<} „ „ NI GLASNIK Stanovsko in strokovno siasilo Zveze poštnih orsanizadj za Slovenijo v Ljubljani. Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej I Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini. I in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo. Letnik ili. V Ljubljani, dne 15. januarja 1923. 2. številka Strokovni del. Bistvene razlike med dosedanjim In novim postnim redom („Pravilnik za unutrašnju poštnu službu“, L. deo). Člen 44., točka VI. Direkcija bo pošte ob pravem času obvestila, ali se bo dostava pošiljk vršila v dosedanjem obsegu ali ne. Člen 45. Po točki I. se morajo vsa za izdajo došla pisma in od poštne uprave izdane do» p i s n i c e (zasebne ne) opečatiti z dohodnim pečatom. Točka IV. Za dostavljanje priporo» čenih pošiljk po dostavljalcih se bodo rabile pri vseh poštah dostavne knjižice, za pošiljke, katerih dohod se samo obvešča, pa posebna ob» ve s t i 1 a. Točka VI., drugi odstavek. Oseba, ki napačno izročeno ali na* pačno prevzeto priporočeno pošiljko pridrži, se kaznuje zaradi kršitve pisemske taj» «osti in prestopka zoper im o» vino in razen tega še po kazen* skem zakonu. Člen 46., točka I. Vrednostna pisma se dostavljajo proti potrdilu v d o s t a v* n i k n j i ž i c i, če je pa bilo o njih izda* no obvestilo, proti potrdilu na obvestilu. člen 47., točka VI. Prejemnik, ki je izgubil poštno spremnico in kateremu se zaradi tega pošiljka dostavi z nado* mestno spremnico, mora plačati prodajno vrednost nove spremnice in vse ostale pri* stoj bine, ki so bile na izvirni spremnici v znamkah nalep* 1 j e n e. Člen 51., točka IV. Imetniki predalov morajo plačati pr e* dalnino najmanj za tri mese* ce vnaprej. Točka V. V predal se lahko vlagajo tudi pošiljke drugih oseb, ako je imetnik predala pooblaščen, da sprejema pošUj* ke za te osebe. O vknjiženih pošiljkah se deva v predal obvestilo. Točka yill. Vsak imetnik predala si mora kupiti prejemalno knjigo, ki jo rabi hkrati kot izkaznico pri prevze* maniu pošilik na pošti. Točka IX. Imetnik predala sme upo* rabi jati za prenos svoje pošte torbo s ključem. Za odpiranje (in zapiranje) tc torbe se plačuje posebna pri» ß t o i b i n a. Po točki XI. morajo vse državne, občinske in cerkvene oblasti, uradi itd. Bvoje navadne in priporočene pošilike in pakete do izpod 600 Din. vrednotsti s a» me dvigati na pošti Točka XII. Vsaka oblast itd. si mora nabaviti prejemalno knjigo, ki jo rabi hkrati kot izkaznico. Člen 53. V tem členu so novi pred* piši, po katerih je urejeno dostavljanje pošiljk za širše (zunanje) področje pri poštah, pri katerih ni uvedena selska do* stava. Izpremembe ali izjeme od tega no* vega poslovanja bomo ob pravem času objavili. Ta člen slove: I. Vsaka občina v zunanjem dostav* nem področju, kamor ne bodi selski pi* smonoša in kjer ni občinske pošte, je dolžna, da pošlje svojega sla vsaj po tri* krat na teden na pošto. II. Občinski sel je dolžan odnašati s pošte razen službenih pošiljk za občino tudi vse navadne pisemske pošiljke in obvestila o priporočenih pošiljkah vseh strank, ki stanujejo v področju te občine. IIT. Za odnašanje teh pošiljk s pošte je dolžna vsaka občina na svoje stroške nabaviti za sla torbo z dvema ključema, od katerih se hrani eden pri občini, dru* gi pa na pošti. IV. Ko pride občinski sel po pošiljke, mu izroči poštni uslužbenec navadne pi* semske pošiljke za občino in za privatne stranke, potem obvestila o onih vknji* Ženih pošiljkah, ki so med tem za občino in stranke došle, in tiste vknjižene po» šiljke, o katerih je sel prinesel od po* oblaščene osebe podpisano obvestilo. Vse te pošiljke vpiše poštni uslužbenec v knjižico občinskega sla po stolpcih (obrazec štev. 42), napravi črto pod zad* njim vpisom, potem pa potrdi vpis s pe* čatom in podpisom on in sel. Nato vloži knjižico za sla s pošiljkami vred vpričo sla v torbo in torbo zaklene. V. O obvestilih, ki se nanašajo na došle vknjižene pošiljke za privatne stranke, vodi pošta posebno razvidnost v knjižici, ki se zove »Očevidnik« (obr. 41). V »Očevidnik« se natanko vpisujejo vsa obvestila in pošiljajo z »Očevidni* kom« vred v torbi na občino. Občina je dolžna v »Očevidniku« potrditi prejem obvestil in zapisati dan izročitve posa* meznih obvestil, če so pa nedostavljiva, vzrok ncdostavljivosti. VI. Po povratku sla odpre občinski uslužbenec, ki mu je poverjeno poslova* nje s pošto, torbo vpričo sla in prevzame pošiljke in denar po vpisu v knjižici, ob* vestila pa po vpisu v »Očevidnik«. Če je vse v redu, potrdi prejem s svojim podpisom in občinskim pečatom na pro* štoru, ki je za to določen. VII. Če ima občina svojega pismo* nošo, izroča pisma njemu, da jih dostavi, drugače pa jih hrani pri sebi. Če jih hra» ni pri sebi, določi občina čas, kdaj lahko pridejo stranke ponje, ali pa obvešča na» slovnike na ta način, da jih občinski slu» ga z javnimi razglasi vred razglasi. Vlil. Vknjižene pošiljke, o katerih so dobile stranke obvestilo, se izročajo tako, da pridejo stranke same ponje ali da pooblaste občinskega sla, da jih pri* nese, ali da pošljejo ponje kako drugo osebo. IX. Pošta izroča vknjižene pošiljke samo na obvestilo, ki mora biti podpisa* no tako, kakor je spodaj omenjeno. X. Če pride naslovnik sam po pošilj» ko in je pošti znan, se mu izroči pošiljka brez overjenega podpisa. Če pa naslov* nik ne pride osebno po pošiljko, se izro* či pošiljka samo tedaj, če je njegov pod* pis overila občina. XI. Ako je naslovnik pošti neznan, mu mora vselej občina overiti podpis in potrditi istovestnost. XII. Ako naslovnik ne zna pisati, na* pravi na obvestilo samo ročno znamenje (ttt). podpiše pa ga občinski uslužbenec, ki je pooblaščen za overjanje podpisov, in potrdi hkrati tudi njegovo istovest* nost s svojim podpisom in občin, pečatom. XIII. Vse vknjižene pošiljke, o ka» terih so došla na ta način podpisana ob» vestila v občinski torbi ali pa jih je pri* nesel občinski sel, pošlje pošta v zakle* njeni torbi oziroma po slu naslovnikom. Nakaznice pošlje pošta, ko prejme pra* vilno podpisano obvestilo, nakaznični znesek pa šele potem, ko prejme nakaz» nico, na kateri je podpis prejemnika o* verjen od občine. Če pride neznan pre* jemnik osebno s podpisanim in overje* nim obvestilom, se mu izplača nakaznični znesek, ko podpiše nakaznico, ne da bi moral biti ta podpis overjen. (Dalje) Gospodarski in stanovski del. NAŠA TRINAJSTA PLAČA. Nova vlada je pričela z nami neres» no igro s trinajsto plačo, ki so jo potem nadaljevali vsi listi, čijih uredništvom ni znano, da take plače brez zakona sploh ne moremo prejeti. Če bi nam vla» da hotela resno pomagati iz naše skrajne bede, bi uporabila sredstvo, ki ji je edinp na razpolago. Zakaj pa ne predlaga zvi» sanja naših doklad v finančnem odboru? Pred volitvami smo in radi bi videli, ka» tere stranke bi glasovale v tem odboru proti zvišanju naših doklad. Prepričani smo, da nobena. Še celo zastopniki kme* riškega ljudstva uvidevajo našo mizeri* jo in bi tak predlog gotovo podprli, ker se zavedajo, da je zadovoljitev naših skromnih zahtev prvi predpogoj za skupno konsolidacüo. Ali vlada kaže, da nima resne volje. Zdaj so važne samo volilne priprave; kaj ji mar vse drugo! Važna je prehrana »pasivnih krajev,« k jer bi se dal ujed kak mandat, cela u* radniška mesta in trgi pa lahko izumira* jo. Ali bomo morali res čakati novega parlamenta? NAS SLADKOR. Človek bi naravnost obupal nad sla* bimi prevoznimi sredstvi, ko čaka in ča* ka na obljubljeni sladkor, ki neee iz Be* Ija v Ljubljano. Ko pa pomislimo, da bodo njegove cene določene glede na dnevne cene v privatni prodaji, ki z vsa* kim dnem zrastejo, nam postane stvar čisto jasna. Bomo pač zopet enkrat ope* harjeni. Razen tega ga pa dobimo (če ga sploh dobimo!) samo polovico, kakor da bi se bila druga polovica posušila, če* prav smo morali vnaprej plačati obrok za celo količino. Druga polovica našega sladkorja bo pa gotovo služila v dosego kakega mandata. Take šale se dajo zbi* jati pač samo z javnimi nameščenci, ki potrpežljivo prenesejo vsak udarec v obraz, pa naj bo še tako hud. DRUŠTVO POSTNIH URADNIKOV IN URADNIC je poslalo delegaciji ministrstva financ v Ljubljani sledečo vlogo: »Izpraševalna komisija iz državnega računoslovja pri delegaciji ministrstva financ je z odlokom štev. 21 odklonila naši članici Mariji Babšek, vežbenici pri poštnem čekovnem zavodu, prošnjo za pripustitev k izpitu iz državnega raču* noslovja z motivacijo, da prosilka nima mature. Kolikor nam je znano, je to prvi slučaj, da se ni ugodilo taki prošnji za* ' radi navedenega razloga. Več uradnic pri ček. zavodu z licejsko maturo, ki odgovarja le šestim razredom srednje šole, je položilo omenjeni izpit. Tudi u« .radniki poštnega ravnateljstva, ki nima* jo mature, so bili brez ugovora pripušče* ni k izpitu. Od vseh uradnikov, ki so bili usluž* beni pri dunajski poštni hranilnici, se je zahtevalo, da polože omenjeni izpit, to» rej tudi od takih, ki so imeli le ljudsko šolsko naobrazbo. Polagali so ga lahko tudi certifikatlsti z uradniškim certifi* katom. Ker nam ni znana nobena naredba, .* katero bi bila predpisana posebna šol* t>ka naobrazba za položitev izpita iz dr* žavnega računoslovja, ampak je še ved* no v veljavi stara naredba, da ga mo* rajo polagati vsi uradniki gotovih strok, ugovarjamo proti zgoraj navedenemu odloku izpraševnlne komisije in prosimo, da se razveljavi.« Na to vlogo je odgovorilo predsed* «tvo delegacije ministrstva financ za Slo* venijo in Istro dne 10. t. m. s poslovno štev. 3153/V ex 1922 takole: »Na vlogo štev. 69 z dne 6. novem* bra 1922 se naznani, da je delegacija sklep izpraševalne komisije, da se kandi* datka Babšek ne pripusti k izpitu drž. računoslovja, ukinila ter komisiji naro* čila, da o tem kandidatko obvesti in jo pozove, da se podvrže izpitu v prihod* njem terminu. Delegat: Savnik.« S tem ie torej definitivno rešeno vprašanje, ki je nekaj časa brez potrebe razburjalo uradniške kroge po Ljub* Ijani. VEDNO LEPŠE. Zagrebški »Jutarnji list« je dne 15. decembra I. 1. pod za glavjem »Nedovo* fjeno prošiačenje nameščencev ček. za* voda« priobčil naslednji dopis: »Naši pridobitni krogi dobivajo to dni pisma, v katerih apelira organizacija nameščencev ček. zavoda na njih darež* Ijivost o priliki bližajočih sc praznikov in to glede na uprav desperatne materialne prilike, v katerih se danes nahajajo dr* žavni nameščenci Mislimo, da tako prosjačenje ni do* stojno za državne uradnike in to baš za one, ki delajo za državo v njenem kori* stonosnem zavodu in bi bilo v interenu njihovega ugleda, da ustavijo to akcijo. Vemo, da je del dnevničarjev res slabo plačan — kakih 30 od njih z 80 K na dan — drug! imajo na dan do 100 K — a imenovano osobje od 120 do 200 K na dan. Naravno, da se pri današnji clra* ginji težko primerja kraj s krajem. Toda niso samo nekateri uslužbenci ček. za* voda tako slabo plačani. Vsi njihovi to* variši z nič manj težko službo pri pošti so ravno tako mizerno plačani. O kaki akciji teh ljudi v taki formi nam ni ničesar znanega, dasi jih je več sto, pa ako so vsi ti držali na svoje do* stojanstvo, bi morala tudi mala organi* zacija čekovnih nameščencev premisliti malo bolje, preden se je odločila, da se o priliki praznikov izpostavi na tak na* čin. Gospođa od organizacije bi morala drugače razumevati svojo nologo ter mesto prosjačenja zahtevati od ministr* stva, da jih obrezbedi s primernimi pre» jemki in da koncem leta pravilno razdeli nagrade, ki jim pripadajo po zakonu kot 5% tantijema od čistega dobička ček. za« voda. 2c prvo leto svojega poslovanja je izkazal ta zavod lep dobiček, pa bi od tesa odpadlo na uslužbence nekaj stoti* soč kron. To jim po zakonu pripada in s tem jim naj ministrstvo pomagal« Pisec se v ostalem delu članka prito* luie čez neke težkoče, ki se delajo raču* noimetnikom, kar pa naše čitatelje goto« vo ne zanima in zaradi tega ne priob* cimo tesa dela. Zanimivo! Kaj ne? V Celju pros* jačijo po trgovinah. V Mariboru izsto« pajo iz vseh kulturnih in političnih dru* štev. V Ljubljani se v prostem času udi* njajo kot pisarji in delavci, Zagrebčani so pa bolj pametni ter se za prosjačenje organizirajo. Ne bi li kazalo, da jih tudi mi posnemamo. Ustanoviti bi bilo treba društvo beračev v državni službi. Cdani tega društva bi se meniaie v nrostem ča* su postavljali na važnejša križišča ter bi imeli na prsib tablico z nanisom: Gine* mo od gladu. Pomngaitel Pod tablico bi imeli okoli le-dja privezano pločevinasto pušico, kakršne rabijo naši mežnarii za pobiranie milodarov. Ker sem prcričpan, da učinek tak ali tak ne bo izostal, sve* hüem. da poskusimo.________________ Organlzatorično gibanje. Sestanek članov naše Zveze Je bil dne 5. januarja 1923 v mestni posvetovalnici Predsednik ie pozdravil navzo» če ter menil, da ic udeležba iako pičla, kar dokazuje, da se članstvo iako malo briga za organizatorično delo ali ie ra postalo že popolnoma apatično. Sestanek je skli* cal. ker je botel člane informirati o seda* niem položaju ter iim dati priliko, da lab* ko 7, vprašani! in nasveti vplivalo na nadaljnje delovanje Zveze. Nadaljeval je nekako tako: »Letošnje leto je najslabše, kar smo jih doživeli in niti med vojsko nismo trpeli takega pomanikanla kakor sedaj. Stojimo prav na roba prepada. Ves trud in vsa denarna sredstva, kl smo iih upo« trebili v bola za izboljšanje našega bedne* ga stanja, so bila zaman. Gospodje, ki imajo v rokah našo usodo, so se brigali za politiko in osebne interese, samo za nas ne. Vemo/ da treba najti nove vire dohodkov, ako hočejo nas obrezdediti. Davki oa, naj bodo taki ali taki. niso nikdar pri* ietni za davkoplačevalce in nikdar popu* larni za poslance. Bilanca naših uspehov, je jako slaba, perspektiva pa še slbša. Proti moji osebi se zadnie čase ruie. češ Urbančič samo obeta in farba. Kai sem zagrešil? Po kongresa sem objektivno poročal o obljubah, ki smo iih dobili na najbolj merodajnih mestih in o ugodnih utisih, kj smo jih takrat odnesli iz Beograda. Pomoč so nam res obljubili vsi od vr» kovnega šesa vlade do zadnjega poslanca in jaz sem jim verjel. Ako so oni nafarba-11 mene In še štiri sto drugih delegatov, potem sem seveda nafarbal jaz vas tu in v Mariboru, ko nisem poročal nič druge* ga kakor to. kar smo doživeli in izvedeli v Beogradu. Po moicm mnenju bi morali započeti z energično akcijo mesec dni prei kakor smo to storili. A v tem žal nismo mogli odločevati mi. ampak se ie mo« ralo vršiti vse sporazumno z osrednjim Savezom državnih namještenika. Naše vprašanje ie gotovo požurilo vladno kri* zo. Za pričo lahko pozovem delegate iz drugih pokrajin, bodi uradnike bodi nižje uslužbence. Vsi smo poročali enako. Tudi med uradništvom so taki. ki zvračaio vso krivdo na Zvezo, dasiravno dobro vedo, kakšno oporo ima »Zveza« ravno v niih samih. Drugo, o čemer sem nameraval poročati. sta uredbi o organizaciji ministr» stva pošte in o regulisanju zvanja i plata. Obe uredbi ie podpisal ministrski svet in kralj ter odobril zakonodajni odbor, obe imata torej moč zakona. Po drugi uredbi smo bili prevedeni, a prva se vsaj pri nas ni izvajala. Kakor znano, ie kongres v Beogradu zoper prvo enoglasno protestiral, in imeli smo nekaj časa vtis, da je p kopana. Devetega okt. so mj povedali pri ministrstva. da ie že vse uradništvo v me« iali stare Srbije in Crnegore provedeno po prvi uredbi in da se bo provedba raz« tegnila po možnosti kritja tudi na prečan* ske pokrajine. Naprosil sem nekatere gospode pri ministrstvu, da se nai z novim prevedenjem počaka vsal dotlel da se mi posvetujemo in zavzamemo stališče. Pred nekai dnevi sem bil pa obveščen, da se moii želii ni ugodilo, ampak da so neka* teri uradniki prevedeni tudi v Slovenili po prvi uredbi. Ta uredba ima gotovo tu* di svoio dobro stran. Tako bo vsak urad* nik. ki bo preveden pridobil letnih Din. 500 na osnovni plači. Na dnuri strani pa ie izpodkopana ambicija do šolske naobraz» be. ko lahko doseže pri direkclii vsa mesta razen direktorjevega in niegovega zamjenika nradništvo brez fakultetne na» obrazbe. Vse osobie. ki se porablia ori prometu, ie izenačeno. Razlika med pro» metnim in takozvanim poslovnim osob* iem ie izginila. Plače tega nradništva se pričnejo z Din. 2000 ter dosežejo Din 5000, medtem ko dosežejo kontrolorja pri di* rekciii le Din. 4500. Dobil sem poročilo iz Beograda, da se ie prevedba uradništva pri ravnateljstvu že izvršila, a ostalo osobie pride na vrsto z novim budžetnim letom, to ie s 1. iuniiem t. 1. Povedali so mi tudi. da ve bo noben protest zalegel. To sem vam razložL da ue bo nenotrel^ nc kritike. Res ie. da nas bi današnje sta* nje nehnilo v tretjo kategorijo nove pragmatike, ako bi bila sprejeta, omenim nal oa. da so tn! ori ministrstvu satrievali. da se bo v tem stučala zopet sortirala Pri direkciji ie postal maturant ali kontrolor pnak juristu, pri prometu pa podrejen či* novnik enak predstojniku. Razumljivo mi je, da ta uredba ne ugaja maturantom, 5e mani Da juristom. Kakor čuicm sem med onimi, ki so bili prevedeni tudi iaz. ker sem med starejšimi uradniki ravna* teilstva. Preveden sem za kontrolorja 1. razreda, kar odgovarja popolnoma kontrolorju 111. razreda drage uredbe in ni torei smatrati te prevedbe za kak avan* cement. Kdor ima na pr. plačo Din. 3031, se mora prevesti na Din. 3500, in mene so prevedli na Din 4500, ker sem imel že nad Din. 4000 plače. Zagotovim nai vas pa s častno besedo, da niti o tej moji prevedbi nisem z nikomer govoril v Beogra* du in sem šele sedal o niei zaznal To sem povedal zaradi tega. ker vpto da zlobne* ii govore o predsednikih, ki napredujejo in ničesar ne store za izboljšanje položaja •ostalih tovarišev. Preidem na precej kočliivo točko, to le razgovor o naših gospodarskih podjetjih. Osnovali smo iih v glavnem zaradi tega, da naši člani nabavljalne potrebščine lahko plačaieio v obrokih. Naša pod* jetia stoie danes materijalno jako slabo. "Vsi člani so se iih posluževali iako pridno, nekateri še celo prcpridno, a zaradi bede ne morejo odplačevat! obrokov. Tako imamo danes 800.000 kron pri naših lju* deh. Kadar terjamo skorai ved- no enak odgovor: »Bom že plačal, kadar bom mogel« Načelstvo in nadiorništvo zadruge ie zahtevalo, da plačujejo člani večje obroke, kar ie popolmmia pravitno. ker moramo plačevati za dolg, ki ga ima-mo na drvih 147© in za dolg. ki ga imamo na premogu 16% obresti. Samo na obre* stih izgubimo 100.000 K letno. Najeli smo večie posojilo ter odplačati dolg za drva in premog. Ker smo posolilo dobili po niž* ji obrestni meri, smo nekaj pridobili na-pram prej omenjenim visokim obrestnim meram, po katerih smo odplačevati zaostanke za kuriva Pri odplačevanju dolga smo naše člane kolikor mogoče pardoni* rali. posebno ulžie nameščence, ki trpe za* radi irafcsimlramša prejemkov. Vendar srn» se morali postaviti na stališče, da mora biti vsak dolg najkasneje v šestih mesečnih obrokih poravnan. Zaradi tega so se nekateri mesečni obroki pri nukate* rih zvišati, pri drugih oa zopet znižali. Na* rediti smo energične korake, da se odteg-b'aii pridrže v blaga mi pred izplačilom. Čuiem. da so danes silno protestirali oni, ki so dobiti plačo za nazal In da protesti* rajo že tudi mA, ki dobe plačo vnaprej. Pomagat» ne moremo, ker pravijo odborniki, da odklanjajo vsako odgovornost, ako se skeip © red. odplačevanja ne izvrši popolnoma. Le v treh slucaüh. ki so bili res dra* stičn». smo spregledali odplačevanje. Čudno le. da trni vsakokrat, kadar nam Bre slaba uaiveč le orgauizaciia. Vsega le le tena kriva bi vsak uthma po atei. Pričakovali bi ravno nasprotno, da se ie namreč vsak tesneje oklene in skuša okrepiti njeno moč. S članarino, ki fo dobivamo danes, bo težko kaj ukreniti in trrtia -mrštiti na to. da io zviSamo. Ustva* riti si bomo morali predvsem fond. iz ka* terega hotno Podpirali one. Id se bodo po* nesrečili v bolu za naš dobrobit Doseda* nia izkušnia nas uči da le bila politika vedno močnejša kakor organjzaciia in homo morali napeti vse sile. ako hočemo z onranizactio «strahovati politik©. Otvar-Jatn debato o vseh točkah, id sem jim omenil v svojem govoru.« K besedi se le prvi oglasil tovariš Ban. ki ie opisal razburjenje nekega tova* riša zaradi previsokih odtegljajev. Kriti* ziral je drago delo v naši kroiačnici ter omenil da ie moral neki član plačati za to. da se mu ie obrnila suknja. Din. 272 kljub temu. da io ie sam razparal, a kro* iači v okolici zahtevalo za izdelavo nove suknje le 700 kron. Predsednik odgovarja, da moramo plačevati kroj,če po prvem tarifnem razredu in da ie s staro robo več dela kakor z novo. ker io ie treba očistiti in zlikati preden se obrne. Tovariš Zupanec je mnenja, da plaču-lemo mi dražje v naši kroiačnici kakor bi plačevali ori naiboliših krojačih, a pri tem ima naša delavnica polno udobnosti, ki iih druge nimalo. Delo se plačuje po pr* vem tarifnem razredu vsevprek tudi takim krojačem, ki delalo samo po kosih, na Primer nič drugega kakor same hlače. Svetuje članom, da se naše krolačnice ko* lik or mogoče izogibljejo in si dajo delati obleko na deželi. Stroške za vlak bodo dobili s poi cenejšim delom mnogokrat povrniene. Tovariš Mlač pravi, da le razburie* nie nastalo le zaradi tega. ker se članstvo ni pravočasno obvestilo z okrožnica kaj se namerava storiti. Zadnii dan ne more nihče urediti izdatkov po prejemkih, ki iih ni poznal. Predsednik sporoči, da namerava sklicati sestanek zadrugarjev, na katerem se bo sklepalo o eventualni preureditvi zadruge oziroma o ničnem razpustu, ako bi se izkazala da zahtevalo člani same ugodnosti, ne maralo na poravnati svojih obveznosti. Ako se bo na sestanku ugoto* vlio. da le večina za razpust, česar pa ne Pričakuje, potem bo sklical občni zbor. Tovariš Janežič ie za takoišnie skli* canie občnega zbora in le proti sklicanju sestanka. Tovariš Potokar opozarja navzoče na okrožnico, ki io ie izdal gosoodarski odsek v februartu ali marcu lanskem leta fn v smislu katere bi mora! odplačevati vsak naročnik premoga no 80 K mesečno od tone naročenega premoga in do 50 K od metra drv. Ako bi zadrugarii res tako odplačevali, kakor se je zahtevalo, potem bi moralo biti koncem lanskega leta vse kurivo plačano in bi nam Uhcr ne ustavil dobave premoga. Ker te morala zadruga vzeti posojilo, so stroški vedro večii in plačujemo nad 100 000 K na leto za obre* sti in upravne stroške. Namen zadruge pa ni samo, da dobijo člani potrebščine na obroke, amoak iih moralo dobiti tudi ce» neie. Skušal bo to deseči na ta način, da se dolgovi la tih imamo pri dveh denar* nih zavodih odolačaio ali vsal zmanjšalo. Nameraval ie znižati cenik dela v čevljar* niči. a se mu to ni posrečila ker so čev» Ijarii zahtevali 25% povišek. Predsednik ugotovi, da se ni treba bati ari zadrugi kakega razočaranja. Da* nes govorimo le o tem. kako bi postavili noše obr?#* na boTiše noge in zaradi tega kritiziramo vse ono. kar ie slabo, Ak© bi danes zadrugo rn^vstill potem bi ostal še precejšen čisti dobiček, ker ni nevar* «osti. da bi ne m radi dolgov, ki uh imamo pri članifi, izterjati. Tovariš Zupanec meni. da smo pri , dobavi drv vedno prikrajšani. Pri vladi oziroma ori inženiriu Ota halu jih plačuje* mo vedno draže kakor se prvotno pogodimo. Letos so nam bblinbTli. da Tih bo* mo dobili po Din. III, plačal» bh pa bomo po 509 kron. Pri Rego ven bi iTh dobili ce* neie. Isto ite s oremogoni. i Predsednik ©dgovaria. da smo z do* bavo drv lahko zadovolinl ker iih dobi* t varno vendar po 400 kron ceneie kakor j ie dnevna oena. Pri dogovoru z inž. Ota* balom smo obljubili da bomo ojačali tudi i draže, ako so se podražili prevozni stro- • ški. in ker se ie to zgodilo, smo primoran!., da izpolnimo dano obljubo. Res bi lahko dobili pri Regovcu drva ceneie. a morali j bi iih takoi plačati, če^nr pa ne rrr^mo. storiti. Nekateri so dobili ki k o slaba drva in ti bodo odškodovani, ako se zglasijo. Razgovor ie nato prešel na položaj. • Id so ga ustvarile znane uredbe, posebno . na prevedbo nižjih nameščencev in na { izplačani« preier","''<' vnauroj za deželne • pismonoše in privremene poštarie. Pogrebno društvo poštnih in brzo*. javnih nižjih uslužbencev za Slovenijo s ' sedežem v Ljubljani vabi člane na redni! občni zbor, ki bo 27. januarja 1923 ob pol 1 7. uri zvečer v dvorani pismonoš na \ glavni pošti. Prosimo obilne udeležbe. — \ Predsedstvo. j Redni občni zbor Društva prometnih poštnih uradnikov v Ljubljani bo v sre« ’ do, dne 7. februarja 1923 ob pol 20. uri 1 v gostilni pri Mraku (Rimska cesta) s j sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poro* I čilo blagajnika in revizorjev. 4. Volitev i novega odbora. 5. Slučajnosti. — K obil« < ni udeležbi vab! odbor. Občni zbor Osrednjega društva pošt* ! nih in brzojavnih uslužbencev za Slove* ni jo. Dne 17. decembra se je vršil občni { zbor društva v nabito polili posvetoval* | niči mestnega magistrata. Obravnavala so se razna društvena vprašanja v mir* 1 nem in discipliniranem tonu. Glavne j točke zborovanja so bile sledeče: Raz» * motrivanje našega gmotnega položaja in j pota za zboljšanje našega gmotnega po* > ložaja. Po vsestranskem razmotrivanjn ; so zborovalci prišli do zaključka, da si ; lahko pomagajo edinole, če vsi složno fn ! vestno Izpolnjujejo društvene dolžnosti ’ Poudarjalo se je, da je v vsakem slučaju ! potrebno pomagati tovarišem in njih ! družinam, če se izkaže j a da so naše po» 1 moči potrebni Po daljšem ranmotriva* [ nju se je \igotovilo, da ne leži krivda na ; naši strani, če se nismo združili s pod* | uradniškim društvom. Naš cilj je bil vedno združitev, ker vemo, da bi bil naš 1 ugled in naša moč večja in bi si skupno ’ tudi laže pomagali. Ker pa tovariško • poduradniško draštvo ni hotelo ničesar j slišati o združitvi, je tudi naše društvo . za sedaj opustilo vsak poskus. P onda n* ' jato se je, da nam ta razdvojenost ško* | duje, in še posebno tovariškemu pod* | uradniškemu društva ki že itak šteje le ' malo članov. Zvišala se je članarina i za selske in pomožne sluge od Dm 1.5»0 I na Din 2, za uradne sluge in podnrad* ! nikc pa od 2 na Din 250. Novoletni pri* * spevek se je določi! na 2 Din, pogrebni t prispevek pa od 259 Dm rta 375 Dm, in sicer za člane društva kakor tudi za njih žene, če žive skupaj, sicer se pa iz* plača pogrebni prispevek tistemu, ki dru* štvenega člana pokoplje. To je lep ko» rak narej, ker je v minulem letu društvo prispevalo samo za smrtni shrčai Člana, ' ne pa tudi za njegovo žena Tudi samci / ki žive skupaj z materjo, dobe ob njeni ( smrti tak prispevek, kar je vsekakor po* ; polnoma upravičena Društvo ima v na* ' črt* -še več dobrih fn sodalnih načrtov. [ Pozivamo vse tovariše, ki do sedaj še | niso včbujeni, da sc včlanijo v naše , društvo, ker je občni zbor sklenil za ja»( nuar in februar, da lahko pristopijo tudi čez 50 let stari pod običajnimi pogoji. Čim več nas bo, tem večje podpore bomo 'mogli deliti in potrebnim pomagati. Od* bor. Razne vesti. Svetovni poštni kongres. V Stock* 'holmu se bo vršil letos v mesecu juniju svetovni poštni kongres. Ob tej priliki bo praznovala mednarodna svetovna po* Štna organizacija svojo petdesetletnico. Kdor je zaostal! Kdor je zaostal z naročnino, naj jo poravna takoj, da bos mo list mogli vzdržati. Prosimo, da vsi oni tovariši, ki so nam ostali zvesti, to upoštevajo. — S tem pa smo povedali, da je precej naročnikov odpadlo. Vzrok je iskati v našem mizernem stanju. Toda to ni opravičeno, kajti 5 kron na mesec bi pa lahko utrpel vsakdo. Tovariši, po* mislimo, da bomo list še zelo potrebo* 'vali. Z listom prenehati, je lahko. Toda list zopet osnovati in poživiti je zelo težko. Pišite v listi Pogrešamo sotrudnikov. Zato prosimo vse tovariše, naj po svoji 'moči prispevajo. V tekočem letu bomo članke honorirali. Odgovorni urednik Ivan Benčin, Ljubi ana. Izdaja Zveza poMnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani. Tiska „Narodna Tiskarna“ v Ljubljani. [ trgovini s paiiriem prijioroča svoje pisarniške potrebščine. JOSIP REŠEK stavbeno ključavničarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabr. 6. (63 Toniinr Wnrn l-rjbuana, Poljanska cesta 8 Te|e , IcJIlUl PililII fon 14. Stavbeni in (galanterijski klepar Pokrnač streli vsake vrste. Upeljava vodovodov, kopalne sobe, kioseti itd. — Spr.-jemaji 'se vsakovrstna dela in popiave no nizkih cenah. Delo dobro in zajamčeno. (2 )| inlanafakturni trgovina na veliko Hedžet & Koritnik Ljubljana ==v.,v ,i Frančiškanlka ul. 4. Telefon Int. 75. (70) Brzojavi: Hedžet Josip Peteline Sv. Petra nasip 7. priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače čevljarje In šivilje, modno blago, palice, tovarniški zaloga na,boljših šivalnih strojev .GR1TZNER" v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače Neveste! Zal® paltia. lito tamtai b delavnica Od navadne do naji.ncje opreme. Cene dnevne. Brata Sever Ljubljana, Gosposvetska o. 13. (Kolizej). Kunstek & Pleterski trgovina z manufakturo, modnim blagom, usnjem In kožami LfubliauQ, Vodnikov trt) 9. (24) Kožuhovina in čepice se dobe pri krznarju ■ Filipi Bizjak Gosposvetska cesta 13. (Kolizej). (20) MODNA TRGOVINA A. SINKOVIČ nas!. K. Soss Ljubljana. Mestni trg 19. Priporoča svojo zaloco; perila, pletenine, svile, modni nakit, galanterija, kožuhovina, parfumerija. Cene priznano nizke. (72) Cene priznano nizke Konfekcijska tovarna flMii Ul 8 [E. Ljflapa Pisarna Tovarna Emonska cesta 8. Erjavčeva cesta 2. 313 Telefon Interurban 249 Najmodernejša In največja tovarna moških, dečjih in fantovskih oblačil. KONKURENČNE CENE. 99 -IV!'«? sr*«a ic S ” Metlic, Rakove a Za tki tovarna kemičnih in rudninskih b;irv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. S-.iaclišče: Novi Sad. Ljubljana: Telefon 64. Brzojavi: MERAKL Ljubljana: Poštni predal 120. Emajlni laki. Pravi firnež. Baive za pode. Priznano najboljša in za rešljiva kakovost bar. e za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbo inej, s elil,irski in mizarski klej, pleskarski, sl karski in zidarski čopiči drugi v io stroko spadaj >či predmeti. (18j Aleksander Oblat trgavLia čevljev na debelo in drobno Za poš ne in železničarske uslužbenc1’ 5 o ceneje. Centrala: Ijulljtiii, Si. Pttra 1.18. .'odru-niča: L,.thoMV lij 2. (23) Manufakturna veletrgovina FELIKS URBANC, LJUBLJANA Sv. Petra cesta itev. 1 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga p« nizkih cenah. (22^ Telefon št 42o. Telefon 5t. 428 Stavbeno podjetje Ivan Ogrin, IMaps nabie'je ilei. I se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne. Točna postrežba (25) Menjalnica v Ljubljani, Prešaraova ulica kupuje in prodaja vmeh vrst valut po na,ugodnejših cenah. Reiher S Turk Odprto tudi popoldan. (28) Priporoča se tvrdka Zaloga pisalnih siroiev. ST }IAOiVNd38 O eujAeSJi e^sipjjajuo^ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Ustanov. 1900. Delniška glavnica in rezervni zakladi ca K ISOJOO'OOO Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterij*. i PODRUŽNICE: Brežice, Colje, Oorloa, Kranj, Maribor, Metković, Novi sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trat.