp je izpraševalo, kdo je vzel mlademu fantu življenje.
Usodnega sobotnega večera, nekaj čez 10. uro, sta urnih korakov hitela dva znana dobro oborožena fanta naravnost v Z. Besnico, z namenom, da nekega spravita ob življenje, naj stane kur hoče. Javila sta se najprej v Kni-fičevi gostilni, kjer sta popila nekaj vina. V. K. je izjavil, da je sedaj 8 let odkar je bil v fantovskem boju ubil njegov brat in zato mora priti maščevanje. Res, da so prišli preti kakimi 9 leti pretepači iz znane vasi pri Kranju v Besnico na boj, kjer je postal žrtev kola, brat sednnjega ubijalca. Toda sedanja nedolžna žrtev nima s takratnim bojem nič skupnega, ker sta bila Jerala kakor tudi zločinec takrat še oba v otroških letih.
Ko sta napadalca zapustila Knifičevo gostilno sta jo zopet urnih korakov ubrula tlo Pa-plerjeve gostilne, kjer pa so domuči že vsi spali. To napadalcev ni motilo. Pomaknila sta ■6 kakih 20 korukov naprej na zahodno stran gostilne in tum prežala na žrtev. Ni jima bilo mar, kdo jima pride nasproti, samo da pride, da ubijeta, potem pa naj bo kdorkoli hoče. In res je prišel. Ura je bila nekako polnoči, noč je bila nenavadno mirna, nobenega glasu nikjer, še drevesa niso šumela, kakor bi vsa narava slutila nekaj strušnega. Od Paplerjeve gostilne jima pritle nasproti Jerala, ki ni prav nič slutil, da bo dal svoje mludo živ Jen je v roke zverinam v človeški podobi. Napadalca sla hitro navalila nanj, ga pobila z kolom na tla ter ga pričelu obdelovati z nožem. Domneva se. da je V, K. klečal na njem, ter mu zadajal smrtne rane z odprtim nožem, dočim ga jc drugi držal. Jerala ni bil pretepač, zuto t ml i ni imel pri sebi drugega orodja kakor tnali žepni nož, kateregu pa ni rabil /a obrambo. Napad se je vršil na cesti mid Paplerjevo gostilno. Jeralu se je pač branil z golimi rokami, kukor je vedel in znal in se sklepa iz tega, ko je imel obrezane prste, da je v smrtnem boju prijel za odprli :iož, kur je bilo seveda brez uspeha.
Po zgornjem delu telesa jc bil grozno razmesarjen, potolčen z kolom ter sploh lako obdelan, du se tukaj ne da popisati.
Ko sta napadalca opravila svoje satansko delo, sta ubogo žrtev pustila in se vsa zadovoljno umaknila v stran ter prisluškovala, kaj bo. Jerala ni izgubil zavesti, temveč se je v boju s smrtjo privlekel še kakih 25 korakov tlo bližnje Puvletove hiše, kjer je prosil pomoči. Domuča hči mu jc prineslu vode in ga vprašulu, kdo gu je oklal. V strašnih bolečinah je odgovoril, da nič ne ve, kdo ga je napadel, nato pa je izdihnil. Jerala ni vedel kdo ga je napadel, nupadaleu pa tudi nistu vedela, katerega človeka imutu za svojo žrtev. Zverinam v človeški podobi je bilo samo to, tla spravita enega ali drugega •>)> življenje, samo da je 'Besenčun. Ko stu napadalca videla du Je njih žrtev mrtva, sta se zadovoljna vrnila vsak na svoj dom ter šla mirno spat.
Spanje pa je bilo zelo kratko, ker roku pravice ju je /budila iz sladkega spanja.
Vku javnost /.ukieva za /ločini« najstrožjo kazen.
NAKLO
Kljub neugodnemu vremenu se je preteklo nedeljo gasilska tombola vršila. Sreča je bila naklonjena — med tisoči, ki so jo prišli iskat — le sledečim, ki so zadeli glavne dobitke. Pitanega prašiča Aleš Irunčišku, Kranj; moško kolo Kotnjek Franca, Struhinj: žensko kolo Tavčar Anton, Seoica pri Medvodah; moško kolo, fiter Stanislav, Duplje; žensko knlo Jošt Slevnik. Naklo; moško kolo Križuj Peter.
Okroglo: žensko kolo Peternelj Frančiška, Bistrica: žensko kolo Jurca Alojz, Bistrica pri Tržiču; otročje kolo Zupan Jencai, Duplje; vrečo moke Novak Franjo. Ljubljana; vrečo preš /.aplotnik, Pristavi in 2 koštruna Merhar Franc, Tržič. —
Vsi drugi pa so odšli v upanju, da jih čaka sreča na prihodnjih tombolah.
Sevetla bi bil ob ugodnem vremenu za gasilce rezultat lahko precej ugodnejši. Bil je kljub temu toliko dober, tla bo zdaj skrb za zgotovitev gasilskega doma lažja. Vsem, ki so kaj darovali, se udeležili in sodelovali, najlepša hvala.
ŠKOFJA LOKA
Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kraija. Da se 15-ti rojstni dan našega mladega kralju dostojno proslavi je tukajšnja občina že prejšnji dan pozvala vse hišne posestnike, da razobesijo državne zastave. Obenem je s posebnimi okrožnicami pozvala vsa društvu in korpora-cije, da Se njih članstvo v čim večjem številu udeleži sv. daritve, ki je bila ob 8. uri v farni cerkvi in svečanega obhoda, ki je bil dne h. septembre ob 8. uri zvečer. Pozvane so bile vse organizacije in društva brCz razlike. A glejte zgodilo se je to, kar smo vsi sicer pričakovali, a zgoditi bi se ne smelo nikdar. Posebno ne pri takih ljudeh, ki se vedno in povsod trkajo na svoja nacionalna prsn, povdar-jajo svojo državotvornost ter vedno povdar-jajo svojo vdanost naši kraljevski rodbini. Ka ko naj to razumemo, da se sv. maše, bakljade in sploh celokupne proslave ni udeležila niti ena ..nacionalnu" organizacija — niti Sokol ne. Proslava sama je kljub temu potekla prav lepo. Kakor že omenjeno, se je vršila ob 8. uri zjutraj sv. maša, katere se je udeležilo zastopstvo vojaških in civilnih oblasti, šolska mladina z učiteljstvom. Po sv. maši je g- sres-k| načelnik M. Kak! sprejel čestitke zastopnikov raznih organizacij.
Zvečer ob pol osmih je najprvo napravila slavnostni obhod po mestu četa vojaštva, kmalu nato pa je sledil obhod občinstva. Na čelu sprevoda je korakala godba »Ljubnik" zu njo pa odličniki ter predstavniki oblasti. Za temi so korakali gasilci, ki jih je bilo lepo število. Slovenski fantje in dekleta so sledila za gasilci za njimi pa šolska mludina z balončki ter člani Prosvetnega društva. Sprevod je krenil iz Pokopališke ceste preko Spodnjega trga na Mestni trg. kjer se je ustavil pred Mestno hišo. Tu je imel gospod župan Ziherl globoko zasnovan, krasen govor. Na koncu je pozvul vso množico, ki se je nabrala na trgu, naj vzklikne Nj. Vel. kralju, kraljevski materi, ter kraljevskemu domu.
Zatem je godba zaigrala državno himno, nakar je bil razhod.
Naš Sokol ter vsi nuši nacionalisti pn so vno-\ it* dokazali svojo ..nacionalnost" »drŽavotvOr nosi" in ..vdanost" državi in njenemu najvišjemu predstavniku.
Zasebna gradbena delavnost. Gotovo dejstvo le, da *o je v zadnjih letih, odkar umno in praktično gospodari vlada tir. Milana Stoja-tlinoviča, prav vse naše gospodarstvo v vsakem o/.iru posivilo. To se poznu prav povsod, najsi bo v trgovini, obrti, industriji uli gradnji novih stavb. Vse nekam lažje diha, Posebno še odkar *o se odtujale zamrznjeno vloge po naših hranilnicah. To •*>• posebno poznu \ gradbeni stroki. Tudi pri nas je v tem «zirii pre-ccj oživelo. Elektrarna d, d, uu primer žc cela dva meseca preiirejujc svojo centralo v Vincarjlh, Mlinsko podjetje Jože Košir bo svoj mlin ,|>od mostom" popolnoma preuredilo v tem smislu, di bo vstavilo numesto koles turbine. Preti hišo Ivanke Ogorevc je imenovana napravila lično škarpo. V krutkem kakor VI« ku/e bo novi lastnik gostilne Ziherl V Kup' predmestju. Anton Fojkur popolnoma podrl staro stavbo ter bo zgrudil novo. Na Mestnem trgu novi lastnik gostilne pri »Kroni" popolnoma preureja vso veliko stavbo. Mestna ob-činu na Spodnjem trgu v svoji ubožnici izvršuje veliku adapcijska delu. To so glavna gradbena delu v mestu, v okolici pu raste \sr polno novih hiš, se več pu hlevov. Nušo gospodarsko življenje se res počasi a vztrajno dviga in to po zaslugi mož i/. JRZ.
VODICE
Naša domovina se je v torek 6. septembru lepo poklonila svojemu mlademu vladarju Tudi Vodice niso zaostajale. Pri sv. mali ob osmih so se zbrali poleg šolske mladine tudi zastopniki naših organizacij. Pred zastopniki uradov so bile uniforme nušili gusilcev, v prvi vrsti pu kroji iiušii slovenskjlt . iautov. Ljudje pu ho zastonj ofrledovall po krojih zastopnikov sokolske čete. Menda šteje tu čela celih 10 članov v nuši občini. Ali ni vredno, d« bi vsej na ta dan poslali zastopstvo v kro.ji|t nu tuko eminentno nacionalno proslav.? Nuj viteška organizacija najprej obravnava to vprašanje in Sele potem h t it v i nu dnevni retl točko o monopolu nacionalizma, Morda je pu tudi kuk drug v/.rok, tla nismo videli uniform Tvrševe rani«-' pri katoliškem bogoslužju.
Po cerkvenem opravilu je bila primerna proslava v šoli, katere so se udeležili vsi uradi in organizacije, ki so se udežile cerkvenih obredov. Ali se je zdelo g. upravitelju res tako potrebno, da mu godba zaigra za zaključek sicer kar dobro koračnico: »Le naprej...." Naj drugič g. upravitelj preje odpusti šolsko mladino in naj zbere krog sebe svoje tovariše, potem lahko najame za take stvari godbo do noči. Ali kako mislijo g. upravitelj in dragi učitelji?
V ostalem smo Pa mnenja, da je šola nas vseh, da je slovenska in da bi imela biti vsaj katoliška, pa nič drugega.
Lokal za trgovino ali obrt se odda blizu nove sole ob glavni cesti. Naslov v upravi.
Vajenka za frizersko obrt se sprejme. Naslov V upravi.
Kmetijstvo
Kmetovalci, razkužite seme za jesensko setev!
Dobro se zavedajo naši poljedelci resničnost1 pregovora ..kakršna setev, taka žetev!" Zato danes tudi na Gorenjskem naročajo ljudje vedno več selekcioniranega semena, za setev namenjeno žito dobro prečistijo S trijerjem ali sor-tutorjem, uporabljajo poleg hlevskega gnoja tudi fosforna in kalijeva umetna gnojila, ki naredijo močno slamo in kleno zrnje itd.
Eno, velevažno skrb za seme pri nas vendar še zelo ali sploh opuščamo, skrb namreč za razkuževanje semena.
Koliko škode nam vsako leto povzroči pri vsem žitu pokrita in prašnata smet ter snežena plesen! Cestokrat pravimo spomladi; ..Zima mi je vzela žito (predvsem rž)!" Ne preudarimo pa. da v tem primeru čestokrat Zima kot taka vsled mraza, poledice ali vlage ni škodovala, du je posevek uničila le snežna plesen, ki je glivična bolezen, katero uspešno zatiramo z razkuženjem.
Nemci so izračunali, da V Nemčiji vsako leto vsled snetljivosti gre kljub naprednosti nemške tehnike in ekonomije toliko žila v nič. da bi od te množine žita luhko živelo pol milijonu ljudi na leto. Pri nas, kjer še skoraj nič ne razkazujemo, je naravno škoda razmeroma petkrat ali desetkrat večja.
Tu in tam s(. je tudi že pri nus pred setvijo žito namakalo v gnojnici uli se tudi pra-šilo z apnenim prahom. Izkušnja je vendar pokazala, da prvo le škoduje, drugo pa sicer razkužil je, vendar niti najmanj ne uniči snetljivosti in ne snežene plesni.
Za uničenje teli dveh največjih vsakoletnih škodljivcev so uspešni le strupeni pripravki iz živega srebra. Ti pripravki imajo tudi to zelo dobro lustnost, da pospešijo, poživijo kelitev in rast mladega žita.
SvojČSS se je žito razkuževalo predvsem z namakanjem v razstopini navedenih pripravkov. Danes pa s pripravki živega srebra (naj-boljša pripravka sta Abavit- novi in Ceretan) predvsem le prašimo, ker je prašenje mnogo enostavnejše In manj zamudno. Namočeno seme bi morali po namakan ju tudi takoj posejati, dočim priišeneinu semenu nič ne škoduje če setev po prušonju zu par dni odložimo.
Proti snetjavosti pšenice in ječmenu ter proti snežni plesni uporubimo za 100 kg semena približno 200 gramov prahu Abavita ali Ceretana. Zu prainato snet nu ovsu pu je potrebno na 100 kg semenu 300 do 55() gramov navedenega prahu.
Pripravke živega srebra, za razkuženje semenu za jesensko setev bo imela na zalogi tudi Gorenjska kmetijska zadruga v Kranju.
Naruvno navedenih pripravkov rudi strupenosti ni mogočo z žitom s prosto roko mešati. Zn mešanje pripravkov (razkužil) z Žitom uporabljamo posebno leseno pinjo (čeber). katero vam ntipruvi vsak domač obrtnik. V pinjo oz. stroj za mešanje nusujemo sko/i /osebno odprtino žito in prnšek. Pinjo pat minut vrtimo in prašenje je izvršeno. Kdor bi hotel stroj oz. pinjo za prašenje in razkuženje žitu videti nuj se oglasi v 8 dneh pri Brodnrju v 11 rastju, kjer pravkar zgotuvlja domuč obrtnik pri" pruvo za prašenje žitu. Sliko zu prašenje semena je videti tudi pri okr. kmetijskem referentu. VVcrnig.
HI II Ll IflLRSI
Za Tisto besedo v tnali i oglasih se plača 0-50 D. Najmanjši gnerelc je 6 Din
/a uradnik* in izdajatelja odgovarja Verigrjfctli Milo« v ffrafcj*-
Važno! Modroce, ofemave, spalne dhra-
ne i. t. d. izdelujeaoljdno in po nizki ceni BERNARD 'MAKS, tapet«* Naftke)N9'(t lisi g. 9|pica).
Šivilje zu šivanje moškega..perila sprejme industrija perila. Ntislov v upravi.
Sprejmem služkinjo, veščo predvsem kulilaj-
ikih  tlel.  Našlo,   v upnifj
Trlsolno stanovanje   se odda s I. oktobra«}.
Poisve se v Hranilnici in posojilnici. »
J*
Mizarskega pomočnika zi fino pohištvo, mlajšega, sprejme takoj mizarstvo ..Sloga" Kranj, Struževo.
Kupim že rabljeno tehnico (decimalko do 150 kg). Naslov v upravi.
Fotoaparat ga film (> X 9, slika tudi na dva formata, Compur z vdelanim sanioprožilcem.
objektiv   1:5.8.   torba   in   kovinnsto stojalo.
vse malenkost rabljeno — 4 filme — se nujno proda samo za din  1050.—. Naslov daje
in cen j. ponudbe sprejema uprava ..Gorenjca"
pod ..Tovarniško brezhiben".
Vina
iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj!
Na prodaj!
Hiša z gostilno v mestu din   250.000.—
Hiša s trgovino v mestu din 145.000.—
Travnik na Mlaki 24.000 m«       din 5#OO0.— Več hiš na Primskovem in v Čirčičah od din 50.000 naprej.   —    Stavbišča ob vodovodnem stolpu in ob Jezerski cesti. Vefi različnih kmetij v okolici Kranja in Radovljice.
Pojasnila pri
L. Rebolj = Kranj
OBVESTILO!
Vsej javnosti vljudno sporočam, da sem prevzel
MIZARSTVO „SLOGA"
KRANJ - STRUŽEVO
v svojo samostojno last in vodstvo ter se za nadaljno naklonjenost   najtopleje priporočam
BOŽIČ JOŽE
lastnik mizarstva ,Sloga' Kranj - Struževo 44.
Izdelujem umetni kamen, kakor stopnice, spomenike, nagrobne ograje in okvirje, okvirje za vrata, balnstrade, kandelabre, vodomete, terazzo t lu k, stensko oblogo, vaze, krogle, vrtne ograje i. t. d. Imam na zalogi večjo množino vsakih cementnih cevi. Zahtevajte ponudbe!
ANTON MOHORIČ
cementni izdelki STARI DVOR 16 P. ŠKOFJA LOKA.
POZOR I
POZORI
Ročno delo I
Pred nakupom jesenskih čevljev ne pozabite si ogledati mojo veliko zalogo novih vzorcev damskih, moških in otroških čevljev, katere Vam nudim po zelo ugodnih cenah.
Zn cenjeni obisk se priporoča
Andrej Černilec
trgovina s čevlji Kranj, Prešernov« 8
DIJAKU
Silk* aa lerftimttusij*) najeeneje pri
FOTO JUG, - KRANJ
Ifcka tiskarno Tiskovnega društva v Kranju.