SLABOSTI ODPRAVUATI TUDI V BAZI
Kaj škriplje v delegatskem sistemu
Po Programu aktivnosti za večje uveljavljanje delegat-skega in skupščinskega sistema v občini Ljubljana Cen-ter, ki ga je sprejela občinska konferenca SZDL Ljubljana Center junija letos, je bila imenovana delovna skupina, ki je v novembru organizirala devet problemskih razgovorov t o delovanju konferenc delegacij za delegiranje delegatov za zbor združenega dela občinske skupsčine. Na njih je sodelovalo 120 predstavnikov temeljnih organizacij, samoupravnih organov, osnovnih organizacij zveze sindi-katov in zveze komunistov ter strokovnih služb posamez-nfh organizacij združenega dela in člani občinskih vod-stev, ki so zadolženi za spremljanje dela posameznih konferenc delegacij.
Kriterij za izbiro konferenc delegacij za te razprave je bil manj kot 50% prisotnih delegatov iz teh konferenc na zase-danju zbora združenega dela občinske skupščine. Osnovni namen je bil analizirati probleme in spodbuditi aktivnejše delovanje, zlasti temeljnih delegacij in drugih odgovornih subjektov, ki delujejo znotraj OZD.
Kljub temu, da teče že tretji mandat od začetka delegat-skih volitev, smo se ponovno soočili z ugotovitvami, da so delegati in temeijne delegacije v mnogih sredinah pre-puščene same sebi. da ni dovolj notranjih povezav z nji-hovo bazo (ponekod niti ne vedo, kdo je v sestavu detega-cije, čeprav so jih sami izvoliti) in je marsikje popolnoma odpovedala povezava s samoupravnimi, strokovnimi in poslovodnimi organi ter družbenopolitičnimi organizaci-jami. Premalo volje in neodgovoren odnos je pogojeval neaktivnost delegatov, ki pa so tudi sami premalokrat ter-jali pomoč pri oblikovanju stališč in usmentev za svoje delo.
V skoraj vsaki razpravi so udeleženci opozorili na vrsto problemov, ki jih težijo, vendar pa skoraj nikoli niso ubrali delegatskih poti za njihovo reševanje. Vzrokov za to je več; med njimi tudi reševanje preko najkrajših poti, npr poslo-vodni organ - izvršni svet in upravni organi. Ceprav je morda kratkoročna rešitev pcsameznega problema možna tudi na ta način, pa je pri takšnih metodah potrebna ocena in odgovornost funkcionarjev v družbenopolitičnih skup-nostih, da poslovodni organ napotijo v njegovo delegatsko bazo, ki bi se morala aktivirati, saj mnogih, zlasti sistem-skih rešitev s takim načinom ne moremo reševati.
Večkrat je bila prisotna tudi trditev, da samoupravljanje dobro poteka znotraj TOZD, ni pa pripravljenosti za odloča-nje o širših pogojih gospodarjenja, češ da je tako že vse vnaprej odločeno. Očitno gre za pojav, da vsebina dela zvezne oz. republiške skupščine, kjer sprejemajo večmo najpomembnejših odločitev, ki so pomembne za položaj slehernega delavca in občana, doslej ni bila pripeljana v vsebino dela in oblik samoupravnega odločanja znotraj
ozd:
Mnogi udeleženci so navajali težave, ki so v posameznih organizacijah specifične (pretežno ženski kolektivi in s tem povezan problem otroškega varstva, izmensko delo, disloci-ranost delovnih enot — kar velja zlasti za gradbeništvo, izo-brazbena raven zaposlenih, fluktuacija in z njo povezan osip delegacij, neustrezna kadrovska sestava temeljnih delegacij, preobrernenjenost posameznikov, organizacijsko tehnični problemi skiicevanja sej, ipd), vendar je prevla-dalo spoznanje, da jih je potrebno in edino mogoče rešiti le v vsaki OZD sami.
Več kritičnih pripomb in ustvarjalnih predlogov, podanih v pogovorih, pa zahteva temeljito proučitev vseh dejavnikov na občinski ravni. Med drugimi so tudi priprava gradiv z več variantnimi predlogi, krajši uvodni referati ob dobro pripravljenih gradivih, najprimernejši čas sklicevanja zbo-rov glede na migracijo zaposlenih v občini Center, daljši roki za razpravo o pomembnejših gradivih in vnaprejšnja opredelitev predlagatelja do vseh, že posredovanih pri-pomb, razbremenitev zbora združenega dela z manj pomembnimi zadevami in tistimi, ki bolj sodijo v zbor kra-jevnih skupnosti, označitev točk dnevnega reda, ki zahte-vajo širšo razpravo v delegatski bazi, zmanjšanje števila delegatskih mest iz posameznih konferenc delegacij. preo-blikovanje sestave posameznih konferenc delegacij, ustrez-nejše oblike usposabljanja novoizvoljenih delegacij.
Kljub veliki kritičnosti, ki je bila prisotna v skoraj vseh razgovorih, pa sta prevladali želja in pripravljenost udele-žencev, da se ugotovljene slabosti čimprej odpravijo. Želja večine je bila, da bi morali biti podobni pogovori večkrat. saj se na njih izmenjujejo različni pogledi in izkušnje. ki prispevajo k novemu elanu in odgovornejšemu odnosu za boljše delovanje, zlasti temeljnih delegacij in konferenc delegacij in h krepitvi vloge delavcev in občanov v delova-nju političnega sistema socialističnega samoupravljanja Oa nam je to v tem času še kako potreono, ni treba posebej poudarjati, zato je delovna skupina posredovala te in druge ugotovitve tudi na pretekli programsko volilni konferenci občinske konference SZDL Ljubljana Center. ki jih bo lahko koristno uporabila v pripravah na nove delegatske volitve.
Stane Zupančič