GDK: 945.35(047.2) Ekskurzija gozdarskih veteranov Zveza gozdarskih društev vsako leto v programu tedna gozdov vključi in organizi- ra tudi ekskurzijo upokojenih gozdarskih strokovnjakov. V letu 1996 je prevzelo pri- pravo in izvedbo programa enodnevne ekR skurzije Tolminsko gozdarsko društvo in je s sodelovanjem Soškega gozdnega gospo- darstva in ZGS - območne enote Tol min pripravilo zanimiv strokovni in kulturni pro- gram, v katerega so zajeli: - problematiko gozdarstva v območju, - mesto Idrija skozi stoletja, - rudnik živega srebra in - ogled trnovske planete s predstavitvijo gozdnega rezervata Smrečje. Pri izvajanju programa so se pridružili ne- kateri aktivni in upokojeni gozdarji društva, ki so skrbeli za samo izvedbo strokovnega programa in za dobro počutje, osvežitev in krepitev telesa ter bistritev duha. Na poti iz Ljubljane do Idrije je prof. Fra- njo Sgerm, ki že od leta 1947 neprestano išče vire o žagah v Sloveniji, dajal zanimiva strokovna pojasnila o žagarstvu v Idriji. Po njegovih ugotovitvah je bila prva žaga za žaganje lesa zgrajena med leti 1525-1530. Domnevna lokacija je bila pod zgradbo, v kateri so prostori današnje gozdarske služ- be, to je ob Idrijci. Prva žaga ob Soči je bila v Bovcu, kot omenjajo urbarji, ko je bila Idrija še pod benečanskim vplivom. L. 1608 je Idrija postala samostojno gospostvo, ven- dar so lastni urbar napisali šele po 85 letih. Rudnik je imel samo dve žagi. Lokacija ene žage naj bi bila ob potoku Zala, kjer je sedanje skladišče hlodovina. Rudnik pa je nato postavil novo žago ob Idrijci. Zgradili so še parna žago, da so višek svoje hlada- vine iz gozdov razžagali in uspešneje tržili z deskami. Ta žaga je na tem mestu delo- vala do leta 1963. Prestavljena na današ- njo lokacijo služi pri zapiranju rudnika. Še več zanimivega je bilo povedano o sistemu davčnih obremenitev. Sam sistem se ni me- njal skozi dobo okoli 400 let, čeprav se je menjala višina različnih prispevkov. Iz zbra- nih podatkov je razvidno, da je bila v Slove- niji največja koncentracija žag na vodni po- gon pri Ilirski Bistrici, ko je na razdalji 800 380 GozdV 54, 1996 m obratovala kar 16 žag, v Ljubnem vSa- vinjski dolini pa 8 žag. Zaključno profesor- jeva sporočilo je bilo: vzročne analize do- gajanja v preteklosti moramo poznati, če hočemo, da bomo uspešno gospodarili v prihodnje. To sporočilo nas je spremljalo ves dan in pričakujemo, da ga bodo dojeli tudi mlajši bralci GV. V Idriji nas je sprejel predsednik gozdar- skega društva g. Pelhan s sodelavci, zaže- lel nam je prisrčno dobrodošlico in prepustil besedo vodilnim območnim gozdarjem. G. Nace Pišlar, dipl. inž. gozd. - SGG, direktor obrata v Idriji vodi vsa dela na do- brih 8.000 ha državnih gozdov. Prevladuje- jo srednjedobni in mlajši bukovi gozdovi v izredno strmih terenih, ki so v preteklem obdobju doživeli več obsežnih naravnih ujm, čeprav so bili intenzivno negovani v zadnjih desetletij. Kljub težkim pogojem dela pri pridobivanju lesa v novih razmerah ne zao- stajajo z gojitvenimi deli. G. Pišlar je dal poseben poudarek zgodovini Idrije, ki je tesno povezana z gozdovi, z gozdarstvom in rudarstvom. To je temeljito opisal v svoji monografij! "Idrijski gozdovi skozi stoletja" dolgoletni direktor SGG dr. Franjo Kordiš, ki se nam je tudi pridružil. G. Maksimilijan Mohorič, dipl. inž. gozd. - ZGS - območna enota Tolmin je zlasti izpostavil osnovni problem javne službe, da ima kot druga največja enota v Sloveniji od 73 sistematiziranih delovnih mest, pokrito le s 65 strokovnimi delavci. Poleg ogromno birokratskega dela, ne zmorejo vseh po- trebnih del, ki jih nalaga delo pri načrtova­ nju, usmerjanju in sodelovanju z lastniki v razdrobljen! posesti in tudi na področju dela z javnostjo. V rudniku živega srebra smo pod stro- kovnim vodstvom rudarjev, prikazom so- dobne multivizije in z obhodom restavrira- nega Antonijevega rova dobili plastični pri- kaz dela v rudniku, in to od samega začet­ ka, ko je rudar uporabljal le dve kladivi za kopanje in platneno vrečo za ročni iznos rude, do zadnje moderne opreme, minira- nja in mehaniziranega izkopa ter izvoza; seznanili smo se tudi z geologijo, razisko- vanjem ležišč rude in s problematiko zapi- ranja rudnika. Prikaz težavnosti dela smo podoživljali z eno urno hojo in dodobra ra- zumeli tudi vlogo lesa pri delu v rudnikih, saj med drugim o tem pričajo vidne defor- macije jamskega lesa. Vzporedno z razvo- jem rudnika se je na površini širilo mesto (danes ima 28.000 prebivalcev). V rudniku pa je bilo izkopane prek 700 km rudniških rovov na 14 obzorjih (horizontih), najnižja točka je okoli 400 m pod zemljo. V zadnjih obdobjih je kopanje rude organizirano po- tekalo po načrtih z izkopom rovov od spo- daj navzgor in z zasipavanjem prej izkopa- nih rovov, da ne bi nastale ugreznine na površini. Stare, najnižje ležeče rove, ki niso zasuti, pač pa le utrjeni z betonsko mrežo stebrov, je že zalila voda. V Idriji smo si ogledali tudi znamenito vodno kolo, ki je poganjalo rudniške črpal­ ke sistema "KAMŠT' in je delovalo polnih 160 let. Kolo je visoko okoli 13 m. Za nje- gov pogon so speljali vodo iz reke Idrijce. Iz Idrije smo se odpeljali z avtobusom prek Črnega vrha, Cola in Predmeje na Trnovsko planoto. Na poti smo občudovali značilno krajinsko podobo kraškega sveta. Prevladujejo mlajši in srednjedobni bukovi gozdovi, ki se prepletajo s !ravnimi površi- nami. Ohranjena so še značilne kraške hi- še, ki se branijo proti vplivu burje tako, da so na severni strani zaprte, okna pa raz- meščena pretežno na južni strani. Videli smo Sinji vrh, s katerega se ob lepem vre- menu odpre pogled na morje, in opazovali hrib Makuc (11 08 m), na katerem rastejo tudi planike - po pripovedi g. Pišlarja, ki nam je opisoval zanimivosti območja. Ome- nimo naj samo spomenik Resslu, ki je prvi trasiral cesto na Trnovsko planoto iz Solka- na; trasa današnje ceste še poteka delno po njegovih zamislih. Znamenit spomenik vodi na križišču cest pri Predmeji (likovno ga je opremil g. Marko Pogačnik, znan po izvirnih zamislih o zdravljenju zemlje) priča o gradnji vodovoda na Trnovsko Planoto. Vodovod so prvo gradili Avstrijci za potrebe soške fronte, nato so Italijani speljali vodo nad 1000 m leta 1928. Nova Jugoslavija je ta vodovod demontirala in ga ponovno zgra- dila l. 1989. Dela je ostalo še zadosti tudi za državo Slovenijo. Mag. Jože Papež, dipl. inž. gozd. - ZGS je predstavil gozdove na Trnovski planoti in med problematiko opozoril zlasti na pogo- ste naravne ujme, ki so pustile vidne posle- dice v obliki mlajših razvojnih faz gozda na večjih površinah. G. Črne, dipl. inž. gozd. - ZGS je nazor- no predstavil gozdni rezervat Smrečje (8,6 ha), ki je razglašen tudi kot naravni spome- nik. Rezervat leži v območju večjega mra- zišča v zaprti dolini, v katero se spušča hladen zrak, ki nima izhoda. Mrazišče po- rašča smrekov gozd (določena gozdna združba Luzulo albidae- Piceetum). Ta tip gozda spremljajo značilna gozdna tla, ki so toplotno dobro prevodna, ponoči se hitro ohladijo in z njim tudi zrak do 2 - 3 m višine. Zato niso redke pozebe mladih po- ganjkov tudi junija. L. 1993 je gozdni rezervat močno prizadel vetrolom (31 O m3 podrtega drevja). Problematika o sanaciji, vzdrževanju in razširitvi rezervata še čaka na ustrezno razreševanje. G. Janko Žigon, dipl. inž. gozd. - upo- kojenec in priden raziskovalec zgodovine trnovskih gozdov je postregel z vrsto zani- mivih odkritij. Trnovski gozdovi so stoletja v državni lasti. Pomen teh gozdov izpričuje podatek, da je prvi obširnejši opis prav teh gozdov nastal že leta 1 001. Na celotni raz- voj te pokrajine je najmočneje vplivalo gla- žutarstvo in oglarjenje. Gozdarstvo posta- ne donosnejše, ko so zgradili cesto. Prva cesta je bila zgrajena leta 1756 in jo je prikazal tudi prvi Flamekov načrt za te goz- dove iz leta 1771. Ta načrt je nastal zaradi ogroženosti teh gozdov, ker so jih premoč­ no izkoriščali. Zato so prvič izmerili gozdo- ve in postavili z načrtom zahtevo po trajno- sti gozdov. G. Žigon je odkril celoten načrt v državnem tržaškem arhivu. Pisan je v stari gotici in je že dogovorjeno, da ga pre- vedemo v slovenski jezik. Načrt ima karto, ki je z datumom leta 1769, medtem ko je pod tekstni del podpisan avtor leta 1771. Načrt ima še za danes zanimive vsebinske rešitve. Gozdovi so se od prvega načrta do danes urejali in o teh gozdovih je izdelanih 14 načrtov za različna obdobja. Dve obsto- ječi gozdnogospodarski enoti sta nespre- menjeni že 1 03 leta. Bogata strokovna de- diščina, na katero smo lahko opravičeno ponosni. Pomenkovanje smo zaključili pri gozdar- skem domu v Krnici, kjer je bilo srečanje s tolminskimi gozdarji. Ob bogato obloženih mizah so se v skupinah razvneli živahni pogovori. Nevihtno vreme in še dolga pot ,, GozdV 54. 1996 381 do doma, zlasti nekaterih udeležencev, so zahtevali, da smo morali prekiniti prijetno srečanje. Mag. Franc Perko - predsednik ZGD Slovenije se je zahvalil gostiteljem ekskur- zije: Gozdarskem društvu, SGG in ZGS in simbolično razdeli nekaj knjig "Gozd je ne- kaj več", kar je bilo tudi osrednje sporočilo samega programa ekskurzije. Tej zahvali se še enkrat pridružujemo vsi udeleženci. Prepričan sem, da je bilo nam upokojen- cem najlepše priznanje prav spoznanje, da GDK: 97:945.26 so vsi aktivni gozdarji zavzeto govorili o gozdu in vseh vplivih v gozdnem prostoru in o doseženih rezultatih, ne da bi se čutila razlika, kje kdo dela. Medsebojno sodelo- vanje tolminskih gozdarjev na strokovnem področju in odprtost navzven je lahko vzgled marsikateremu gozdarskemu druš- tvu ali drugim sodelavcem v gozdarstvu. Še enkrat iskrena hvala vsem kolegom, ki so karkoli prispevali k temu srečanju! Mag. Janez Pogačnik študentsko gozdarsko tekmovanje v Freiburgu Tekmovanja študentov gozdarstva so se dolgo vrsto let odvijala samo v organizaciji vzhodnoevropskih fakultet (Brno, Zvolen, Shopron, Poznanj ... ). Letos pa so prvič po- dobno tekmovanje v Zahodni Evropi orga- nizirali študentje gozdarstva fakultete v Frei- burgu. Njihovemu prijaznemu vabilu se je od- Utrinek s tekmovanja (foto: Franci Jagodic) .1 382 GozdV 54, 1996 zvala tudi ekipa slovenskih študentov goz- darstva, ki smo jo sestavljali štirje absol- venti: Franci Jagodic, Jurij Rozman, Janko Boštjančič in Damjan Jevšnik. Vseh ekip je bilo šest: danska, poljska, švicarska, dve nemški (iz Gottingena in Freiburga) ter slovenska. Tekmovalci smo stanovali v prav idilični